Lep pozdrav. Vse članice in člane odbora, vabljene ter ostale prisotne prav lepo pozdravljam in začenjam 30. sejo Odbora za delo, družino, socialne zadeve in invalide.

Zaenkrat še nimam opravičil niti pooblastil za nadomestne člane.

Na seji s sklicem ste prejeli naslednji dnevni red: pod točko 1 Letno poročilo Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije za leto 2023 in pod točko 2 Poročilo o delu Inšpektorata Republike Slovenije za delo za leto 2023. Ker v poslovniškem roku ni bilo predlogov za spremembo dnevnega reda, ugotavljam, da je določen dnevni red seje kot ste ga prejeli s sklicem.

Prehajamo torej na 1. TOČKO, TO JE OBRAVNAVO LETNEGA POROČILA ZAVODA ZA POKOJNINSKO IN INVALIDSKO ZAVAROVANJE SLOVENIJE ZA LETO 2023.

Na spletnih straneh državnega zbora je objavljeno gradivo za sejo.

K točki pa so bili vabljeni Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, Državni svet in Zveza društev upokojencev Slovenije.

Glede na to, da je uradno predlagatelj tega poročila Vlada, dajem najprej besedo predstavniku Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, nato pa bom dal besedo še predstavniku zavoda za podrobnejšo predstavitev poročila. Minister, gospod Luka Mesec, izvolite.

Ja, hvala lepa in lepo pozdravljeni. Sam bom malo krajši, ker je z nami tudi Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, ki bo poročilo predstavil bolj v detajlih, tako da bom jaz izpostavil par glavnih stvari.

Zdaj, kot veste, zavod kot izvajalec in nosilec sistema obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja na podlagi 166. člena ZPIZ-2 vsako leto pripravi letno poročilo v skladu s predpisi, ki urejajo računovodstvo in javne finance. Letno poročilo, ki je danes pred vami, je predhodno obravnaval in sprejel že svet zavoda na svoji 15. seji 28. februarja letos. Iz poročila lahko razberemo, da je zavod tudi v letu 2023 zavarovancem in uživalcem pravic zagotavljal pravice iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, celo leto povsem nemoteno pravočasno izplačeval vse pokojninske in druge dajatve in s tem v polnosti izpolnjeval svoje poslanstvo. Vse leto je deloval likvidno in kljub velikemu dotoku zahtevkov. Kot edini nosilec in izvajalec sistema obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja pri nas dosegel in presegel večino načrtovanih ciljev. Poročilo je vsebinsko pripravljeno tako, da sistemsko pregledno prikazuje in analizira vse pomembnejše statistične in računovodske podatke, podatke o izvajanju zavarovanja ter podatke o poslovanju zavoda; vse to omogoča podlago za analiziranje stanja in za ugotavljanje trendov na področju invalidskega in pokojninskega zavarovanja. Ministrstvo za delo, socialne zadeve, Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti z zavodom ves čas dobro in tvorno sodeluje pri pripravi zakonodaje in drugih dokumentov. Zdaj, kot veste, je glavni dokument, ki ga pripravljamo, pokojninska reforma oziroma ZPIZ-3. Mogoče še par podatkov, ki so zanimivi. Iz letnega poročila izhajajo zelo pozitivni trendi v okviru pokojninskega sistema. Prvi ta trend je znaten, znatno povečanje števila zavarovancev. V avgustu leta 2022 je prvič v zgodovini zavod imel več kot milijon zavarovancev, v letu 2023 pa je bilo število zavarovancev, vključenih v obvezno zavarovanje, večje od enega milijona že v vsakem mesecu drugega polletja. Skupno povprečno število zavarovancev v letu 2023 je tako znašalo 999 tisoč 43 - to je najvišje v zgodovini zavarovanja - in tako se kljub povečanju števila upokojencev za 1,1 % razmerje med upokojenci in zavarovanci ohranilo na ravni iz leta 2022 in je znašalo 1,57. Povprečna starost pri uveljavljanju starostne pokojnine pri ženskah se glede na leto prej ni spremenila in je znašala 61 let in osem mesecev, povprečna starost moških pa se je v letošnjem letu glede na leto prej oziroma v lanskem letu glede na leto prej znižala za en mesec in je znašala 62 let in devet mesecev. Iz naslova blaženja splošne draginje je bilo z namenom izboljšanja materialnega stanja upokojencev in uživalcev nadomestil v letu 2023 sprejetih več ukrepov. V mesecu novembru in decembru leta 2023 je bil izplačan povečan del prejemkov v višini 1,8 odstotka od zneska prejemka, ki ga je uživalec užival. Prav tako je bilo v je bil v mesecu decembru 2023 izplačan še zimski dodatek za blaženje socialne stiske upokojencev.

Toliko mogoče za kratek uvod z moje strani, glede na to, da vas bo verjetno v poročilu tudi zanimalo, kakšno je stanje pokojninske reforme, lahko tudi uvodoma povem, da smo socialni dialog pred poletjem obudili, s socialnimi partnerji pa smo dogovorjeni, da v tem tednu, se pravi, ta četrtek ali naslednji petek štartamo s pogajanji, ki bodo trajala nekje do februarja, potem pa pokojninska reforma pride na Vlado in v Državni zbor.

Hvala lepa.

Hvala lepa.

Sedaj besedo dajem še direktorju Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije.

Gospod direktor Marjan Papež, izvolite.

Hvala lepa za besedo, gospod predsednik.

Lep pozdrav vsem prisotnim!

Kot je minister že rekel, da bom jaz bolj podrobno, ampak spet ne prepodrobno, ker bi bilo dejansko predolgo. Se pravi, najbolj intenzivno je obravnavano na vsakoletni seji Sveta zavoda konec februarja, tako da kakšne številke morda bom ponovil, pa če so dobre številke, jih je tudi, če se dvakrat sliši, ni nič narobe.

Zavod je tudi v letu 2023 zakonske in druge obveznosti do zavarovancev in uživalcev pravic izpolnjeval nemoteno, saj je vse leto posloval likvidno. Da je zavod v letu 2023 vse zakonske in druge obveznosti do zavarovancev in uživalcev pravic izpolnjeval nemoteno, dosegel in presegel večino načrtovanih ciljev, rešil opravljanja oziroma opravil največje število zahtevkov in storitev v zgodovini zavoda, več kot 534 tisoč, ter učinkovito sledil zavodovi viziji, Zadovoljna stranka, zadovoljna javnost, zadovoljni zaposleni, izrekam veliko zahvalo vsem zaposlenim v zavodu. Poslovno leto je zavod sklenil z zakonskimi zahtevami, se pravi izravnanimi prihodki in odhodki, dobrih 7,1 milijarde evrov, kar je, ki so za 0,5 odstotka oziroma 38,4 milijona višji od načrtovanih v finančnem načrtu. Zelo pomembna je struktura prihodkov, kjer se je v strukturi prihodkov delež prispevkov povišal za 2,34 odstotne točke na 82,7 in je najvišji po letu 1996, ko se je dvakrat prispevna stopnja delodajalcem znižala iz 15 pa pol na 8,85. Samo za primerjavo, v najslabšem letu, ko je bilo leto 2013 čas krize je bilo samo 66,1. Posledično so tudi transferji nižji. V letu 2022 je bilo 80,4.

