Pričenjam 60. nujno sejo Odbora za infrastrukturo, okolje in prostor in vse prisotne lepo pozdravljam.

Na seji kot nadomestni člani odbora s pooblastili sodelujejo: Andrej Kosi, ki nadomešča poslanca Danijela Krivca in pa Franc Kepa, ki nadomešča Franca Rosca.

Prehajamo na določitev dnevnega reda seje odbora.

S sklicem seje ste prejeli naslednji dnevni red: 1. - predlog priporočila Vladi Republike Slovenije eno leto po katastrofalnih poplavah in zemeljskih plazovih, ki so Slovenijo zajele 4. avgusta 2023.

Ker v poslovniškem roku nisem prejela nobenega predloga za spremembo dnevnega reda, je ta določen, kot ste ga prejeli s sklicem seje odbora.

Prehajamo torej na 1. in edino TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE NA OBRAVNAVO PREDLOGA PRIPOROČILA VLADI REPUBLIKE SLOVENIJE.

Eno leto po katastrofalnih poplavah in zemeljskih plazovih, ki so Slovenijo zajele 4. avgusta 2023, ki ga je Državnemu zboru skupaj z zahtevo za sklic izredne seje Državnega zbora v obravnavo posredovala skupina poslank in poslancev s prvopodpisano Jelko Godec. Za obravnavo je bilo posredovano naslednje gradivo: Zahteva Poslanske skupine SDS za sklic izredne seje Državnega zbora s predlogom priporočila z dne 29. 8. 2024 ter mnenje Zakonodajno-pravne službe z dne 3. 9. 2024. Rok za vlaganje amandmajev je do pričetka obravnave predloga priporočila na seji odbora. Do sedaj niso bili vloženi amandmaji. Vsa navedena gradiva so objavljena na spletni strani Državnega zbora.

Na sejo so bili za obravnavo te točke povabljeni: predlagatelj Poslanske skupine SDS v imenu predlagatelja Jožef Jelen. Vlada, doktor Robert Golob predsednik Vlade, Jure Leben državni sekretar v kabinetu predsednika Vlade, Boštjan Šefic državni sekretar Službe Vlade Republike Slovenije za obnovo po poplavah in plazovih, Služba Vlade Republike Slovenije za obnovo po poplavah in plazovih, Zakonodajno-pravna služba ter naknadno danes še Civilna iniciativa Ločica - Breg.

Pričenjam drugo obravnavo predloga priporočila, v kateri bomo na podlagi 171. člena v povezavi s 126. členom Poslovnika Državnega zbora opravili razpravo in glasovanje o posameznih delih oziroma točkah predloga priporočila.

Besedo dajem predstavniku predlagatelja, poslancu Jožefu Jelenu, da nam poda dopolnilno obrazložitev k posameznim točkam predloga priporočila. Verjetno želite izvolite.

Predsednica, hvala lepa za besedo. Lep pozdrav vsem tudi v mojem imenu.

