Spoštovane kolegice, spoštovani, malo pozornosti prosim. Spoštovane kolegice, spoštovani kolegi, začenjamo 83. sejo Odbora za zadeve Evropske unije.

Obveščam vas, da so zadržani in se seje ne morejo udeležiti naslednji člani odbora; tukaj imam opravičilo kolega Andreja Hoivika.

Obveščam vas, da so na sejo povabljeni Urad predsednice Republike Slovenije, Kabinet predsednika Vlade ter predstavniki seveda Vlade in Državnega sveta. Vse navzoče vas lepo pozdravljam.

Prehajam na določitev dnevnega reda seje tega odbora.

S sklicem seje ste prejeli dnevni red seje tega odbora. Ker v poslovniškem roku nisem prejel predlogov za njegovo spremembo, je določen takšen dnevni red seje kot ste ga torej prejeli s samim sklicem. Na prošnjo Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve in enake možnosti ter seveda Ministrstva za finance bi tokrat izjemoma, če se strinjate, najprej obravnavali 4. točko, potem pa 3. točko dnevnega reda. Nato bi ostali dve točki po predlaganem dnevnem redu seje. Tako, da bomo začeli s, torej s 4. točko.

In sedaj bom prešel na 4. točko, pred tem pa še naj napovem, da imam tukaj pooblastilo: kolegico Andrejo Rajbenšu nadomešča kolega magister Dean Premik, ki ga lepo pozdravljam na današnji seji in mislim, da sem ga končno tudi pravilno naslovil.

Tako sedaj prehajamo na 4. TOČKO DNEVNEGA REDA - ZASEDANJE SVETA EVROPSKE UNIJE ZA ZAPOSLOVANJE, SOCIALNO POLITIKO, ZDRAVJE IN PA VARSTVO POTROŠNIKOV, KI BO V BRUSLJU 16. JULIJA 2024.

Gradivo k tej točki, torej k 2. in 3. točki dnevnega reda, smo prejeli od Vlade 10. julija 2024 na podlagi 8. člena Zakona o sodelovanju med Državnim zborom in Vlado v zadevah Evropske unije.

Pri tej točki sedaj prosim državnega sekretarja gospoda Igorja Feketija torej z Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, da nam predstavi izhodišča za udeležbo slovenske delegacije na zasedanju sveta. Izvolite, gospod državni sekretar.

Hvala za besedo. Pozdravljeni in hvala še enkrat za razumevanje in spremembo dnevnega reda, ki mi omogoča, da se udeležim samega začetka seje Ekonomsko-socialnega sveta.

Torej 16. julija bo v Bruslju potekalo zasedanje Sveta Evropske unije za zaposlovanje, socialno politiko, zdravje in varstvo potrošnikov, ki ga sestavljajo ministrice in ministri, pristojni za zaposlovanje in socialno politiko. Vodila ga bosta državna sekretarja Sándor Czomba in Attila Fülöp. Gre za prv, prvo zasedanje v okviru madžarskega predsedovanja. Zasedanje je razmeroma kratko, prilagojeno je kasnejši objavi spomladanskega svežnja evropskega semestra, spomladanski paket je namreč bil objavljen šele 19. junija 2024. Torej bo šlo za poldnevno zasedanje, ki se bo sklenilo z delovnim kosilom. Osrednja točka bo Evropski semester 2024. Najprej bo opravljena orientacijska razprava predvsem na temo pomanjkanja delovne sile in spretnosti v Evropski uniji, kjer so ministrice in ministri pozvani, da posebno pozornost namenijo izzivom mlajših in starejših delavcev, torej najmlajših in najstarejših. Potem bo sledila potrditev prispevkov o vidikih področja zaposlovanja, socialnih politik in priporočil za posamezne države v povezavi s priporočili državam na področju gospodarske, socialne, strukturne, proračunske politike in politike zaposlovanja. Priporočilo Sloveniji s tega področja zajema predvsem spodbujanje konkurenčnosti gospodarstva s prestrukturiranjem davčnih prihodkov na način, da se spodbuja rast in pa naslavljanje izzivov v zvezi s pomanjkanjem delovne sile. Ministrice in ministri bodo potem potrdili mnenje odborov za zaposlovanje in socialno zaščito za oceno priporočil za posamezne države in izvajanje priporočil za države za leto 2023. V zvezi s tem lahko izpostavimo, da je Slovenija pri samem vrhu glede kazalnikov evropskega stebra socialnih pravic. V okviru nezakonodajnega posvetovanja pa bo še opravljena orientacijska razprava na temo socialnega vključevanja invalidov na ravni EU in na nacionalni ravni , s poudarkom na podpori ponovnemu vključevanju oziroma prvemu vključevanju invalidov na trg dela.

To je kratek oris naših izhodišč za sejo EPSCO julija letos. Hvala.