101 milijon manj je bilo treba sredstev iz državnega proračuna kot je bilo načrtovano, skupaj milijardo 69 milijonov, kar je za 37, dobrih 37 milijonov manj kot v preteklem letu. Odhodki 99,3 odstotke odhodkov, gre za pokojnine, prispevke za zdravstveno zavarovanje uživalcev pravic, transfere za zagotavljanje socialne varnosti ter nadomestila iz invalidskega zavarovanja. Se pravi največji delež je za pokojnine 84,7 odstotka in 7,4 odstotka za prispevek za obvezno zdravstveno zavarovanje. Zavod je že tudi večkrat predlagal, da bi lahko to šlo direktno iz proračuna na zdravstveno blagajno, ne pa dejansko preko pokojninske blagajne.

V BDP je tudi pomembno, tudi v luči nove priprave za novo reformo, kakšen je delež skupnih pokojnin v BDP. V letu 2023 11,26 odstotka, za vse odhodke v enem letu prej 11,77, se pravi več. Za pokojnine 9,55, eno leto prej 9,89. Obveznost proračuna v lanskem letu 1,69 v BDP, eno leto prej 1,94. Dve dolgoročni pomembni finančni naložbi imamo v zavodu, se pravi Zavarovalnica Triglav v višini vrednost 271 milijonov 900 tisoč pa v nepremičninski sklad, skoraj 105 milijonov. Zavarovalnici, je bilo že omenjeno, ampak vseeno, še zgodovinske številke preko milijona v povprečju 999 tisoč. Ostalo je pa že minister povedal. Začasno in občasno delo dijakov in študentov. Pomembno področje, morda celo bolj pomembno kot je bilo takrat, ko je bilo uvedeno 1. 2. 2015. Lansko leto je bilo vključenih preko 100 tisoč dijakov in študentov eno leto prej blizu 98 tisoč. Povprečno vsak tak študent ve dva meseca 2,3 dni pokojninske dobe. Če preračunamo na celo leto, se pravi jih je bilo preko 23000 v letu 22 preko 21 tisoč. Ni zanemarljivo, 84 milijonov sredstev se nateče. pa skoraj sedem milijonov več kot eno leto prej. Mogoče samo, zakaj sem rekel, da je zelo pomembno? Mladi so vključeni že v obvezno zavarovanje, ko gredo v zaposlitev in si dajo izpis dobe in imajo eno, dve leti dobe, jim ni več vseeno za sistem, ker so že za njega plačevali. Ta generacija po 2015 se bo, ko se bo upokojevala, se bo nekje od dve do pet let prej upokojila kot generacija, ki je pred tem v času krize, ko se je pozno zaposlilo in še ni bilo tega inštituta. Niso pa zanemarljiva tudi sredstva. Če primerjamo, 84 milijonov v primerjavi s 65 milijonov, ki jih pridobimo iz sklada, je teh sredstev več. Povprečno število uživalcev pokojnin je zelo pomembno, da je čim večje število zavarovancev, na drugi strani ne bom rekel, da je čim manjše število upokojencev ampak bomo rekli, da je ustrezno število upokojencev. 635 tisoč 12 je bilo povprečno 1,1 odstotka več kot v letu 2022, stopnja rasti je višja kot v preteklih osmih letih, pa enaka kot 2014. Bi rekli zakaj v letu 2023? Veliko moških je čakalo upokojitev v letu 2023, ker se je odmerni odstotek dokončno dvignil na 63 pa pol in je marsikdo potem tudi počakal. Razmerje je bilo rečeno, da ostaja enako, 1:1,57. Najslabše je bilo v letu 2013 1:1,38, takrat so bile že napovedi, da bomo kmalu na 1:1, ampak vidimo, da je situacija ugodna. Največ je uživalcev starostne pokojnine, 75,6 odstotka uživalcev invalidske 11 odstotkov. Žensk je 49,6 moških, 50,4 odstotka pri starostnih pokojninah. Pred enimi šestimi leti je bilo pa žensk več kot 50 odstotkov. Pomembno je tudi delež v številu prebivalstva. Če pogledamo statistični podatek za september 2023, je bilo 2 milijona, 123 tisoč prebivalcev je že 30 odstotni delež. Če pogledamo 50 let nazaj, zadnjič smo eno delali, je bil ta odstotek delež upokojencev v številu prebivalcev nekje 11 odstotkov. Se pravi, tukaj je ta struktura pa bistveno drugačna. Zelo pomembno, se pravi pomemben inštitut je 40 odstotkov starostne oziroma 20 odstotkov starostne pokojnine, pa nekaj jih je še predčasne. Jih je bilo v povprečju v lanskem letu 18372, konec leta jih je bilo 20713, v letošnjem letu jih je manj kot sem rekel, čakali so tudi potem, da so se pa v letošnjem letu pa upokojili v 2024, ker je bila pa, bomo rekli, več kot za 4 odstotke ugodnejša upokojitev, ali si se upokojil v začetku leta ali si se pa v lanskem letu upokojil. Žensk je 8862, 11851 moških, od tega jih je iz zasebnega sektorja 57,8 odstotkov, 41,9 iz javnega sektorja. Zdaj boste rekli, ja, smo pa mislili, da je iz javnega sektorja pa več, da jih ostane. Moramo pa gledati strukturo, da v javnem sektorju je recimo 170000 zaposlenih, v realnem sektorju pa recimo 700000 in je delež tistih, ki ostanejo iz javnega sektorja višji. Povprečna starost, je že minister povedal, povprečna pokojninska doba novih uživalcev pokojnin za ženske 38 let pa sedem mesecev, kar je štiri mesece več kot v preteklem letu, moški 37 let pa 11 mesecev, 11 mesecev več kot v preteklem letu. Da ne bo zavajajoče, v letnem poročilu so še začasni podatki, jaz pa že dokončne podatke govorim, ker tam je bilo čez eno leto. Zakaj tako visok porast pri moških, kot sem takrat rekel, zakaj več upokojitev v letu 2023 - čakali so na 63,5 odstotka. Zelo pomemben je tudi podatek, koliko se jih je upokojilo za 40 let dobe in več, in žensk je 79,2 odstotka, moških 74 odstotkov, kar je več kot v preteklem letu.