Zdaj to izredno sejo Državnega zbora in posledično tudi današnjo sejo tega matičnega odbora smo sklicali v Poslanski skupini Slovenske demokratske stranke na odzive s terena in na pripombe naših državljank in državljanov. Žalosti nas, da eno leto po katastrofalnih poplavah številne vladne obljube še vedno niso uresničene, vlada ljudem daje obljube in upe, ni jih pa mogla ali pa bila sposobna uresničiti. Predsednik Vlade doktor Robert Golob je takoj po poplavah obljubil po sto montažnih hiš na mesec. In že takrat so iz podjetij, ki hiše izdelujejo, sporočili, da to ni izvedljivo. Leto dni pa se je, na žalost izkazalo tudi, da Robert Golob in njegova vladna ekipa prizadete na poplavnih območjih nista zagotovila niti ene hiše, še več, izdano ni bilo niti eno gradbeno dovoljenje. Do sedaj je le ena hiša dobila oziroma do sedaj je le ena družina dobila svojo hišo, pa še to so zgradili s pomočjo donatorjev, medtem ko ostali še vedno živijo pri sorodnikih, prijateljih, v najemu, neprofitnih stanovanjih, celo v domovih za starejše ali pri prijateljih. Na drugi strani pa lahko vidimo, beremo, da bo Vlada porabila 447 tisoč evrov za pet hišic oziroma za pet teh stražarnic, od katerih ena že stoji. Leto dni po poplavah v Sloveniji je seznamov za morebitno rušenje trenutno okoli 343 hiš. Le 73 jih ima od tega trenutno tudi sklep, medtem ko je 85 objektov odstranjen s seznama in jih bodo zaščitili s protipoplavnimi ukrepi. Teh 85 objektov sicer še bodo enkrat pregledali, za nekaj drugih objektov pa se je izkazalo morda, da jih bodo celo porušili. Očitno odločitve naj bi sprejeli do konca septembra, ampak po besedah županov in lokalnih prebivalcev, kateri menijo, da tudi teh 85 objektov ne bo možno zaščititi s protipoplavnimi ukrepi, kajti do sedaj so že bili velikokrat poplavljeni in ocenjujejo, da ne bo primerna zaščita. Težave zaradi dela aktualne Vlade in posledično počasne sanacije so po večini povsod še vedno enake. Tudi med prebivalci Letuša je moč zaznati nejevoljo, saj še vedno nimajo točnih odgovorov v zvezi z njihovimi domovi. Na drugi strani pa se na državo obračajo županov občin, ki vedo povedati, da so vse izgubili domove, še zmeraj nimajo cenitev in s tem tudi ne osnovnih podatkov v kakšne gradnje se lahko sploh spuščajo, če bodo sploh lahko gradili. Nekateri še nimajo cenitve, pri drugih, kateri so jih dobili, pa se je pojavilo razočaranje, saj so nižji od pričakovanih. Namesto da bi težave reševali, jih Vlada samo nekako komplicira. V maju je bil sprejet program odprave posledic neposredne škode na stvareh zaradi neurij v večdnevnem obilnem deževju s poplavami in plazovi avgusta 2023, katerega skupna višina potrebnih sredstev do leta 2028 je ocenjena na 2,33 milijarde evrov, vendar programa še vedno ni zajel vseh primerov, ki bi morali biti upravičeni do predplačila za obnovo. Ob tem so se našli primeri, na katere vlada ni računala, da bi se lahko zgodili in posledično do državne pomoči niso upravičeni. Sem sodijo ljudje, ki so si komaj zgradili hiše in se vanje vselili, vendar še niso dobili uporabnega dovoljenja in posledično hišne številke, zato še nihče ni imel prijavljenega stalnega bivališča na naslovu in niso upravičeni do izplačila, predplačila za obnovo v višini 20 odstotkov škode, zavedene v Ajda. Deset takih primerov je približno v Občini Mozirje, ki so nekaj mesecev pred usodnimi poplavami preselili v novogradnje, vendar do 4. avgusta 2023 niso uspeli prijaviti stalnega prebivališča. Po določilih Zakona o interventnih ukrepih za odpravo posledic poplav in zemeljskih plazov iz avgusta 2023 je kot pogoj za pridobitev državne pomoči določeno, da ima na naslovu poplavljenega objekta stalno bivališče vsaj ena oseba, ampak te družine so tam dejansko živele. Sam grem pričati da so bile nastanjene v teh hišah, pravi župan omenjene občine. Vodja službe za obnovo po poplavah in zemeljskih plazovih, gospod Boštjan Šefic za ta problem ve. Vsega skupaj je takšnih družin okoli 15, vendar zanje rešitev še vedno ni. V Poslanski skupini Slovenske demokratske stranke smo predlagali spremembo Zakona o interventnih ukrepih za odpravo posledic poplav in zemeljskih plazov iz avgusta 2023 v tem delu, vendar je koalicija naš predlog zavrnila. S spremembo zakona smo želeli razširiti krog upravičencev do predplačila za obnovo v višini 20 odstotkov, tudi za tiste, ki so takrat že živeli v hiši, ampak še niso imeli hišne številke, zato posledično še ni nihče imel prijavljenega stalnega bivališča na tem naslovu. Skratka, težav in nerešenih primerov je skoraj toliko ali pa še več kot pred letom dni, kar zopet kaže na opustošenje, ki so ga pustile za seboj poplave in zemeljski plazovi iz avgusta 2023, še vedno ni sanirano, sanacija pa poteka prepočasi, zato je po našem mnenju stanje po letu dni še bolj katastrofalno. Po besedah Andreja Štera, ki vodi klicni center za obnovo po poplavah, v klicni center na številko 114, ki jo za pomoč prizadetim v poplavah odprli po naravni katastrofi, še vedno dnevno pokliče med 40 in 70 ljudi, kar mesečno nanese okoli tisoč klicev. Vprašanja se nanašajo predvsem na tri področja, in sicer: na dokončen obračun odškodnin, ki ga še ne, drugo področje je gospodarstvo in tretje selitve. Kritike letijo predvsem na to, da(nadaljevanje je odločitev, kdo se bo moral preseliti, pozna, da se predolgo vleče, je dejal Šter. Ne le prebivalci, ki so utrpeli škodo zaradi poplav, do Vlade, počasnih postopkov in birokratskih ovir so zelo kritični tudi župani. Župan ene izmed zgornje-savinjskih občin je za medije razkril enega izmed številnih primerov. Mi smo za isto lokacijo, kjer so bile družine, kjer bi si družina je zgradila nov dom, od Direkcije za vode najprej dobili negativno mnenje, nato pogojnega, zdaj pa sploh ne vemo, kaj naj naredimo. Ves čas se gremo ping-pong, medtem pa človeku ne moremo povedati, ali bo tam lahko gradil ali ne. Veste, na načelni ravni se s pristojnimi zelo hitro dogovorimo, a potem je treba pripraviti dokument, ki ga mora podpisati direkcija, in takrat se začne, "potrebujete to mnenje, tiste papirje, to dovoljenje... " Ostra v besedah je bila tudi ena izmed županj Zgornje Savinjske doline in je rekla: "Če človek ne more v svojo hišo, kjer je vse polomljeno in umazano, ga ne moremo tolažiti z besedami, saj bo, zdaj bomo objavili javno naročilo, ki mora biti objavljeno 14 dni, potem bomo izbrali izvajalca in če ne bo pritožb, se bomo lotili vašega problema." Ali je to tolažba za ljudi, se sprašuje. Mogoče pa smo imeli preveliko upanje, da se bodo stvari hitro uredile.

