Lepo pozdravljeni!

Začenjam 48. nujno sejo Odbora za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo. Lepo pozdravljam vse članice in člane odbora, vse vabljene in vse ostale prisotne. Današnje seje so odsotni, se ne more udeležiti poslanec Žan Mahnič in Nataša Sukič in tudi doktorica Vida Čadonič Špelič. Imamo pa tudi nadomestne člane, poslanec doktor Martin Premk nadomešča poslanca Teodorja Uraniča.

Dnevnemu redu seje ni bilo predlogov za razširitev oziroma za umik zadeve, zato je določen dnevni red kot je bil opredeljen s sklicem.

In prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE NA OBRAVNAVO PREDLOGA ZAKONA O UKREPIH ZA OPTIMIZACIJO DOLOČENIH POSTOPKOV NA UPRAVNIH ENOTAH, KI GA JE DRŽAVNEMU ZBORU V OBRAVNAVO PREDLOŽILA VLADA IN JE BIL 8. 7. 2024 OBJAVLJEN NA SPLETNIH STRANEH DRŽAVNEGA ZBORA.

Kolegij predsednice Državnega zbora je na 94. seji 9. 7. 2024 na predlog predlagatelja zakona sklenil, da se predlog zakona obravnava po nujnem postopku. Kot gradivo imamo na voljo še mnenje Zakonodajno-pravne službe z dne 10. 7. 2024 in mnenje Komisije Državnega sveta za državno ureditev z dne 12. 7. 2024.

K tej točki dnevnega reda so bili vabljeni Ministrstvo za javno upravo, Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, Ministrstvo za notranje zadeve, Zakonodajno-pravna služba in Državni svet. Dodatno so bili na sejo vabljeni gospod Mitja Gorenšek, glavni izvršni direktor Gospodarske zbornice Slovenije za socialni dialog, gospod Danijel Lamberger, generalni direktor Obrtno podjetniške zbornice Slovenije, gospod Miro Smrekar sekretar Združenja delodajalcev Slovenije, Mia Lapornik izvršna direktorica Trgovinske zbornice Slovenije in Nataša Cvetek, generalna sekretarka Združenja delodajalcev obrti in podjetnikov Slovenije.

V poslovniškem roku nismo dobili... imamo, imamo amandmaje poslanskih skupin, poslanske skupine SDS...

Odboru predlagam, pričenjam drugo obravnavo predloga zakona o katerem bomo opravili razpravo in glasovanje o posameznih členih predloga zakona in odboru predlagam, da se razprava o vseh členih in vloženih amandmajev združi v skladu s prvim odstavkom 128. člena Poslovnika Državnega zbora. Po opravljeni razpravi bomo opravili glasovanje o amandmajih ter nato glasovali o vseh členih zakona skupaj.

In zdaj dajem besedo vabljenim na sejo. Najprej predstavniku Ministrstva za javno upravo, državnemu sekretarju Juretu Trbiču. Izvoli.

Spoštovana predsedujoča, spoštovane poslanke, poslanci, ostali prisotni! Pred nami je predlog zakona, ki je urgenten in nujen. Namreč, s primarnim ciljem razbremenitve, trenutne razbremenitve upravnih enot kot takih, seveda tudi tam zaposlenih, je Vlada pripravila predlog, ki je pred vami, kjer so se v medresorskem usklajevanju tudi združilo več pristojnih resornih ministrstev. Mi na Ministrstvu za javno upravo seveda v luči pač ukrepov, ki so nujni za to, da se optimizirajo določeni postopki na upravnih enotah. Zdaj prvenstveno tu je v luči intervencija, optimizacija in pohitritev administrativnih bremen, ki se na določenih upravnih postopkih, posebej vezanih na področje upravnih notranjih zadev oziroma pod področje tujskih zadev. Kajti, nekateri ti postopki s področja tujcev terjajo tako kot sem rekel, veliko breme, tako iz strokovnega procesnega smisla kot pravzaprav tistega poslovnega zraven poleg samega postopka smisla, od dopolnitev do veliko poizvedovanj in to seveda terja svoj čas, kar poznajo tako stranke kot nenazadnje tudi gospodarstvo in tudi drugi uporabniki, ki zaradi tega trpijo, nenazadnje seveda tudi precej prizadevni zaposleni na upravnih enotah.