Prejemanje pokojnine, tudi pomembno, 25 let pa 11 mesecev, ženske kar osem mesecev več kot v preteklem letu, moški 17 let pa deset mesecev, dva meseca več kot v preteklem letu. Morda kdaj podatek, da imajo, se pravi, ženske prenizke pokojnine, ampak če pa upoštevamo povprečno prejemanje pokojnin osem let več, pa morda iz sistema celo več dobijo, se pravi, je večplastno potrebno pogledati.

Pomembna struktura, se pravi, delež je tudi nadomestil iz invalidskega zavarovanja, nekaj preko 43000. Zelo pomembno, kar se tudi v letnem poročilu obravnava, je gmotni položaj, ker tako opozicija kot koalicija teži k temu, da bi upokojenci imeli dostojne pokojnine. Namen uskladitve je ohranjanje vrednosti pokojnin v času njihovega izplačevanja. Ta je pomemben zakonski podatek, se pravi, da se uskladijo pokojnine v odstotku. Lansko leto je bilo 5,2, v letošnjem letu smo že govorili v februarju celo o 8,8.

Najnižja pokojnina je znašala 310 evrov, zagotovljena 687, invalidska zagotovljena 431. Kaj je bilo konec leta, 1,8 tisti dodatek, pa potem zimski letni dodatek, pa je že minister povedal, morda, da zimski letni dodatek je bil izplačan v znesku od 58 do 182 evrov, v juniju pa je tisti klasični letni dodatek v petih višinah, tako je bil tudi izplačan zimski od 145 do 455 evrov.

Pomembna, jasno, je potem tudi višina pokojnin za vse, se pravi, za starostne upokojence 826 evrov, v letošnjem letu znaša 901 evro, invalidska pokojnina 636, v letošnjem letu 689, družinska 502 evra, v letošnjem letu 543. Pomembnejši je podatek prikazovanja pokojnin, starostne pokojnine brez deleža sorazmernih in delnih pokojnin, ker je bolj objektivno. Že okoli 17 odstotkov je tudi tistih, ki prejemajo pokojnino iz tujine, pa so samo en del tukaj v Sloveniji oddelali, kar pomeni, da je bolj točen ta podatek, ker tukaj se ne šteje, če je nekdo samo 200 tukaj dobil, pa na primer iz tujine tisoč. To pa je že 934 evrov lansko leto, letos že 1019. Za 40 let dobe in več pa je lansko leto znašala starostna pokojnina 1032, v letošnjem letu 1120; vidimo, kaj je dejansko povečanje, uskladitev 8,8 pomenilo za višino pokojnin.: Pomembno je tudi, ko so reforme, pa večkrat se primerja kakšna je bila pokojnina, ko rečejo, ja, ko smo se pa upokojevali pred leti, so bile pa bistveno višje pokojnine. Zdaj ugotavljamo, da v zadnjem obdobju so pokojnine višje, pri moških sigurno zato, ker se je odmerni odstotek iz 57,25 dvignil na 63 pa pol, kar pomeni več kot ena... okoli 11 odstotkov za moške znašala lansko leto pokojnina, povprečna starostna tisoč 12 evrov, eno leto prej 879, pri ženskah 954, eno leto prej 901. Moški so bili višji za 6,1 odstotka. Zanimivo za nove upokojence v letu 2022 so bile pa za ženske višje za 2,5 odstotka. Pomemben je tudi podatek, koliko je upokojencev, kjer je pokojnina odmerjena od najnižje pokojninske osnove, kjer je socialni korektiv za starostno pokojnino 22,3 odstotka, eno leto prej 25 odstotkov, kar je pozitiven podatek, da se je zmanjšalo, če pa upoštevamo še zagotovljene pokojnine, zagotovljena pokojnina je varovalka, drugače je pa tista pokojnina odmerjena od najnižje pokojninske osnove, je pa skupaj 34 odstotkov, kar lahko rečemo, ena tretjina upokojencev je pokojnina odmerjena od najnižje pokojninske osnove, kar pomeni, da je to odraz nizkih plač, ki so, se pravi, ki jih prejemajo v daljšem časovnem obdobju. Je pa pomemben podatek, da je zagotovljena, se pravi, da odmera od najnižje pokojninske osnove je v letošnjem letu že višja od zagotovljene pokojnine, se pravi, da institut zagotovljene pokojnine nima več vloge v letošnjem letu, se pravi, zagotovljene starostne, invalidske pokojnine, kar je dobro, se pravi, da že iz sistema pride več na podlagi, se pravi, bomo rekli, instituta solidarnosti najnižje pokojninske osnove. Realna vrednost starostnih pokojnin se je v letu 2023 zmanjšala za 2,1 odstotka, v 2022 se je zmanjšala za 0,7 odstotka, v 2021 je bilo povečanje za 3 odstotke, v 2020 povečanje za 4,7 odstotka. Če bi hoteli reči, da ne bo nikoli zmanjšanja realne vrednosti pokojnin, ga tudi povečanja ne bi bilo, če bi se pokojnine v stoodstotno uskladili v porasti rasti življenjskih stroškov. Dodatek za pomoč in postrežbo in invalidnine za telesno okvaro pa so se od 1. marca 2023 dvignile za 10,3 odstotke.