Sprašujemo se tudi, kaj je Vlada v tem času počela. Skoraj v vseh postopkih kot eden glavnih akterjev sodeluje Državna tehnična pisarna, do katere ste skoraj kritični vsi župani. Državna tehnična pisarna je po njihovem mnenju eden glavnih krivcev, da projekti stojijo in niso dokončani v predvideni časovnici, saj Državna tehnična pisarna deluje prepočasi, prav tako se sprašujejo o njenem namenu. Na tem mestu naj povzamem postopek, in sicer, da morajo občine najprej pripraviti projektno dokumentacijo, ki jo oddaja v tehnični pisarni, ta je ta, jo pregleda, recenzira in vrne občini. Tukaj pa se pojavijo težave. In je vidno, da deluje prepočasi: občine so pisarni oddale že 636 projektov, od tega so jih 363 recenzirali, zaključili pa le 131. Župani opozarjajo, da so te številke absolutno prenizke. Imamo tudi projekte, za katere so izvajalci za sanacijo več objektov že več mesecev izbrani, a pred potrditvijo projektov ne moremo začeti delati. Med drugim tudi eden izmed županov priznava, da so enega od mostov postavili mimo tehnične pisarne, saj so vlogo zanj oddali že 19. februarja, pa do danes iz tehnične pisarne še niso dobili nič. Kar se ne bi smelo dogajati. Na drugi strani pa župani opozarjajo tudi to, da imajo tehnične pisarne vrsto pripomb na projekte in posledično obnova se še bolj zavleče. Če pa občina le dobi pripombe tehnične pisarne, to za občinskega projektanta pomeni še tedne in mesece dela. Projekt po tem času žal stoji. Stvari so tako preveč zbirokratizirane, trdijo župani. Zato se upravičeno sprašujejo, ali bodo zaradi večmesečnega čakanja na potrditev pisarne vse projekte izpeljali pravočasno. Denar od države morajo porabiti do konca oktobra. Ne le počasna sanacija in počasno urejanje nadomestitvenih objektov, prebivalce prizadetih območij skrbijo tudi morebitne nove poplave, saj ponekod na primer nasipi še vedno niso obnovljeni oziroma okrepljeni. Župani si tako želijo hitrejšega napredka tudi pri urejanju vodotokov, številni prebivalci še vedno odpravljajo posledice poplav, ob vsaki slabši vremenski napovedi pa so še vedno v skrbeh. Tako tudi županja občine Ravne na Koroškem gospa Romana Lesjak že od vse ujme poudarja nujnost pospešitve del na vodotokih. V ta namen smo v Poslanski skupini Slovenske demokratske stranke že pri sprejemanju Zakona o obnovi, razvoju in zagotavljanju finančnih sredstev predlagali, da omogočimo občinam, da vzdržujejo vodna in priobalna zemljišča na vodah drugega reda v skladu z 98. členom Zakona o vodah pri čemer bi na stroške države zagotovili izvedbo nujno potrebnih del, da se prepreči neposredna nevarnost za življenje in zdravje ljudi ter premoženja. S tem smo želeli doseči obvezen prenos pristojnosti vzdrževanja vodnih in priobalnih zemljišč na vodah drugega reda zaradi posledic poplav in zemeljskih plazov na lokalne skupnosti. Obnovljeni in okrepljeni niso bili niti nasipi na Muri, poleg tega je pa približno 45 kilometrov protipoplavnih nasipov, ki jih je treba dograditi in zvišati, saj so obstoječi za nove izzive z deževjem, vodami očitno prenizki. Med lanskimi ujmami, posebej v avgustovskem neurju, se je izkazalo, da, kot je dejal župan Lendave Janez Magyar, nasipi ob tako visokem vodostaju Mure plavajo in komajda zdržijo toliko vode. O tem so poročali iz lendavske kot tudi vseh ostalih občin, ki ležijo ob Muri. V občini Črenšovci pa nasip 4. avgusta ni zdržal in je popustil.

Veliko dela ostaja tudi pri sanaciji zemeljskih plazov. Tudi vodja službe Vlade Republike Slovenije za obnovo po poplavah in zemeljskih plazovih, gospod Boštjan Šefic, po letu dni priznava, da je negotovost, s katero morajo ljudje živeti, mučna, in upa, da se bo ta čas obrestoval z bolj kakovostnimi podlagami, da bodo družinam zagotovili varne domove. Na tem mestu se ponovno sprašujemo, kje so te podlage, zakaj jih eno leto po poplavah še ni. Po njegovih besedah naj bi prvo lopato za namestitvene grade zasadili šele letos. Namesto, da bi se hiše že gradile, je Vlada Republike Slovenije šele julija letos ugotovila, da stvari ne tečejo, kot bi morale, saj nekdo ni opravil svojega dela. Zato je šla v dopolnitev Zakona o interventnih ukrepih za odpravo posledic poplav in zemeljskih plazov iz avgusta 2023 ter v zakonu dodala določbe, ki se nanašajo na samo izvedbo teh nadomestnih gradenj, s čimer je en del nalog prenesla na družbo DSU, Družba za svetovanje in upravljanje, ki sedaj v imenu in za račun Republike Slovenije opravlja naloge, povezane s pridobitvijo nepremičnin, ki so skladno s sklepom Vlade predvidene za odstranitev in katerih odstranitev je hkrati nujno potrebna v javno korist. Dodatno bo DSU izvedla več postopkov za sklenitev sporazumov, sporazumnih pogodb za odkup nepremičnin po pridobitvi posesti le teh pa bo na teh nepremičninah izvajala tudi naloge čiščenja in jih nato predala v upravljanje Direkciji za vode. DSU bo izvedla tudi določene postopke javnih naročil blaga, storitev in gradenj, ki so potrebni na primer za izvedbo odstranitve objektov ali pa nadomestitvene gradnje. Ljudje na poplavnih območjih pa pričakujejo veliko več kot to, saj vemo, da so problem predolgi postopki. Tako je bil to še eden izmed nepotrebnih ukrepov aktualne Vlade, ki ne bo doprinesel k hitrejši obnovi.

Eno leto po poplavah, ki so povsem spremenile naša življenja, predvsem pa vizijo, v katere projekte je nujno potrebno vlagati, je stanje tako še vedno zaskrbljujoče. Veliko dela so opravili prostovoljci in občine, država pa s svojimi birokratskimi ukrepi še vedno oziroma čedalje bolj duši postopke. Eno leto je že od poplav in zemeljskih plazov, ki so prizadele Slovenijo, vendar smo na žalost še vedno daleč od celovite sanacije. V mnogo krajih infrastruktura še vedno ni dokončno popravljena, močna nova deževja pa so ceste marsikje znova poškodovala in sprožili so se novi plazovi. Prav tako ljudje, ki so utrpeli škodo na stanovanjskih objektih, nimajo rešitve za svoje domovanje. Poleg vsega pa so vsi ukrepi in zakonodaja, namenjena pomoči prebivalstvu in podjetjem, zapisani za dogodek 4. avgusta 2023. Zato se predlagatelji upravičeno sprašujemo, kaj bo s tistimi, ki jim bo v hišo zasul plaz ali jih bodo zajele poplave na kakšen drug datum. Leto dni kasneje tako strah, tesnoba in nemoč še vedno režejo v ljudi, ki so se avgusta lani borili za življenja in reševali svoje domove, kot pač so. Na rano pa so zdaj udarili še dolgotrajni postopki in negotovost, kje in kako si bodo v nov dom sploh lahko ustvarili. Kljub sprejetemu interventnemu zakonu je na primer umeščanje v prostor še vedno izziv, na kar opozarjajo tudi gospodarstveniki.