V zadnjih več letih že beležimo skokovito, bistveno povečanje primerov, še posebej na tem področju, katerega največji del pa predstavljajo pravzaprav enotna delovna dovoljenja. Drži, tudi druga plat je tu demografsko stanje, potrebe gospodarstva, delodajalcev in tako naprej, ampak sam se ne bi fokusiral na ta del, kajti bistvo je tu, nujni ukrepi, začasni ukrepi za razbremenitev. Ampak podatki, ki smo jih po poglobljeni analizi stanja na upravnih enotah naredili ne kažejo slike, ki bi lahko vlada držala križem rok. Denimo, če primerjamo 5 let nazaj, od leta 2019 napram lani, je porast teh zadev v deležu več kot 50 odstoten, v absolutni številki pa govorimo iz, če je bilo leta 2019tujskih postopkov dobrih 120000, jih je zdaj že skorajda 190 tisoč. Ja, to ni vse, to so vsi ti postopki, teh je veliko, ampak največji delež tega so tako imenovana enotna delovna dovoljenja, o čemer naslavlja pravzaprav tretji del zakona.

Tako kot sem že omenil, seveda demografska situacija, starajoča delovna sila, kar seveda pomeni tudi kadre na upravni enoti, vse to vpliva na to, da se začenja zadeve zaustavljati. In ja, seveda statistika ni edina zveličava stvar, pa vendar podatki pri tem podtipu ptujskih postopkov kažejo izrazito izrazito anomalijo, če se smem tako izraziti. Namreč, če gledamo celokupno učinkovitost delovanja upravnih enot, je velika, velika večina postopkov rešenih. Govorimo od 3 do 97 odstotkov v zadnjih nekaj letih. Medtem ko je na tem področju ta delež zdaj padel že pod 70 odstotkov, navkljub temu, da dejansko upravne enote in zaposleni tam rešijo več primerov, kot so jih, absolutno več, pa vendar delež pada in delež pada precej drastično. Tako da tako se je nabralo in zato smo v sodelovanju tudi seveda z drugimi resorji pripravili ta interventni zakon, katerega pravzaprav bistveno sta dve področji. Eno je bolj s področja notranjih zadev. Tu govorimo pravzaprav o tako imenovani odpravi krajevne pristojnosti pri teh tujskih zadevah in druga pa je neka začasna ureditev, ki bo pomagala, da se hitreje sprostijo določeni ti postopki postopka. Torej enotna delovna dovoljenja, kar bo seveda dalo tudi zaposlenim pa tudi strankam pravzaprav za zadihati in možnost, da lažje steče naprej.

Dodam še to, že pred dvema letoma smo pripravili novelo Zakona o državni upravi, s katero smo omogočili tako imenovane prenose med upravnimi enotami na podlagi malo bolj, malo bolj dalj trajajočega mehanizma. Na ta način je Ministrstvo za javno upravo v soglasju vedno tudi z resornim ministrstvom, v tem primeru je to bil MNZ, prestavil iz bolj obremenjenih upravnih enot na manj slabih, 7 tisoč vlog. Povratne informacije s strani strank, tako fizičnih oseb kot seveda delodajalcev, so bile več kot pozitivne. In vsemu navedenemu navkljub, se pravi, kot sem že rekel, ni več mogoče pravzaprav, sploh glede na časovno trajanje, ki ima lahko tako vpliv na pravice posameznikov kot ne nazadnje na produktivnost in konkurenčnost gospodarstva. V luči takih razmer Vlada pač ne more in ne sme biti križem rok.

In ker postopek kot tak še vedno ostaja v pristojnosti upravnih enot, bo skrajšanje časa, ki bo sledilo tem ukrepom, da bodo nenazadnje ti tuji delavci lahko razmeroma hitro zakonito vstopili na trg dela, vplivalo seveda tudi na učinkovitejše poslovanje upravnih enot, na razbremenitev tam zaposlenih, ki tudi v luči drugih širših družbenih razmerij in nenazadnje tudi nedavne stavke, več kot potrebujejo tudi kakšen pozitiven signal in seveda to še zdaleč ni vse, tudi kontinuirano delo, tako resorsko kot nenazadnje s strani Ministrstva za javno upravo, ki smo pristojni za dobro njihovo organizacijo, kadre in finančne ukrepe.