Najlepša hvala, gospod državni sekretar Feketija.

Preden odprem razpravo kolegic in kolegov, naj povem, da imam tukaj še eno pooblastilo, in sicer kolega Tomaža Laha nadomešča kolegica Sara Žibrat, ki jo lepo pozdravljam na naši današnji seji.

Sedaj pa odpiram razpravo kolegic in kolegov pri tej točki. Želi kdo razpravljati? Ja, magister Gregorič. Še želi kdo? Magister Gregorič, izvolite.

Hvala lepa.

Jaz bi rad samo pojasnilo, glede na to, da se pač vsak dan učim, kajne, kaj pomeni "naj Slovenija omeji rast očiščenih izdatkov v letu 2025". Hvala lepa.

Hvala vam.

Želi še kdo razpravljati pri tej točki ali pa postaviti kakšno vprašanje? Izvolite, gospod Feketija.

Glede na to, da imamo tu dve predstavnici Ministrstva za finance, ki se ukvarjata prav z državnim proračunom, mogoče bosta onidve še bolj kompetentno od mene to pojasnili, pa prosim...

Dobite odgovor, evo, od državne sekretarke z Ministrstva za finance, kljub temu, da ni njena točka. Izvolite.

Hvala lepa. Z veseljem.

Torej, kot veste, od letos veljajo v Evropi nova fiskalna pravila. In bistvo novega fiskalnega pravila sta zdaj dva dejavnika. Eden je, da bo Evropska komisija spremljala natančno, kaj se dogaja z dolgom vsake posamezne države, pri tem je diferencirala tiste, ki imajo dolg višji od 90 odstotkov. Za njih bo pogoj, da bo dolg vsako leto se zniževal za vsaj eno odstotno točko BDP. Tiste države, ki imamo dolg med 60 in 90 odstotkov BDP, se bo pa naš dolg moral zniževati vsaj za 0,5 odstotne točke BDP. Ja, to je prvi. Drugi kazalec, po katerem bo pa spremljala, ali se država giblje v pravo smer, bo pa tako imenovana rast teh očiščenih izdatkov. Kaj to pomeni? To pomeni, da torej na neko začetno stanje, ki bo raven izdatkov v letu 2024, bo izračunala, koliko lahko rastejo javni izdatki vsako leto, zato da bi potem lahko dolg sledil tej smeri, ki je pač določena s fiskalnim pravilom. Zakaj pa očiščeni izdatki? Zato, ker se bodo iz izdatkov odštele določene kategorije, ena so obresti, zato ker je to eksogena spremenljivka, ker na raven obrestnih mer ne vplivaš, druga so potem EU prihodki, mislim, EU prihodki, odhodki zato, ker EU odhodki imajo pač svoj antipod. Se pravi, ni samo izdatek, je tudi na drugi strani prihodek, in še v bistvu tako imenovani avtomatski stabilizatorji, to so pa odhodki za spet neke, torej za neke spremenljivke, ki so v ciklu avtonomne. Tako da v bistvu ta rast, da se ne bo gledala celotna rast izdatkov, ampak se bo pač iz njih izločila oziroma se jih bo očistilo teh, bomo rekli, na nek način cikličnih, eksogenih in pa evropskih sredstev. Toliko, najbolj preprosto. Hvala.

/ mikrofon ni vključen/ Hvala. Zdaj imam seveda še več vprašanj... / smeh/

Pomembno, jaz mislim, glede na to, da ne gre samo za zadolženost v bruto BDP, ampak gre tudi za še za druge faktorje, ki pomembno vplivajo na stanje neke države.

Vidim, da ni več prijavljenih, zato bom zaključil razpravo. Na glasovanje bom dal predlog sklepa, ki se glasi: Odbor za zadeve Evropske unije se je seznanil z Izhodišči za udeležbo delegacije Republike Slovenije na zasedanju Sveta Evropske unije za zaposlovanje, socialno politiko, zdravje in varstvo potrošnikov, ki bo v Bruslju 16. 7. 2024, in jih podprl.

Glasujemo. Za je glasovalo 13 poslank in poslancev, proti nihče. (Za je glasovalo 13.) (Proti nihče.)

Ugotavljam, da je sklep sprejet.

Se vam zahvaljujem.

S tem končujem 4. točko dnevnega reda.

Prehajamo na 3. TOČKO DNEVNEGA REDA - ZASEDANJE SVETA EVROPSKE UNIJE ZA EKONOMSKE IN FINANČNE ZADEVE, BRUSELJ, 16. JULIJA 2024.

Pri tej točki ponovno prosim magistro Sašo Jazbec, državno sekretarko z Ministrstva za finance, da nam predstavi Izhodišča za udeležbo slovenske delegacije na zasedanju Sveta. Izvolite.