Zdaj pa še na kratko o izvajanju zavarovanja. Pomembno področje matične, se pravi, pomembna področja so vsa na zavodu, ker je dejansko tudi povezava, ampak vsak, ki najprej začne delati že je vključen, se pravi, v sistem preko matične evidence zavarovancev. Lansko leto je vodil podatke preko M4 obrazcev za milijon 140 tisoč zavarovancev, potem je v primerjavi z letom 2022 je v zavod letu, je oblikoval za 14,4 odstotkov višje število M obrazcev, in sicer 7 milijonov 700 tisoč, prejel je od FURSA preko 37 milijonov REK obrazcev, kar je za 15,4 odstotka več kot v preteklem letu, se pravi, zavod formira M4 obrazce na podlagi REK obrazcev, ki jih ima iz FURSA, to je od 2017, da delodajalcem ni potrebno več oddajati M4. Popolnost podatkov je dosegla 99,03 odstotka, zdaj gremo že tudi na drugo decimalko, ker ko si že na taki višini, je težko potem kar do 100 priti, se pravi, eno leto prej 99 odstotkov. Že povedal sem, da je bilo rešeno rekordno zgodovinsko preko 534 tisoč zahtevkov in storitev zavoda, če samo primerjavo povem. Tudi leto 2022 je bilo rekordno, je bilo 515 tisoč, tudi v leto 2021 je bilo rekordno, je bilo 506 tisoč, če pa pogledamo leto 2020, je bilo pa 436 tisoč, kar pomeni, v štirih letih se je dvignilo za 100 tisoč, kar pomeni tudi na drugih področjih in nakazovanje se je ostalo. Čas trajanja se je skrajšal za dva dni, na 79 dni na prvi stopnji, eno leto prej je bilo 81; to ni podatek, ki bi bil razveseljujoč, bili smo že pod 60 dni in če ne bi bilo toliko sprememb zakonodaje, pa tudi če bi bilo kadrovske, toliko imeli kadrov kot bi jih rabili in ne bi bilo fluktuacije, bi tudi ta čas bil boljši. Se pravi, želimo si, da ne bi bilo rekordov več na številu reševanih zahtevkov, da ne bi bilo takega dotoka, pa upajmo, da se je zdaj situacija, da se bo umirila do sprejetja reforme, da ne bo sprememb zakonodaje, ki je vsaka prinesla dodatno obremenitev, in da se bodo časi trajanja postopkov znižali, ker vsak, ki da vlogo, posebej za prvo pravico, je vesel, da čim prej dobi. In ta težnja zavoda, ki je bila že pred več kot desetimi leti, da bi večina upokojencev, ko se upokoji, preden je nastopil tisti dan, imela že odločbo, smo v zadnji, če smo bili včasih že preko 70 % pa smo planirali, da bo preko 90, smo zdaj tam nekje na 50 %. Se pravi, tukaj je še tisto, kar upamo, da se bo izboljševalo. V zakonskem roku je posledično potem tudi manj rešenih, dve tretjini, nekje je rešenih v roku, kar je dve odstotni točki bolje kot v preteklem letu. Izvedenski organi, tukaj gledam gospoda Kastelica, ki je dal predlog za invalidnino za telesno okvaro, da smo jo 2021 dobili, tako da tam je zahtevkov bilo 17,3 % več, rešenih izvedenskih mnenj 19,9 %, 66 tisoč. Zakaj, boste rekli - ker v eni zadevi je lahko več izvedenskih mnenj. Če mogoče podatek povem, lansko leto invalidnine za telesno okvaro je bilo podanih izvedenskih mnenj blizu 10 tisoč, letos pa v osmih mesecih že preko 13 tisoč. Seveda so ljudje veseli, da dobivajo pravice, ampak je ta obremenitev in tudi čas trajanja postopkov na invalidskih komisijah se je žal podaljšal. Posamičnih nakazil je izvedel preko 10 milijonov, če pa skupno, koliko je bilo nakazanih, se pravi, pokojnin, drugih prejemkov, preko 13 milijonov, kar je za 13,9 % kot eno leto prej.

Informacijske tehnologije so, bomo rekli, vpete v vsako poro delovanja zavoda tako kot tudi drugje, smo pa lahko zadovoljni, da imamo to področje dobro urejeno. Se pravi, 2023 je nadaljeval širitev digitalnega poslovanja zavoda na vseh področjih. Se pravi, tista bremza, ko ne moremo biti toliko razvojni, so te spremembe zakonodaje, ko je treba najprej iti reševati, se pravi, aplikativno te zadeve, programsko, da lahko strokovni delavci potem čim prej to izvajajo. Ker se elektronska in digitalna oprema izvajata v digitaliziranih postopkih, z njo merimo tudi stopnjo digitalne preobrazbe, ki se je že pred nekaj leti močno približala vrednosti 100. Zavod je zaradi doseženega obsega digitalizacije postopkov samo s prihrankom pri opremi dokumentov v letu 2023 natisnil ocenjeno več kot 12 milijonov manj listov oziroma 60 ton manj papirja, s čimer je ob pomembnih neposrednih organizacijskih, ekonomskih in okoljskih učinkih digitalne preobrazbe dosegel tudi velike prihranke arhivskega prostora. Letni prirast zavodovega elektronskega dokumentnega sistema se je povečal za 14 % na skoraj 54 milijonov dokumentov, skupno število dokumentov v dokumentnem sistemu brez upoštevanja različnih verzij pa je doseglo 444 milijonov. V letu 2023 je elektronsko in digitalno odpremil preko milijon pošiljk, kjer je bilo 1,66 milijonov dokumentov. Od 2022 imamo, tudi Osebni informativni pokojninski kalkulator, katerega priporočam, da vsak z digitalnim certifikatom si pogleda. Za 15 % je bilo več, že 236 tisoč uporab, splošni pa 123 tisoč. Imamo avtomatski odzivnik, 517 tisoč jih je bilo klicev strank v enotnem klicnem centru 315 tisoč strank. Kadrovsko področje, se pravi, vse se začne in konča pri kadrih. Zavod je v letu 2023 pridobil deset novih kadrov. Res, da je bil tudi svet zavoda sprejel sklep, da bi jih pridobili 16. Dovoljeno število se je tako povečalo za 10,814 jih je bilo kadrovski načrt je realiziral v celoti. Moram reči tudi, da je zavod, se pravi svet zavoda tudi sprejel, da bi v letošnjem letu bilo potrebno povečanje za 30 zaposlenih. Vlada je že že v prvi polovici leta odobrila 15 dodatnih zaposlenih. Problem v zadnjih letih je fluktuacija. V lanskem letu je bila fluktuacija 8,1 odstotka. Samo četrtino te fluktuacije je bilo, zaradi upokojitev - polovico zaradi sporazumnega, eno leto, prej celo 10 odstotkov. Kaj je zanimivo? Če smo pred leti pisali, da je največja deficitarni poklic, se pravi, kjer najtežje dobimo kader, zdravniki in zdravniki in IT se je zdaj obrnilo. Najtežji, največji problem imamo za pridobiti referentski strokovni kader, pa tudi administracija IKA, kjer je fluktuacija dejansko zelo velika. Tako da zdaj smo kar nekaj zaposlili. Ampak kaj, ljudje so rekli? Ja, gremo raje nazaj na center za socialno delo, tam je manj dela. Pa kaj je razlika? Na zavodu je potrebno poznati zgodovino 40 let in tisti, ki na novo pride, ni tisto, da bo samo za naprej z njo, ampak mora za nazaj. In vemo, da samo nekdo, če je bil na porodniški, pa pride, pa so tri spremembe, je že problematično. Tako da upamo, da se bo uredilo tudi plačni sistem, da bodo ljudje tudi glede tega nagrajeni in da bo manj zahtevkov, da bodo premalo obremenjeni. Število nadur se je v lanskem letu smo povečali za 16,8 odstotka, to je 37000 nadur. Če ne bi bilo nadur, bi še dejansko bili rezultati časa trajanja še slabši. Sem pozabil povedati, 49000 nerešenih zahtevkov je bilo, v planu pa je tam, da bi bili, da bi imeli nekje pod 40000 zahtevkov. Tako da je pomembno, da se ta fluktuacija tudi ustavi. Nadure so tudi obremenjujoče, smo že na meji ali je dejansko, smo že skoraj kršimo, ne, skoraj še nismo, potem Zakon o delovnih razmerjih. In če preračunamo na število, se pravi novo zaposlenih, finančno povečanje števila zaposlenih ni bremenitev dodatna v financah. Tukaj se moram zahvaliti Ministrstvu za delo, kjer je vedno vse te predloge sveta zavoda, potem tudi podprl in nam stal ob strani. Tako da upajmo, da se bodo, da ne bomo več imeli teh rekordnih številk. In da bomo lahko, bomo rekli, dokaj normalno delali. Mogoče samo za primerjavo. Normalno bi bilo med 100 do 150 zadev, da jih rešuje strokovnih delavcev, delavec jih je pa tam, če jih ima nekdo 200 je že malo tudi tja do 400. Na srečo pa imamo, je bila odpravljena krajevna pristojnost, da lahko razporejamo delo, če so na kakšni enoti odpadi in imamo enotni razdelilnik, kjer vsakomesečno razporejamo kvote. Na primer če gre nekdo v bolniško, se mu ustavijo kvote in vodja mora ostale razporediti. Imamo tudi nadzor. Najpomembnejši nadzor računskega sodišča, ki je vsako leto, kjer je izdano tudi revizijsko poročilo, ki je vsako leto obravnavana tudi na Komisiji za nadzor javnih financ. Za računovodske izkaze, je vedno pozitivno za poslovanje pa je po navadi, ne po navadi vedno s pridržkom. Tukaj je pa razlog v matični evidenci, ki jo vodimo od leta 1970, in težko zagotoviti, da ne bodo našli kakšne napake niso. Drugače pa je računsko tisto pomembno in smo veseli, da ni takih bistvenih ugotovitev. Notranjo revizijsko službo, revizijo odločb na drugi stopnji tako za izvedenska mnenja kot za odločbe pozitivne in veliko notranjih kontrol. Svet zavoda, nadzorni organ, je zasedal na šestih sejah, sprejel tiste najpomembnejše akte, letno poročilo, finančni načrt, kadrovski načrt, plan dela in načrt investicijskih odhodkov, sprejemal sklepe, tudi ugotovitvene sklepe o usklajevanju pokojnin. Lansko leto je bil tudi en predlog, ki ga Vlada potem ni sprejela, za izredno uskladitev pokojnin. Obravnaval je tudi, tudi v zadnjih letih, da predhodno obravnava tudi te spremembe. Zakonodaje Se pravi, da tvorno, sodelovanje.