Naj zaključim še s tem, da gotovo te navedene ukrepe, še enkrat urgentne, pa bi bilo več kot gotovo smiselno v prihodnosti dopolniti in nadgraditi še z drugimi in seveda tudi s smiselnimi spremembami sistemske zakonodaje, ki sicer ureja to področje.

Toliko za začetek, hvala lepa.

Hvala lepa.

Naslednji dajem besedo predstavnici Zakonodajno-pravne službe, gospe magistrici Sonji Bien Karlovšek.

Hvala lepa za besedo.

ZPS je podala mnenje z vidika svojih nalog določenih s Poslovnikom Državnega zbora in Zakonom o Državnem zboru, torej z vidika njegove skladnosti z ustavo, pravnim sistemom in zakonodajno tehničnega vidika. Glede na to, da amandmaji k predlogu zakona, ki bi odpravljali pripombe niso vloženi, bom mnenje, pisno mnenje na kratko povzela.

Poleg pripomb k naslovu in 1. členu, ki so zakonodajno tehnične narave in se nanašajo na pomanjkljivo oziroma vprašljivo opredeljevanje temeljnih pojmov in neustrezno določen namen predloga zakona, ki odstopa od vsebinskih rešitev v predlogu zakona, so najprej podane pripombe k drugemu delu predloga zakona, ki se nanaša na tri novele in sicer Zakona o tujcih, Zakona o prijavi prebivališča in Zakona o urejanju trga dela.

V zvezi s podpoglavjem, ki predstavlja novelo Zakona o tujcih in ukinitev krajevne pristojnosti upravnih enot, je ZPS opozorila, da je treba preučiti, ali je ta rešitev v veljavnem zakonskem besedilu dosledno izvedena oziroma vsebinsko upoštevana. V več členih veljavnega zakona je namreč krajevna pristojnost upravnih enot izrecno ali smiselno ohranjena, razlogi za to pa v zakonodajnem gradivu niso predstavljeni. Pojasniti je treba tudi izvedbene vidike prehoda na spremenjeno zakonsko ureditev in oceniti ali je v ta namen smiselno oblikovati prehodno ureditev.

Pri noveli Zakona o prijavi prebivališča je ZPS opozorila, da sprememba ni poenotena z istovrstnimi spremembami v Zakonu o tujcih, poleg tega pa tudi ni enaka po vsebini, istovrstni določbi, kot je bila v veljavi v letu 2016.

Pri noveli Zakona o urejanju trga dela je treba biti pozoren na uporabo temeljnega pojma "tujec", ki v osnovnem zakonu, torej v Zakonu o urejanju trga dela ni opredeljen, prav tako pa ne pojem "država izvora" in na veljavno okrajšavo v zakonu za državljana tretje države, ki v novem odstavku ni uporabljena.

Posebej pa je treba izpostaviti tretji del predloga zakona, ki vsebuje začasno ureditev na področju opravljanja dela tujih delavcev v Republiki Sloveniji. Predlagana začasna ureditev pomeni odstop od sistemske ureditve v Zakonu o tujcih in v Zakonu o zaposlovanju, samozaposlovanju in delu tujcev, v zvezi s čimer je ZPS opozorila, da bi zato zaradi zagotavljanja načela enakosti pred zakonom iz drugega odstavka 14. člena Ustave morali obstajati stvarno utemeljeni razlogi. Vsak odstop mora biti utemeljen, saj v osnovi načenja predvidljivost in pravno varnost, ki sta temeljni prvini načela pravne države iz 2. člena Ustave. Predlagane rešitve v tem delu predloga zakona niso oblikovane dovolj jasno in določno, so mestoma v neskladju ter ne vzpostavljajo ustreznega razmerja do sistemske ureditve, ki se uporablja subsidiarno, kar povzroča pravno negotovost in s tem nezaupanje v pravo. V mnenju je opozorjeno tudi na problematičnost časovne zamejitve ukrepov na datum 30. september 2024, in sicer z vidika 2., 14. in 22. člena Ustave. Ker se začasna ureditev nanaša tudi na vloge, ki so bile že vložene pa o njih še ni bilo odločeno, bo poseženo v pravni položaj delodajalcev, saj jim bo naložena nova obveznost v 27. členu (zagotavljanje javno veljavnega programa za učenje slovenskega jezika in spoznavanja slovenske družbe), na to obveznost pa delodajalci ob vložitvi vloge niso mogli računati, kar je sporno z vidika načela zaupanja v pravo; prav tako se ji ne morejo izogniti. Možnost podaljšanja ukrepov s sklepom vlade brez vsebinskih kriterijev pa je sporna z vidika 2., 3. in 120. člena Ustave.