V Poslanski skupini Slovenske demokratske stranke smo takoj po poplavah predlagali vrsto ukrepov za hitrejšo sanacijo prizadetih območij. Prav tako smo z amandmaji sodelovali pri sprejemanju zakonov in predlagali številne spremembe členov, ki bi omogočile natančno in hitrejše umeščanje v prostor, hitrejše dogovarjanje s prizadetimi in rešitve v primerih, ko se prizadeti z njimi ne strinjajo. Žal so bili naši predlogi zavrnjeni. Zato od Vlade doktorja Roberta Goloba še toliko bolj pričakujemo hitrejše ukrepanje s konkretnimi in izvedljivimi ukrepi. Prav tako pričakujemo, da se finančna sredstva, namenjena za obnovo po poplavah in zemeljskih plazovih, namenja izključno za ta namen, ne pa da namesto tega dobivajo denar nevladne organizacije, ki nimajo povezave z odpravo posledic poplav in zemeljskih plazov. Zato smo tudi naslovili pet priporočil, ki bi zagotovo pripomogla k vsemu temu, kar sem prej navedel. In naj povem kar po vrsti. Prvo, Državni zbor Republike Slovenije poziva Vlado Republike Slovenije, da poenostavi in pospeši postopke za umeščanje v prostor na poplavljenih območjih. Tu je potrebno skrajšati postopke mnenjedajalcev in pa potem tudi čas za posamezne pripombe. Državni zbor Republike Slovenije poziva Vlado Republike Slovenije, da naj zagotovi predplačila za obnovo tudi za lastnike stanovanj, ki zaradi posledic neurja 4. avgusta 2023 v lastnem stanovanju še niso imeli prijavljenega stalnega prebivališča. Ta matični odbor je zasedal, mislim da 4. 10. 4. 2024, na katerem smo soglasno s 14 glasovi za in nič proti sprejeli dva sklepa, ki ju je sprejela in potrdila tudi vladna koalicija. Od tega bo kmalu že pol leta, vendar tukaj še ni bilo napredka. Tako ne vem, jaz ne razumem poslancev , ki ste odločali o teh amandmajih, da nekako niste zahtevali od Vlade oziroma od ministrov, da bi te stvari tudi realizirali. Tako ljudje, ki so utrpeli škodo, to so predvsem mlade družine, ki so si hiše gradile s krediti, hiše so bile uničene takrat po poplavah, so si morali zopet sposoditi denar, da so si uredili stanovanja, hiše. In tega denarja ne morejo vrniti oziroma tisti, ki so jim ga posodili, so že nestrpni, da bi radi ta denar pač nazaj dobili. Mislim, da ti postopki tečejo predolgo in ni v redu. Potem tretji, Državni zbor Republike Slovenije poziva Vlado Republike Slovenije, da na lokalno skupnost prenese pristojnost urejanja voda drugega reda. Kar nekaj neurij je bilo v letošnjem letu, ki so bila ravno najstrašnejša na teh vodotokih drugega reda. Tam je namreč problem, ker je za infrastrukturo zadolžena občina, za vodotoke je zadolžen koncesionar. Kot sem že prej rekel, je problem s temi recenzijami, ker pač občine čakajo, lahko bi začele že z gradnjo teh objektov, ki bi zadeve ustavile, koncesionarji so pač imeli delo na vodotokih prvega reda oziroma na rekah in marsikje še niso prišli do tja, da bi lahko pač zadeve, zadeve očistili in skupaj nekako z lokalno skupnostjo tudi rešili te zadeve. Tako so ljudje v strahu pred vsakim deževjem, pred vsakim neurjem, gledajo v nebo, ali jim bo hišo zalila voda ali kamenje in ali bo drug dan oziroma ali bo cesta po neurju prevozna. Potem četrto priporočilo: Državni zbor Republike Slovenije poziva Vlado Republike Slovenije, da naj občinam podeli predkupno pravico za nakup zemljišča, kjer se lahko gradijo nadomestni objekti. Kar nekaj primerov je bilo takšnih, ko so bili posamezni državljani pripravljeni prodati svoje zemljišče za namen nadomestne gradnje za te poplavljene, vendar po razgovoru z župani niso mogli to izpeljati tako, da bi pač dali to prodaja na oglasno desko, kajti je imel nekdo drug predkupno pravico in bi to zemljišče odkupil in nikoli ne bi prišlo v roke teh ljudi kateri so bili poplavljeni. Zato bi bilo prav, da za potrebe teh nadomestnih gradenj se dodeli občini nekako predkupna pravica, da lahko odkupijo ta zemljišča in jih kasneje tudi komunalno opremijo in predajo, prodajo pač tem upravičencem. Petič: Državni zbor Republike Slovenije poziva Vlado Republike Slovenije, da pospeši da zagotovi pospešitev postopkov recenzije projektov popoplavne obnove, ki močno podaljšuje čas realizacije in sanacije objektov ter jih zelo podražijo. Kot sem prej rekel, so občine oddale 636 projektov, od tega so jih pregledali 363. Veliko je tudi takih projektov, na katere so recenzorji dali po 45, 40 pripomb. Jaz ne vem zdaj, ali so projekti tako slabi ali so zahteve tako visoke. V glavnem, zaključili so jih samo 131. Tako da, kot sem že prej omenil, datum je konec oktobra 2024, do katerega morajo občine počrpati ta sredstva. In kar nekaj teh občin je, ki teh sredstev ne bodo uspele počrpati, zaradi tega, ker pač niso bile recenzije zaključene. S tem pa je tudi posledično problem pri izvajalcih, kajti izvajalci tudi ne čakajo na posamezen projekt.