Toliko se zahvaljujem za pozornost, je pa z mano tudi namestnik, ki je istočasno finančni direktor, se pravi, da smo tudi racionalni pri tem, da bo na vaša vprašanja, da še odgovoriva.

Hvala lepa.

Hvala lepa.

Naslednjemu dajem besedo predstavniku Državnega sveta, gospod Danijel Krivec, izvolite. / oglašanje iz dvorane/

Kastelic, se opravičujem.

Hvala lepa.

Spoštovani predsednik, spoštovani poslanke in poslanci, spoštovani minister s sodelavci, generalni direktor Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje z ekipo in seveda tudi ostali prisotni, lepo pozdravljeni!

Državni svet se je s poročilom zavoda za leto 2023 seznanil na 17. seji 15. maja letos, predhodno pa tudi na Komisiji za socialno varstvo, delo, zdravstvo in invalide na svoji 27. seji 9. maja. Poročilo smo ocenili kot kakovostno, dobro strukturirano, pregledno, informativno, predvsem pa zelo uporabno, saj poleg pregleda trenutnega stanja v sistemu ponuja tudi dobra izhodišča za pripravo že napovedanih sprememb zakonodaje na področju invalidskega in pokojninskega zavarovanja.

Na podlagi poročila ugotavljamo, da je ne glede na dolgoživost naše družbe, finančna slika pokojninske blagajne v letu 2023 bila spodbudna, kar je med drugim zagotovo posledica višje stopnje gospodarske aktivnosti in posledično delovne aktivnosti prebivalstva. Z veseljem smo se seznanili tudi z nekaterimi spodbudami in trendi v letu 2023, na primer s podatki, da cirka 21 tisoč zavarovancih, ki ostajajo delovno aktivni, tudi po doseženih pogojih za starostno upokojitev. Na to odločitev po oceni komisije v veliki meri vplivajo finančne spodbude za nadaljevanje delovne aktivnosti, v okviru 40 odstotkov starostne pokojnine oziroma 20 odstotkov starostne ali predčasne pokojnine ter z njima povezani dodatki bonusi v obliki povečanja odmernih odstotkov. V določeni meri pa je to zagotovilo tudi posledica spremembe v strukturi delovnih mest, ki v veliki meri niso več tako delovno intenzivna, kot so bila včasih.

V razpravi smo se dotaknili tudi vprašanja primerljivosti višine pokojnin in odmernih odstotkov pri upokojevanju različnih generacij in s tem povezanimi pogostim občutkom nepravičnosti pri tistih, ki so imeli smolo, da so se upokojili v času, ko za to niso bile najbolj ugodne razmere. Kot ste že danes slišali, je tudi nam predstavnik zavoda pojasnil, da v družbi v zvezi s tem vprašanjem prihaja do napačnih interpretacij. Odmernih odstotkov iz različnih obdobij naj se namreč ne bi dalo kar tako primerjati med seboj. Prav tako je trenutni odmerni odstotek, četudi je po številki nižji, za zavarovance bolj ugoden kot pred leti.