Tretji del predloga zakona bi terjal obsežne spremembe, ki bi odpravile verjetne kršitve naštetih ustavnih določb, obenem pa tudi druge pripombe iz mnenja ZPS, ki bi zagotovile koherentnost in izvedljivost te ureditve. Hvala.

Hvala lepa.

Naslednji dobi besedo predstavnik Državnega sveta magister Marko Zidanšek, izvolite.

Hvala lepa, predsednica. Spoštovani, vsem skupaj en lep dober dan.

Komisija opozarja, da je odprava administrativnih in drugih ovir pri zaposlovanju tujcev zaradi pomanjkanja delovne sile pomembna, hkrati pa je nujno zagotavljati čimprejšnjo integracijo tujcev v kulturno, gospodarsko in družbeno življenje naše države, kar je mogoče le na podlagi znanja slovenskega jezika. Ob tem je bilo glede obveznosti učenja slovenskega jezika tujih delavcev opozorjeno na potrebo po uravnoteženi finančni obremenitvi tako delodajalcev kot države. Komisija podpira ukinitev krajevne pristojnosti upravnih enot v tujskih zadevah. Prenos določenega dela obremenitev na manjše upravne enote lahko pomeni tudi odpiranje novih delovnih mest na navedenih upravnih enotah. Komisija opozarja na določilo 27. člena predloga zakona, ki določa, da zaposleni tujec tečaj slovenskega jezika opravlja znotraj delovnega časa, in meni, da bi morala biti na razpolago tudi možnost, da se delavec in delodajalec dogovorita, da delavec tečaj opravi izven delovnega časa in ne v breme delodajalca. Komisija dodatno poudarja, da že v okviru obstoječega sistema večina delodajalcev stremi k temu, da tuji zaposleni čim hitreje izpolnijo vse pogoje in se čim prej naučijo slovenskega jezika in meni, da je dodatno obremenjevanje delodajalcev, kot ga predvideva predlog zakona, neutemeljeno. Komisija opozarja, da imajo nekateri tuji delavci že opravljen tečaj slovenskega jezika, kar pomeni, da bi bila ponovna vključitev tujega delavca v tovrstno izobraževanje brezpredmetna, in da v predlogu zakona v teh primerih ni urejen postopek dokazovanja že izpolnjenih zakonskih zahtev. V zvezi z vprašanji in opozorili komisije je bilo podanih nekaj pojasnil predstavnice Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.