Zaenkrat toliko, mogoče kasneje še kaj. Hvala lepa.

Hvala lepa.

Besedo zdaj dajem predstavnici Zakonodajno-pravne službe, gospe Mateji Tavčar. Izvolite.

Hvala za besedo. Lepo pozdravljeni!

V Zakonodajno-pravni službi smo preučili predlog priporočil v okviru svojih pristojnosti in podali pisno mnenje, ki ste ga prejeli 3. septembra. V mnenju je pojasnjeno, da je Državni zbor v okviru svoje nadzorne funkcije pristojen spremljati pojave in stanje na posameznih področjih zaradi sprejema ukrepov iz svoje pristojnosti. V skladu s 111. členom Poslovnika Državnega zbora lahko Državni zbor predlaga ukrepe za delo državnih organov, pri tem pa je vezan z ustavnim načelom pravne države in načelom delitve oblasti.

Večina predlaganih ukrepov se lahko izvrši le na podlagi sprejema ali novelacije ustreznih zakonov, ki jih sprejme Državni zbor, Vlada pa ima pristojnost in dolžnost Državnemu zboru predlagati zakone v sprejem. V mnenju je opozorjeno na neustreznost uporabe besede "pozivati", ki ni v skladu z naravo priporočila, na pravilno navajanje objav Poslovnika Državnega zbora v gradivu in na izpolnjevanje zahtev glede obrazložitve priporočil. Hvala lepa.

Hvala lepa.

Besedo pa zdaj dajem predstavniku Vlade, in sicer državnemu sekretarju v Kabinetu predsednika Vlade, Juretu Lebnu. Izvolite besedo.

Predsednica, hvala za besedo.

Poslanke in poslanci, lep pozdrav!

Glede na to, da je bilo v enem letu zelo veliko narejeno na področju sanacije po poplavah, bom šel jaz čez mnenje, ki ga je danes sprejela Vlada glede na pet predlaganih točk.

Točka ena, da se poenostavi in pospeši postopke umeščanja v prostor za nadomestne gradnje, ki so posledica poplav in zemeljskih plazov iz avgusta 2023. Ministrstvo za naravne vire in prostor je podalo natančne usmeritve občinam na treh sestankih v decembru 2023 in januarju 2024, da na podlagi uradno potrjenih podatkov Službe Vlade Republike Slovenije za obnovo po poplavah in plazovih iz aplikacije Ajda dne 8. 1. 2024 in uradno opredeljenega števila objektov 348 za nadomestitveno gradnjo v 23 občinah.