Hkrati pa odmerni odstotek ni edini element, ki vpliva na višino odmerjene pokojnine. Pomemben element predstavlja tudi pokojninska osnova, ki je trenutno določena zelo ugodno. Velik vpliv na višino odmerjene starostne pokojnine imajo tudi vsi bonusi, ki jim omogoča trenutni sistem. V razpravi smo izpostavili tudi povečano število izvedenskih, izdanih izvedenskih mnenj v primerjavi z letom 2022, pri čemer nas je zaskrbelo, da duševne in vedenjske motnje predstavljajo kar 10,8 procenta vseh bolezenskih stanj, na podlagi katerih zavod poda oceno invalidnosti. To nas mora kot družbo resno skrbeti. To problematiko bi bilo treba bolj aktivno naslavljati, na kar smo sicer v Državnem svetu opozorili že večkrat. Z vidika spodbujanja delovne aktivnosti posameznikov smo razpravljali tudi o možnosti, da bi se tistim samostojnim podjetnikom, ki opravljajo dopolnilno dejavnost, tako imenovani popoldanski espeji, navedeno aktivnost štelo v pokojninsko dobo. Pri tem smo bili seznanjeni, da za to trenutno ni pravne podlage, saj v primeru tako imenovanih popoldanskih espejev plačuje pavšalni prispevek za primer poškodbe pri delu, poklicne bolezni v višini 8,85 odstotka in ne prispevek za pokojninsko zavarovanje zavarovanca.

Razprava je tekla tudi o kadrovskem načrtu zavoda in ustreznosti povečanja števila delovnih mest za 15 oseb v letu 2024, predvsem v zvezi s predvideno razbremenitvijo invalidskih komisij zaradi predvidenega prenosa nalog za izdajo oceno upravičenosti do dodatka za pomoč in postrežbo v sistemu dolgotrajne oskrbe. Podrobneje pa ste tudi slišali iz poročila generalnega direktorja.

Skratka, spoštovane poslanke in poslanci, ostali prisotni, toliko na kratko z naše strani in hvala za pozornost.

Hvala lepa.

S tem zaključujem predstavitev stališč vabljenih in prehajamo na razpravo članic in članov odbora.

Prvi se je k besedi javil poslanec Soniboj Knežak. Izvolite.

Hvala, predsednik.

Spoštovane kolegice in kolegi, minister, državni sekretarji, predstavniki Zpiza, vsem skupaj lep pozdrav!

Uvodoma se pridružujem oceni, da zavod s svojim delom izpolnjuje vse tisto, čemur je bil pravzaprav namenjen. Hkrati bi izkoristil ta uvod tudi za, če znamo po tej družbi včasih največkrat kritizirati, je prav, da včasih tudi pohvalimo, in mislim, da si Zpiz zasluži pohvalo za delo v preteklem letu, ker ste poleg vseh kadrovskih težav, s katerimi se soočamo ne samo na Zpizu, ampak tudi povsod po Sloveniji, vsi iščemo kadre, da ste kljub eni kopici novih zadolžitev, ki ste jih dobili, da ste te tudi uspešno sprovedli v praksi. Lepo je brati včasih ta poročila, dokumente, iz katerih izhaja v tej državi tudi kaj dobrega.

Z veseljem sem bral letošnje poročilo, ki je poleg tega, da je obsežno, tudi človeku, ki je laik, ki ne pozna tega pri nas kar zakompliciranega sistema, ti da kar kopico enih dobrih, zanimivih podatkov. Toliko okrog uvoda.

Veseli me, da je seveda vse to, kar se tiče finančnega poslovanja zavoda, da se vsi skupaj zavedamo, da je to posledica visoke gospodarske uspešnosti, seveda rekordne zaposljivosti. Mislim, da je bilo celo, da je uvodoma eden od kolegov omenil, da smo imeli tudi mesec, ko smo imeli preko milijon zaposlenih. Skratka, neki pozitivni trendi, ki seveda se odražajo tudi v poslovanju ZPIZ oziroma zagotavljanju sredstev za izplačila. Posledično seveda je zaradi te visoke zaposlenosti tudi bil delež prihodkov, ki jih dajemo iz proračuna, v lanskem letu manjši, z 12 skoraj malo manj kot 11 procentov. Nenazadnje to je precej pomembno, da nam lahko ostanejo sredstva iz proračuna tudi za druge potrebe oziroma za razvojne načrte te države. Tisto, kar je iz poročila tudi, se bom najprej lotil teh zadev, ki se mi zdi, da so pozitivne, pa da je prav, da jih omenimo. Nenazadnje so zanimive tudi za državljanke in državljane te Slovenije, zato bom morebiti kakšno zadevo tudi ponovil. Tisto, kar je, se mi zdi, da en ugoden trend, je tudi zviševanje povprečne starosti, ko se zaposleni upokojijo. Tako da so se ženske v lanskem letu upokojile stare povprečno 61 let in osem mesecev, moški pa skoraj 63 let, tako da je povprečna dopolnjena pokojninska doba žensk ob upokojitvi v letu 2023 znašala 38 let in deset mesecev, pri moških pa 38 let in pet mesecev.

Tisto, kar mislim, da je direktor ZPIZ omenil, je tudi še vedno ugoden podatek o razmerju med številom zavarovancev in uživalcev pokojnin iz obveznega zavarovanja, ki je v letu 2023 znašal 1,57 in je tudi, mislim, eden najvišjih, če ne celo najvišji v zadnjih desetih letih. Tisto, kar je tudi seveda za državljanke in državljane pomembno, je tudi podatek, da se nadaljuje trend podaljševanja povprečnega obdobja uživanja starostne pokojnine, ki se nekako vleče od leta 2014 do, tudi v lanskem letu smo bili priča, to pa je, da so ženske v povprečju pravico do starostne pokojnine uživale skoraj 26 let. Leta 2014, če omenim, je bil ta, je bila ta doba uživanja pokojnine 23 let, moški pa v lanskem letu 17 let in deset mesecev, leta 2014, se pravi, dobrih deset let nazaj, pa 16 let in 11 mesecev. Se pravi, da to vse skupaj daje tudi neko sliko, se mi zdi, da neke zdrave družbe del tega tudi povezujem, da imamo relativno urejene tudi sisteme, ki jih tudi kritiziramo, največkrat, naj si bo od zdravstva, ki definitivno ima kakršnokoli je, z vsemi težavami, tudi pripomore k temu, da s svojimi storitvami pripomore k temu, da se nam podaljšuje življenjska doba, kar je seveda tudi ena izmed dobrih stvari.