Med drugim je opozorila, da predloženi ukrep zaposlovanja tujcev po tako imenovanem hitrem postopku ni obveza, ampak zgolj ena od možnosti delodajalca, če se zanjo odloči. Opozorila je še, da izkušnje kažejo, da veliko tujih delavcev kljub dolgotrajnejši zaposlitvi v Sloveniji ne govori slovensko, zaradi česar težko komunicirajo izven delovnega okolja in se ne morejo vključevati v družbo. Komisija je glede zagotavljanja širšega nabora izvajalcev tečaja slovenskega jezika predlagala, da se prouči možnost vključevanja, da bi se v navedena izobraževanja vključilo tudi učitelje in profesorje, ki poučujejo slovenščino na osnovnih in srednjih šolah, kar bi lahko zagotovilo tudi lažje izpolnjevanje obveznosti, ki jih prinaša predlog zakona. Po drugi strani pa je bila glede tega predloga podana, na komisiji so bila podana na komisiji tudi opozorila, da se je treba zavedati razlike med poučevanjem slovenščine kot tujega jezika in poučevanjem slovenščine kot materinega jezika ter zahtevanimi kvalifikacijami za izvajalce posameznih vrst izobraževanja. Komisija je razpravljala tudi o predlaganem dvomesečnem prehodnem obdobju, pri čemer se je spraševala, ali bo dolžina slednjega zadoščala za vzpostavitev tehnične nadgradnje državnih informacijskih sistemov kot podlage za implementacijo ukrepa ukinitve krajevne pristojnosti upravne enote. Komisiji je bilo zagotovljeno, da predvideno dvomesečno obdobje zadošča. Komisija je izpostavila še vprašanje glede predvidenih glob delodajalca, ki v roku šest mesecev ne poskrbi za obiskovanje in dokončanje tečaja slovenskega jezika za tujega delavca. Opozorjeno je bilo, da se lahko zgodi, da delodajalec želi izpolniti zakonske obveze in delavcu omogoči obiskovanje tečaja slovenskega jezika, vendar slednji tečaja ne obiskuje in komisija izpostavlja, da v takšnem primeru ni korektno kaznovati delodajalca. Komisiji je bilo pojasnjeno, da so na Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve tovrstno situacijo že predvideli in jo nameravajo ustrezno popraviti. Komisija je na tej svoji izredni seji seveda potem predlog zakona podprla. Je pa Komisija za državno ureditev poleg potrditve predloga zakona sprejela tudi sklep, da podpira pripombe Gospodarske zbornice Slovenije, Združenja delodajalcev Slovenije, Obrtno podjetniške zbornice Slovenije, Trgovinske zbornice in Združenja delodajalcev obrti in podjetnikov Slovenije k 27., 28. in 30. členu predloga zakona in poziva kvalificirane predlagatelje amandmajev, da jih preučijo in pripravijo ustrezne amandmaje in jih kot lastne predložijo v obravnavo matičnemu odboru, ki seveda zaseda danes. Hvala lepa.

Hvala lepa. Besedo zdaj dajem dodatno vabljenim na sejo in vas prosim, da se zaradi zvočnega zapisa predstavite.

Obenem pa samo povem, da je parlamentarna praksa, da damo gostom 5 minut za vašo razlago, potem pa s poslanci ne diskutirate, če pa bo kakšno dodatno vprašanje, vam bom pa dala besedo.

Tako, da izvolite. Najprej dajem besedo predstavniku Gospodarske zbornice Slovenije.

Lep pozdrav vsem prisotnim poslankam in poslancem in vsem ostalim vabljenim. Jaz sem Andrej Vrtačnik iz pravne službe Gospodarske zbornice Slovenije. Pristopil sem v imenu vabljenega gospoda Mitje Gorenščka, ki je zadržan na seji Ekonomsko-socialnega sveta, od koder tudi jaz prihajam sedaj. Navezal se bom na vsebinski del tega, kar je predmet burne razprave že tam na drugi lokaciji, na Gregorčičevi 27, pa vendarle mislim, da je to pravi prostor, kjer lahko delimo svoje pomisleke, pa tudi nadgradimo rešitve.

Glejte, glede rešitev v predlogu zakona o ukrepih za optimizacijo določenih postopkov na upravnih enotah, na Gospodarski zbornici pozdravljamo dvig vezave krajevne pristojnosti upravnih enot, ker verjamemo, da bodo s tem stekli določeni postopki, ki so bili zdaj krčevito zadržani in sigurno to prinaša določene negativne posledice tudi za gospodarske subjekte, tudi recimo pri izdaji gradbenih dovoljenj za izvajalce gradenj. Bi pa naslovil v drugem delu ureditev oziroma pomisleke in zadržke, tehtne zadržke glede ureditve v 27. 28. in 30. členu. Namreč, bom kar šel od člena do člena. V 27. členu se namreč ocenjuje z naše strani zagotovo vnašanje nepotrebnega, neutemeljenega dodatnega bremena za delodajalce v kontekstu finančnih in administrativnih obveznosti pri prevzemanju izobraževanja tujcev, zagotovitve, vključitve tujcev v izobraževanje in učenje Slovenskega jezika. Pri tem razumemo sicer in spoštujemo pomen integracije tujih delavcev v slovensko družbo in podporo pri učenju slovenskega jezika, zlasti spričo dogajanja na trgu dela in rekrutiranju delavcev. Vendar menimo, da uvedba tovrstne obveznosti za delodajalce ni ustrezna rešitev. Konec koncev jo ocenjujemo tudi kot kolizijsko v kontekstu oziroma v razmerju do sistemskega zakona, kar je Zakon o tujcih. Menimo, da bi se lahko tudi v tem zakonu, Zakonu o tujcih in Zakona o zaposlovanju, samozaposlovanju in delu tujcev lahko te ukrepe oziroma rešitve izobraževanja tujcev, poleg že rešenih, poleg že vključenih naslovilo tam, ne pa v tem, bom rekel interventnem zakonu, ki ima, bom rekel, predvideno uporabnost do konca septembra z možnostjo podaljšanja za tri mesece.