Občine nemudoma pristopijo k pripravi prostorskih aktov za zagotovitev nadomestitvene gradnje. MNVP je vsem 23 občinam predlagal in zahteval, da prostorske načrte pripravijo, sprejmejo in uveljavijo do januarja, od januarja do marca oziroma najpozneje do maja 2024 in jim je zagotovil stalno, redno, sprotno pomoč ter usmerjanje. MNVP je skupaj z Ministrstvom za finance konec 2023 pripravil Zakon o obnovi in nekatere nove določbe na področju prostora in graditve. Uvedle so se poenostavitve in skrajšanje postopkov priprave prostorskih načrtov za obnovo, kar je podlaga za gradnjo nadomestitvenih objektov. Občine niso upoštevale uradno potrjenega izpisa iz aplikacije Ajda glede števila nadomestitvenih objektov, s čimer bi lahko takoj pričele s prostorskim načrtovanjem območij za nadomestitveno gradnjo v svoji občini, temveč so čakale na izdajo uradnih sklepov službe za obnovo upravičencem in se sklicevale, da čakajo odziv upravičencev, ko bodo prejeli uradne cenitve objektov na podlagi izdanih sklepov. V Sloveniji je načrtovanje prostorskih ureditev lokalnega pomena v pristojnosti občine, tako določata 21. člen Zakona o lokalni samoupravi ter podrobneje Zakon o urejanju prostora. MNVP in ostali nosilci urejanja prostora občinam, ki vodijo postopke priprave prostorskih aktov za potrebe sanacije škodnih primerov zaradi poplav in zemeljskih plazov iz avgusta 2023, nudijo celovito pomoč in vse naloge povezane s sanacijo poplav obravnavajo prednostno. Z občinami se redno sestajajo na delovnih sestankih. MNVP, Direktorat za prostor in graditev je ustanovil enotno kontaktno točko za vsakodnevno redno pomoč in usmerjanje občin z namenom hitre priprave prostorskih načrtov za nadomestitveno gradnjo in vzpostavil redno medresorsko usklajevanje ter ustanovil koordinacijsko skupino za zagotavljanje urgentnega pridobivanja in usklajevanja mnenj. V primeru, da občina sama ne more uskladiti mnenj mnenjedajalcev, ali so ti neodzivni v predpisanem skrajšanem roku za izdajo mnenj, pri tem neposredno ureja in pomaga MNVP. Seveda naj se postopek čim prej konča, naj se mnenje čim prej izda, ne pa, kakšno mnenje mora biti. Občine skupaj s strokovno pomočjo MNVP pripravljajo strokovne podlage za izdelavo občinskih prostorskih načrtov za obnovo in instrumentov v skladu z ZORF. Navedeni prostorski načrti so prilagojeni sanaciji poplav ter poenostavljeni in skrajšani. MNVP in ostali mnenjedajalci sprotno in ažurno zagotavljajo podajanje mnenj in njihove pristojnosti. Ministrstvo je od decembra 2023 do danes 3. septembra 2024, s 23 občinami za nadomestitveno grad izvedel več skupnih posvetov in opravil individualne sestanke z vsemi občinami. Sestanki so bili izvedeni tudi na terenu v občinah, kjer se je skupaj z občinami reševalo specifične probleme s katerimi se občine soočajo. To smo na eni od sej infrastrukture tudi že povedali. MNVP je skupaj z občinami opravil več terenskih ogledov, občinam nenehno svetuje in usmerja glede izbora ustrezne lokacije, izbire ustreznega prostorskega akta OPPN lokacijska preveritev in postopka izdajanja mnenj in usklajevanja z mnenjedajalci. MNVP, Direktorat za prostor in graditev, je jeseni 2023 vzpostavil spletni pregledovalnik prostorskih podatkov poplave 2023 za ažuren pregled prostorskih podatkov v občini, spet kot pomoč pri učinkovitem odločanju za obnovo in razvoj nadomestitvene gradnje. MNVP, Direktorat za prostor in graditev je pripravil tudi izobraževanje za projektante, prostorske načrtovalce in občinske urbaniste na Zbornici za arhitekturo in prostor Slovenije o novih instrumentih in skrajšanih postopkih, ki jih je predpisal ZORF za prostorsko načrtovanje nadomestitvene gradnje. MNVP redno sodeluje in usklajuje podatke, informacije, stanje po posameznih občinah glede nadomestitvene gradnje in tako pospešuje izdelavo prostorskih načrtov na rednih tedenskih sestankih MNVP, Direktorat za prostor in graditev, Direkcija za vode, Služba za obnovo, Državna tehnična pisarna in tako naprej. Na rednih sestankih z občinami, na katerih so prisotni tudi predstavniki službe za obnovo, državne tehnične pisarne, je bilo ugotovljeno, da so občine različne in niso enako pripravljene glede izdelave prostorskih aktov. Med njimi so zelo velike razlike. Glede zagotovitve pripravljenosti delovanja odgovornih v občinski upravi in sodelovanja z MVP in pa nekatere občine še sploh niso naročile in izbrale prostorskih načrtovalcev za izdelavo svojih prostorskih aktov. Še več, dogaja se nam že, da občinski urbanisti ne hodijo na sestanke skupaj z župani na ministrstvo, da bi se lahko v prostorskih aktih skupaj pogovarjali. MNVP še naprej redno pomaga občinam pri pripravi in sprejemu prostorskih načrtov za obnovo po poplavah za nadomestitvene gradnje. Cilj in želja v MNVP je zagotoviti vse prostorske načrte v 23. občinah za nadomestitvene gradnje do konca leta 2024. Skupno število prostorskih aktov, potencialno namenjenih nadomestitvenim gradnjam, je na današnji dan 69, od tega jih je za OPPN 42, OPPN in OPPN, klasični postopek 8, že veljavni prostorski akti 13. Sedanje stanje prostorskih aktov kaže, da je na podlagi 13. veljavnih prostorskih aktov že možno podati vloge za gradbena dovoljenja za nadomestitvene objekte. Zagotavljamo, da bomo poleg izobraževanja občinskih urbanistov, prostorskih načrtovalcev in projektantov dodatno uvedli izobraževanje za upravne delavce na upravnih enotah za izdajo gradbenih dovoljenj skupaj z Ministrstvom za javno upravo v oktobru 2024. Ugotavljamo, da za sprejem prostorskih načrtov za obnovo niso problem procesni postopki, temveč predstavljajo težavo izdelovalci in projektanti prostorskih načrtov zaradi njihove preobremenitve ali pomanjkanja izdelovalcev na slovenskem trgu. S strani države se občinam ter izdelovalcem prostorskih načrtov redno nudi vsa pomoč s ciljem, da se večina občinskih prostorskih načrtov, tako kot sem že omenil, konča v letu 2024.

Točka 2: priporočilo o zagotovitvi predplačil za obnovo tudi za lastnike stanovanj, ki zaradi posledic neurja 4. 8. 2023, v lastnem stanovanju še niso imeli prijavljenega stalnega prebivališča. Zakon o interventnih ukrepih za odpravo posledic poplav in zemeljskih plazov iz avgusta 2023, je uredil predplačila fizičnim osebam.

Zakon tako omogoča, da se postavijo bivalni pogoji čim prej za osebe, ki so imele na dan 31. 7. 2023 na naslovu objekta, ki je bil poškodovan, prijavljeno stalno prebivališče. Da je zakon o delu predplačil zajel le tiste nepremičnine, kjer je imel nekdo na dan 31. 7. 2023 tam prijavljeno stalno prebivališče ter predplačila ni zajel, tudi nepremičnin, kjer na dan 31. 7. ni imela nobena oseba prijavljenega stalnega prebivališča, je treba razlagati tako, da so si lahko osebe, ki so imele v poškodovanih nepremičninah prijavljeno stalno prebivališče, bivanje zagotovile na naslovu, kjer so imele prijavljeno stalno prebivališče. Namen predplačila je, da si v najkrajšem možnem času lahko osebe, ki so imele prijavljeno stalno prebivališče na naslovu objekta, ki je bil poškodovan, uredijo bivalne pogoje, četudi pod pogojem, da se preselijo na naslov, kjer so stalno prijavljene.