Tisto kar me posebej veseli je to, da ugotavljam, da ukrepi, ki smo jih sprejeli v preteklosti, dajejo rezultate in se zrcali tudi v tem poročilu. Če samo omenim, ko smo sprejeli zakon oziroma to spodbudo za podaljševanje vključevanja v delo s temi 40 oziroma 20 odstotki starostne ali predčasne pokojnine, se je v lanskem letu z dobrih 12 odstotkov povišalo to in imamo že preko 18 tisoč uživalcev, kar je 58 odstotkov zaposlenih v zasebnem sektorju, kar mi je bilo malce čudno, ampak je direktor ZPIZ prej pojasnil seveda, da je to razmerje med številom v javnem sektorju, to. Zakaj je pomembno, da imamo ta stabilen sistem, seveda da nam blagajna deluje, da nas morajo taki rezultati veseliti, to je predvsem dejstvo, da imamo že 30 procentov naših prebivalcev odvisnih od teh prejemkov, se pravi, da se ta trend se celo povišujejo, tako da bo potrebno po mojem pri tej reformi, ki se napoveduje, predvsem razmišljati o, prvo kar je tisto, kar jaz mislim, o tem, da bomo zagotavljali pokojnine s katerimi se bo dalo preživeti, dostojno preživeti, in pa seveda, da bo to blagajno zmogla. Ampak to, kot je napovedal minister, kaj več v naslednjih mesecih, tako da se že veselim tudi te razprave.

Eden izmed takih ukrepov, ki pa je bil tudi že danes omenjen, ki je tudi dal rezultate in tu kar lepe je študentsko delo. Jaz sem gledal te prihodke, ki ste jih omenili, da je bil lansko leto prispevek teh opravljenih ur enakovreden, prispevek od 23 tisoč zavarovancev, je zanimiv podatek in pa nenazadnje tudi 53 milijonov in pol sredstev je bilo iz tega naslova priteklo tudi v blagajno. Zdaj, da ne bo kdo očital, da še kakšna beseda je bilo za pohvaliti, sem res vesel tega poročila. Da pa ne bom samo hvalil, morebiti še kakšno zadevo, ki se mi zdi, da imamo še kar nekaj za postoriti, to je, da je dokaj manj ugoden podatek, ki se nanaša na razmerje med povprečno starostno pokojnino ter povprečno neto plačo, ki je v lanskem letu znašala tam okrog 65 procentov, leta 2022 pa 67 procentov. To razmerje med povprečno starostno pokojnino brez sorazmernih delov pokojnin in pa delnih pokojnin z dopolnjenimi 40. ali več leti pokojninske dobe in povprečno neto plačo pa 71 odstotkov. Če poenostavim, kaj to pomeni? To pomeni, da rast pokojnin zaostaja za rastjo plač, kljub temu, da se upokojenci v končni fazi soočajo z enako rastjo življenjskih stroškov kot vsi ostali. To se mi zdi, da je podatek, ki tudi pove svoje. Nenazadnje se na nas poslance obračajo generacije ki, mislim da je predstavnik Državnega sveta že omenil, ki so se upokojevale v obdobju, ko so imele 57 procentno osnovo za izračun pokojnine. Jaz sem že poslušal te odgovore direktorja Papeža okrog tega tolmačenja ki, če strnem, nekako trdijo, da po simulacijah, ki so jo naredili, da niso tukaj ne vem kakšna oškodovanja. Jaz moram reči, da sem že dvakrat to poslušal, popolnoma tega ne razumem, še težje pa to, ljudje, ki so zapadli v ta, je danes težko jim razlagati. In večinoma pisem, kar se tiče okrog pobud, ki jih dobivamo, se nanašajo na ta, na to generacijo, ki se bo upokojevala v tem obdobju. Tisto, kar, na kar opozarja, tudi nenazadnje diskriminatornost, moški, ženske različne, moški 57, ženske 65 %, to se pravi zadeve, ki se mi zdi, da imajo nekaj, da pijejo vodo, da je nekaj tudi na tem. V kolikor se bo dalo, jaz predlagam, da tudi ta vprašanja v bodoče še tudi odpremo.

Zdaj, če počasi zaključim, imamo stabilen sistem, ki je izredno pomemben za 30 % prebivalcev Republike Slovenije, sistem za katerega stoji tudi država s temi garancijami. Nas pa lahko žalosti dejstvo, da imamo pa kljub vsej, nisem nič govoril o višini, o višini pokojnin, ki je seveda ena izmed pomembnih, najbolj pomemben podatek skoraj za upokojence, ki je pa že nekaj bilo predhodnikov to omenili, ampak podatek, da imamo pa že preko 200 tisoč upokojencev, ki kljub temu s temi prihodki živijo pod pragom revščine, pa seveda ni dobro. To je tudi ena izmed zadev, ki jih moramo pri naslednji pokojninski reformi odpreti. Kje imamo po mojem rezerve, v katero smer lahko gremo? Če se gremo samo okrog nas, pa ne vem, najsibo to sosednja Avstrija, mi smo imeli delež skupnih odhodkov, predstavlja 11,26 BDP, delež odhodkov za pokojnine pa 9,55. Zdaj, če imam prav podatek, da ima sosednja Avstrija tam okrog 13, 14 % BDP namenja, seveda namenja za višje procente, ampak za tudi višji standard. Pri njih imajo 80 % pokojninske osnove, ki se upokojiš, ne, pri nas smo šli zdaj na teh famoznih 63. Nemčija, če pogledate, tudi podobne zadeve. Tako da ob dejstvu, da se staramo, da smo starajoča se družba, kar je seveda fajn podatek, bomo morali poskrbeti, da bo ta družba tudi, bi rekel, ta del svojega življenja tudi dostojno preživela z nekimi rešitvami, ki po mojem razen tega, da bomo šli ob tem večanju v višji delež izdatkov iz tudi iz proračuna, po mojem bo težko kaj iz drugih virov glede na to, da nimamo ne nafte ne plina, bi se morali verjetno v tej smeri pogovarjati.

Toliko zaenkrat, hvala lepa.

Hvala lepa.

Magistrica Karmen Furman, izvolite, imate besedo.

): Ja, hvala za besedo, predsedujoči. Lep pozdrav vsem skupaj tudi v mojem imenu.