Glejte obveznost kritja stroškov izobraževanja in zagotavljanja časovnih resursov za udeležbo v programu predstavlja znaten finančni, administrativni pritisk na podjetja, še posebej v trenutnih gospodarskih razmerah, ko se podjetja soočajo z različnimi izzivi. Menimo, da je potrebno bolj premišljena, uravnotežena rešitev, ki bi spodbudila integracijo tujcev brez dodatnega obremenjevanja delodajalcev. Konec koncev je kar nekaj programov že sedaj obstoječih, ki potekajo v kontekstu financiranja skozi Urad za integracijo migrantov, mislim, da se imenuje, kjer so programi učenja slovenskega jezika in tudi uvajanja v kulturo, slovensko kulturo zagotovljeni pod določenimi pogoji oziroma minimalnimi prispevnimi deleži. Nekateri tujci imajo torej lahko že pridobljeno znanje slovenskega jezika, za nekatere poklice pa znanje slovenskega jezika tudi ni potrebno. V kolikor pa delodajalci razporedijo tujca na delo pri katerem je potrebno znanje slovenskega jezika je pa še zdaj zagotovljeno, da to znanje seveda pridobijo, že zaradi stika s strankami.

Sklepno bi svoje razmišljanje oziroma stališče oprl še na določbi 28. in 30. člena, s katerim se za delodajalce določa enoletna prepoved zaposlovanja in dela tujcev ter nesorazmerna in pretirana višina globe. Glejte, saj gre v razponu, ampak vse do 30 tisoč evrov, je dejansko neadekvaten ukrep za take, bom rekel, za tako domnevno kršitev. Govorimo seveda o pravnomočnosti in tako naprej v prekrškovnem postopku, pa vendarle že sama sankcija prepovedi zaposlovanja je izjemno težka posledica. Poudarjamo, da gre za nesorazmerne ukrepe, ki so za delodajalce v celoti nesprejemljivi.

Prosim vas za tehten premislek in tudi, bom rekel, prisluh gospodarstvu, da se te določbe omehča in se jih zajame v drug bom rekel, vsebinsko primernejši zakon. Intervencijske ukrepe iz tega predpisa pa se pusti, da zaživijo svojo pot za ta namen kakor so se sprejema predpis.

Izpostavil bi sklepno samo še tole, stavek, dva. Spornost izvajanja programa integracije vsekakor ocenjujemo, da je nesorazmerno deljenje vlog na račun oziroma na stran delodajalcev, kar je nesorazmeren ukrep. Slišali smo, problem je seveda ne samo obremenitve delodajalcev, da zagotovi odsotnost in obiskovanje ter dokončanje izobraževalnega programa za učenje slovenskega jezika, ampak je tudi nedodelan pristop oziroma rešitev kako bo delodajalec na koncu tako potrdilo prejel, kdo mu ga bo izročil, sicer v kolikor bo tukaj nek izostali člen bo podlegel lahko oglobitvi oziroma prekrškovnemu postopku. Hvala lepa.

Hvala lepa. Naslednjemu dajem besedo predstavniku delodajalcev Slovenije, Združenja delodajalcev Slovenije, gospodu Miru Smrekarju.