Služba Vlade Republike Slovenije za obnovo po poplavah in plazovih je v usklajevanju zakona in dopolnitvah ZOPNN predlagala, da se za fizične osebe, ki niso imele urejenega stalnega prebivališča na naravni nesreči, ampak so bile v procesu urejanja dokumentacije in uničen stanovanjski objekt predstavlja edino prebivališče, uredi možnost državne finančne pomoči za obnovo stanovanjskega objekta. Za primere, ki jih zakon ne obravnava specifično, je služba predlagala, da se ustanovi komisija, ki bi takšne primere obravnavala in se odločala v skladu s predstavljenimi dejstvi. Upam, da bodo te spremembe v ZOPNN tudi urejene. Za zagotovitev predplačil za obnovo tudi za lastnike stanovanj, ki zaradi posledic neurja 4. 8. 2023, v lastnem stanovanju še niso imeli prijavljenega stalnega prebivališča, bi se moral spreminjati ZOP, pri čemer menimo, da je bolj pomembno, da se uredi sistemska ureditev v ZOPNN za zagotavljanje sredstev za obnovo stanovanj tudi tistim posameznikom, ki so v času poplav in zemeljskih plazov gradili svoje hiše, vendar gradnja še ni bila dokončana, kot je predvideno v ZOPNN. Spremembo ZOPNN-G pa je oblikovana sistemska rešitev za zagotavljanje sredstev za obnovo stanovanj tudi tistim posameznikom, ki so v času poplav in zemeljskih plazov gradili svoje hiše, vendar gradnja še ni bila dokončana. Ti objekti v času poplav 4. 8., še niso imeli določene hišne številke, v njej še nihče ni živel in posledično tudi ni imela nobena oseba prijavljenega stalnega prebivališča. S predlaganimi spremembami ZOPNN-G, se predlaga sistemska rešitev za zagotavljanje sredstev za obnovo stanovanj tudi tistim posameznikom, ki so v času poplav in zemeljskih plazov gradili svoje hiše, vendar gradnja še ni bila dokončana. Ti objekti v času poplav 4. 8. še niso imeli določene hišne številke in v njih še nihče ni živel. Zoper preplačil za fizične osebe ne ureja, ampak ureja dodeljevanje sredstev za obnovo tudi tistim osebam zasebnega prava, ki niso imele stalnega prebivališča v poškodovanem objektu. Pogoj je, da na dan nastanka naravne nesreče sicer lastnik stanovanja ali njegov ožji družinski član še ni imel prijavljenega stalnega prebivališča, je pa bil objekt zgrajen na podlagi veljavnega gradbenega dovoljenja. Glede na predlagane spremembe ZOPN se lahko dodeli največ 30 procentov za stanovanje, ki je zavarovano za škodo zaradi te naravne nesreče, največ 40 procentov vseh sredstev, ki so potrebna za obnovo stanovanja. Izplačila sredstev za obnovo so že sedaj predvidena tudi za objekte, kjer ni bilo prijavljenega stalnega prebivališča lastnika, ima pa objekt veljavno gradbeno dovoljenje. Glede na navedeno ocenjujemo, da je problematika izplačil z veljavno zakonodajo ustrezno urejena in rešena. S spremembo ZOPN pa bodo ustrezno urejene pravice fizičnih oseb do pridobitve sredstev državnega proračuna za obnovo stanovanj, ki so zgrajenega na podlagi veljavnega gradbenega dovoljenja ne glede na prijavo stalnega prebivališča.

Točka 3, priporočilo, da se na lokalno skupnost prenese urejanje voda drugega reda. Upravljanje z vodami je po Zakonu o vodah v pristojnosti MNVP, ki po načelu celovitega pristopa upravljanja z vodami po porečjih. S tem zagotavlja in ohranja celovito geomonforološko in hidrološko, hidravlično, dinamično ravnovesje toka vode in padavin ter zagotavlja enovit nadzor nad obremenitvami voda. Urejanje voda zagotavlja obvezna državna gospodarska služba, ki izvaja vzdrževanje voda po letnih programih in z upoštevanjem celovitih sistemskih rešitev. Obveze državne gospodarske službe se izvajajo na osmih hidrografskih območjih preko koncesijskih pogodb koncesionarjev. Letni programi za njihovo izvajanje se bodo za leta 2025 in 2026 uskladili s potrebami občin, še vedno pa bo ta služba skrbela za enovitost vodnega režima in celovitost na nivoju večjih porečij. Zato drobljenje gospodarske službe znotraj porečij na nivo občin bi pomenilo veliko tveganje za celovitost pretoka vode in plavin in s tem negativnih posledic za obvladovanje poplav in s tem večanje poplavnega ter hidrološko sušnega tveganja za daljnovodna območja. Po poplavah 4. 8. so se nekatere pristojnosti urejanja voda drugega reda začasno prenesla na občine. V skladu z ZORF se vzdrževanje vodnih in priobalnih zemljišč na prizadetih območjih izvaja v skladu z 89. členom Zakona o vodah.