Zdaj jaz se ne bom toliko dotaknila v tem poročilu zapisanih statističnih podatkov in pa tistih, ki se nanašajo na samo delovanje zavoda, ampak predvsem na podatek, ki je vsaj za Slovensko demokratsko stranko najbolj zaskrbljujoč, in to je podatek o tem, da se je realna višina pokojnin glede na stopnjo inflacije v letu 2023 znižala oziroma zmanjšala, torej da so slovenski upokojenci v letu 2023 glede na stopnjo inflacije dobili nižje pokojnine. In sicer, na strani 11 tega poročila je zapisano, da je, da je glede na povprečno letno stopnjo inflacije prišlo do znižanja pokojnin, in sicer starostne pokojnine 2,1 %, invalidske pokojnine največ 2,7 % ter vdovskih in družinskih pokojnin za 2,4 %. In menim, da glede na celotno poročilo, je tisto, prav ta stavek najbolj pomemben za slovenske upokojence in upokojenke, torej kako živijo trenutno glede na to, kakšne ukrepe sprejema vlada oziroma ministrstvo. Zdaj dejstvo je, da smo imeli v letu 2022 in tudi kasneje v letu 2023 visoko stopnjo inflacije. Takrat, že konec leta 2022 sta tako minister gospod Luka Mesec in pa predsednik Vlade nagovarjala slovenske upokojence kako se bodo pokojnine dvignile oziroma, da bodo, tako kot plače v javnem sektorju, tako kot socialni transferji, enako zvišali tudi pokojnine. Ampak žal, kasneje je prišlo do ugotovitve, da se to ni zgodilo. Da ni prišlo do nobenega dviga pokojnin, sicer izplačani so bili nekakšni dodatki, ampak dejstvo je, da če bi bila takrat obljuba o predčasnem dvigu ali pa če želite uskladitvi pokojnin ob koncu leta 2022 dejansko realizirana tako kot je bilo obljubljeno s strani ministra in pa predsednika Vlade, bi bile te pokojnine v letu 2023 znatno višje in po vsej verjetnosti tudi tega stavka "kako so se slovenskim upokojencem pokojnine v letu 2023 realno znižale", ne bi imeli v tem poročilu. Zdaj, takrat smo v Slovenski demokratski stranki seveda na to opozarjali. Da bi bilo potrebno pokojnine tudi izredno uskladiti in pa v začetku leta, februarja 2023 je tako Svet ZPIZ oziroma konkretno Komisija za pokojninske in invalidske zadeve, kakor tudi ZDUS posredoval predlog na vlado oziroma ministrstvo po izrednem dvigu pokojnin, ki je nujno potreben in sicer, zaradi tega, ker je pač glede na visoko stopnjo inflacije tudi ogrožen motnji oziroma socialni položaj upokojencev. Zdaj vemo, da kljub temu, da tako Svet ZPIZ kot ZDUS kot navsezadnje v opoziciji smo opozarjali na to, da bi v takih primerih glede na stopnjo inflacije bilo potrebno izredno uskladiti pokojnine. Ta vlada ni imela posluha. In zdaj, če primerjamo, kako se je dogajalo z ostalimi izplačili je tudi potrebno povedati, da so se socialni transferji uspeli dvigniti za 10,3 procente, medtem ko ste upokojencem pokojnine dvignili zgolj za 5,2 procenta. Zdaj, ja res je, da je ta reden dvig pokojnin izhajal iz pač zakonsko določene formule, zaradi tega tudi potem toliko višji reden dvig oziroma uskladitev pokojnin v letošnjem letu, ampak glede na realno stanje kaj konkretno ostane upokojencu v žepu, če se lahko tako izrazim, je pa potrebno upoštevati tudi stopnjo inflacije. In glede na to, da je bila takrat res enormna zdaj inflacija recimo še v letu 2023, povprečna je sicer bila le, 7,4 ampak če gledamo po posameznih segmentih, je bila celo 10 procentna inflacija in 19 procentna podražitev hrane. In jaz moram reči, da ja, če zavod ZPIZ dela dobro tega zagotovo ne moremo reči za vlado in pa ministrstvo, ker nekako ni znala prisluhniti temu, na kar so navsezadnje vsi opozarjali, da s takšnim neposluhom, da se izredno pokojnine ne uskladijo takrat, ko je to v bistvu nujno potrebno za to, da se ohrani socialni položaj upokojencev pač niste želeli prisluhniti. Zdaj, tudi kasneje v letu 2023 je sledil celo sklic izredne seje v mesecu maju s strani Slovenske demokratske stranke prav zaradi tega, ker Vlada oziroma Ministrstvo se ni odzvalo na poslabšanje socialnega, gmotnega položaja slovenskih upokojencev. Takrat, moram reči, da koalicija temu ni želela prisluhniti, bili so takšni in drugačni argumenti zakaj ne želite izredno uskladiti pokojnin, ampak sedaj seveda v letu 2024 lahko tudi iz poročila zavoda preberemo, da so slovenski upokojenci, torej v letu 2023 bili prikrajšani. In če lahko kar povem glede na izračunico tega, ker pač se pokojnine izredno niso uskladile, upokojenec, ki je delal 40 let in prejema zagotovljeno pokojnino je tako v letu 2023 bil prikrajšan za povprečno 27 evrov na mesec oziroma 325 evrov na leto in tako v letu 2023 so bili upokojenci prikrajšani za najmanj 60 procentov pokojnine. In seveda, dejstvo je tudi, da če bi takrat svojo obljubo izpolnili, bi bile tudi pokojnine posledično v letu 2024 izplačane bistveno višje, kajti uskladitev oziroma dvig pokojnin je trajne narave, tako, da ne samo to, da so bile zaradi tega pokojnine v letu 2023 nižje pokojnine so zaradi tega tudi v letošnjem letu nižje.

Glede na to, da pa se je minister uvodoma dotaknil tudi napovedane pokojninske reforme, bi pa mogoče glede na to, da iz vaših besed izhaja, da ponovno zamikate časovnico sprejemanja pokojninske reforme, namreč rečeno je bilo, da bo predlog zakona prišel v Državni zbor v prihodnjem letu nekje v mesecu februarju. Dejstvo namreč je, da glede na spremembo načrta za okrevanje in odpornost, ki ste ga vi potrdili v aprilu 2024, izhaja, da bi morala biti pokojninska reforma sprejeta do konca letošnjega leta. Zdaj, glede na vaše besede očitno ne bo tako, no, in me zanima, če lahko tudi poveste, zakaj ponovni zamik časovnice?

To ni prvi, zakaj je torej ne bomo potrdili oziroma zakaj ne bo v predvidenem času, ki ste si ga sami zadali in pa kaj to pomeni seveda za evropska sredstva, na katera je vezan tudi sprejem pokojninskega zakona. Torej ali bomo na ta način tudi določena evropska sredstva izgubili? In pa mogoče tudi glede tega, ali boste v prihodnje vseeno upoštevali opozorila, da se ob takšnih dogodkih, ko pride do takšne visoke stopnje inflacije, upoštevajo pozivi in potem tudi greste v ukrep izredne uskladitve pokojnin, kar se v času vaše vlade ni dogajalo, moram reči pa, da v prejšnji vladi so se pokojnine vedno tudi izredno usklajevale, ne glede na to, da inflacija ni bila tolikšna in da boste dejansko poskrbeli za izboljšanje socialnega in gmotnega položaja slovenskih upokojencev, ne zgolj z obljubami, ampak dejansko tudi z besedami.

Hvala.