Dober dan. Miro Smrekar, Združenja delodajalcev Slovenije. Predsedujoča, poslanke, poslanci, ostali vabljeni. Hvala za to priložnost, da lahko pojasnimo naše stališče, ki ga zaznavamo na terenu, ki naši člani vsakodnevno pravijo, da se jim dogaja.

Veseli nas, da je bila s tem interventnim zakonom prepoznana potreba, da postopki zaposlovanja tujega državljana v Sloveniji ne morejo in ne smejo trajati tudi po eno leto. Vsi si predstavljamo, da mesec, dva je postopek, ki je seveda normalen in je tudi primerljivo konkurenčen s sosednjimi gospodarstvi, ker tam tudi poteka konkurenca za te tuje delavce. In če mora delavec čakati eno leto na slovenskega delodajalca, če mora delodajalec čakati eno leto na tujega delavca to absolutno ne gre, tako da ta naziv v Predlogu zakona o ukrepih za optimizacijo določenih postopkov je edino pravilen in na to bi se bilo treba skoncentrirati. Torej pohitritev postopkov pomeni zagotovo za nas konkurenčnost.

Zdaj, kar se krajevne pristojnosti tiče, absolutno podpiramo to rešitev, ker menimo, da bo pohitrila današnje zastale postopke. Verjamemo, da ko bodo upravne enote v normalnem teku, bodo lahko servisirale gospodarstvo in posameznike, prebivalce, tujce znotraj teh dveh mesecev, kar mi smatramo, da je res maksimalni časovni okvir za tak postopek.

Kar se tiče zaposlovanja na zaupanje, ki je tudi del tega zakona, torej, da delavec lahko že po tem, ko mu zavod odobri delo v Sloveniji, začne delo in poteka nadaljnji postopek pri upravni enoti, nadalje absolutno podpiramo. Podpiramo tudi razširitev na ostale tujce, ki legalno bivajo v Sloveniji, da se bodo lahko posluževali takega ukrepa. Glede trajanja, ki je sedaj predvideno do konca septembra z enim trimesečnim podaljšanjem, smo nekoliko skeptični ali bomo dejansko, ali se bodo podelali vsi zaostali postopki, da bodo potem lahko od potencialno 1. januarja ali pa 1. oktobra naprej, upravne enote tekoče vloge sprejemale in jih v tem želenem roku tudi obdelale.

Glede integracije pa zdaj seveda, vsi smo mi državljani Slovenije oziroma prebivalci Slovenije in se zavedamo odgovornosti, ki jo imamo vsi skupaj kot družba, da integriramo tuje državljane, ki jih potrebujemo. Danes je približno 15 odstotkov vseh zaposlenih je že tujih državljanov in na žalost si ne znamo predstavljati, da bi ta odstotek upadel, kvečjemu bo moral zrasti, če bomo želeli tudi na koncu koncev socialne blagajne zadovoljevati.

Torej, potreba po integraciji je nedvoumno. Delodajalci, gospodarstvo že sicer v resnici največ naredimo v teh prvih začetnih integracijskih aktivnostih, ker ta gost, delavec, ki pride iz tujine preživi večino kontinuiranega časa pri delodajalcu in tam ta postopek že absolutno poteka in si, ne vidimo razloga, zakaj je v tem interventnem zakonu, predlogu zakona, ta integracijska politika sedaj naslovljena, ker verjamem, da je potrebna širša debata in razdeliti vloge med posameznika, ki pride delodajalca, kjer dela in družbo v kateri ali pa državo, v kateri živi. Konec koncev šest mesecev in 80 ur je absolutno prekratko obdobje, to pomeni, eno dvanajstino tega časa bo delavec preživel na usposabljanju. Tako, da ali to mora biti v času delovne obveznosti ali ne, je drugo vprašanje. Sankcije pa absolutno, tukaj je kolega že omenil prej nesorazmerne in nepotrebne, zato predlagamo, da bi ta del členov, ki se nanašajo na integracijo, izločili iz tega sedajšnjega predloga in ga kasneje, ker tudi ravno danes smo ustanovili strokovno skupino pri ESS, ki bo naslavljala težave in izzive pri zaposlovanju tuje delovne sile in se ga tam notri najde, tako kot tudi ostale probleme, ki jih bomo še tam naslavljali.

Hvala.