Občine lahko na vodah drugega reda po predhodnem soglasju ministrstva, pristojnega za vode, zagotovijo izvedbo nujno potrebnih del na svojem območju, vendar le, če jih ne izvede koncesionar v skladu s programom del obvezne gospodarske javne službe urejanja voda ter če se s tem prepreči neposredna nevarnost za življenje, zdravje ljudi ali premoženje večje vrednosti. Pri pripravi in izvajanju programa del javne službe na prizadetih območjih sodelujejo občine vsaka na svojem območju. Urejanje voda v skladu z zakonom o vodah obsega ohranjanje in uravnavanje vodnih količin, varstvo pred škodljivim delovanjem voda, vzdrževanje vodnih in priobalnih zemljišč ter skrb za hidromorfološko stanje vodnega režima, pri čemer se morajo posegi zaradi urejanja voda načrtovati in izvesti tako, da bistveno ne poslabšajo lastnosti vodnega režima in bistveno ne porušijo naravnega ravnovesja vodnih in obvodnih ekosistemov. S temi načeli se zasleduje celostno urejanje voda s parcialnimi in med seboj nepovezanimi ukrepi, do katerih bi prišlo v primeru prenosa pristojnosti urejanja voda drugega reda na občine, bi celovitost urejanja voda izginila ali se močno poslabšala. Poleg navedenega je potrebno v osnovi tudi razlikovati med pojmi kot so urejanje voda, vzdrževanje vodotokov, sanacije in investicije. Urejanje voda zajema skupek zgoraj navedenih ukrepov, ki skupaj dajejo pozitiven učinek tako na poplavno varnost kot tudi na dobro stanje voda. Pod pojem vzdrževanja vodotokov se vštevajo dela, s katerimi se ohranjajo objekti in naprave v dobrem uporabnem stanju in s katerimi se zagotavlja njihovo delovanje. Slednje zajema gradnja nove vodne infrastrukture ali pa povečanje osnovnih gabaritov obstoječe infrastrukture, kar se že všteva med investicije, ki pa morajo prav tako biti usklajene na nacionalni ravni z namenom preprečevanja poslabšanja stanja ob izgradnji objekta bodisi gorvodno, bodisi dolvodno od geolokacije same izgradnje. Prav tako je slednje mogoče pripisati tudi sanacijo obstoječe vodne infrastrukture za poškodovance ob škodljivem delovanju voda. Neizvedena sanacija objekta lahko v nadaljevanju vodi do dodatnega poslabšanja stanja in razmer na terenu, tudi povečanje poplavne ogroženosti in negativnega vpliva na zdravje ali življenje ljudi ali njihovega premoženja.

Tako se vzdrževanje vodotokov načrtuje na celotnem območju Republike Slovenije glede na prioritete, upoštevanje celostnega principa urejanja posameznega vodotoka oziroma porečja z namenom preprečevanja negativnih posledic pri posegu v posamezen vodotok z vidika predvsem poslabšanja dobrega stanja voda in poplavne varnosti. Poleg navedenega je v primeru drobljenja službe urejanja voda vprašljiva tudi ustrezna strokovna usposobljenost služb po občinah za namene urejanja voda drugega reda. Občina lahko že sedaj na vodah drugega reda po predhodnem soglasju ministrstva izvajajo v programu gospodarske javne službe določena nujno potrebna dela, če jih ne izvede koncesionar.

Točka 4, priporočilo, da se občinam podeli predkupno pravico za nakup zemljišč, kjer se lahko gradijo nadomestitveni objekti, občine imajo že na podlagi veljavne ureditve možnosti črpanja finančnih sredstev za nakup in komunalno ureditev zemljišč za namene nadomestitvene gradnje, saj je za nakup zemljišč za nadomestitvene gradnje upravičen strošek programa odprave nastalih posledic iz 4. 8. 2023. Obstajajo pa tri možnosti: uporabi se finančna sredstva iz preteklih predplačil, po predložitvi dokazil o porabi sredstev ali pogodb se glede na zakonske ureditve izvedejo končni obračuni dodelitve sredstev občine. Poplačilo se izvede s pogodbo v sklopu izvajanja rednega programa odprave nastalih posledic na podlagi ZOPNN na način, da se za ta namen pri MNVP odpre projekt VNRP in sklene pogodba z občino. Plačilo se izvede na podlagi dokumentov, ki jih pripravi SOP v skladu in na podlagi ZORF. Vemo pa tudi, da imamo v proceduri dopolnitve ZORF, ker v 58. členu dodatno opredeljen postopek za nakup tudi kmetijskih zemljišč s strani Sklada za kmetijska zemljišča.

In pa točka 5, priporočilo, da se zagotovi pospešitev postopkov recenzije projektov popoplavne obnove, saj močno podaljšujejo čas realizacije sanacijskih projektov in jih zelo dražijo. Izdelava in dopolnjevanje hidrološko-hidravličnih študij in kart ter izvedba recenzijskih postopkov je dolgotrajen proces, s katerim trenutno ni mogoče ažurno preverjati ustreznosti izvajanja sanacijskih del. V izogib temu, da bi dela zaradi nujnosti potekala brez preverb, ter poenotenje kritične presoje na nivoju porečja, je predviden mehanizem strokovne ocene, ki je podlaga za odločanje o postopkih izdaje vodnega soglasja oziroma mnenja. Za potrebe pospešitve izvedbe sanacijskih del oziroma obnove po poplavnem dogodku, se je vzpostavil sistem strokovnih ocen oziroma mnenj. Območja, prizadeta v avgustovskih poplavah s kartami razredov poplavne nevarnosti, niso v celoti ali zvezno pokrita. Ponekod zaradi preoblikovanja vodotokov prej izdelane karte ne ustrezajo novemu stanju na terenu. Strokovne ocene se izdela na prizadetih območjih v avgustovskih poplavah za novogradnje, rekonstrukcije ali vzdrževalna dela v javno korist, katerih izvedba je potrebno za odpravo posledic poplav in plazov. Pripravi se na podlagi obstoječih veljavnih strokovnih podlag analiz preteklih poplavnih dogodkov ugotovitev, terenskih ogledov, arhivskega gradiva upoštevanja pravil stroke ter preučitvi spremljajočih odtočnih razmer. Izdelana oziroma v izdelavi so bila naslednja mnenja: strokovna mnenja za splošno infrastrukturo - 85 mnenj; dva strokovna mnenja za odstranitev objektov - 46 mnenj, tri strokovna mnenja za potrebe OPPN za nadomestitvene gradnje so bila izdana v 30-dnevnem roku, skupno pa je bilo izdanih 22 mnenj. Za potrebe odstranitve objektov na porečju Savinje in Meže z Mislinjo se je pripravilo za 18 občin je izdelanih skupno 38 strokovnih mnenj, 46 mnenj za potrebe odločitve glede odstranitve objektov, 22 hitrih mnenj ali hidroloških hidravličnih študij za potrebe OPPN za nadomestitvene gradnje in pa v izdelavi so strokovna mnenja za dodatnih 80 objektov, ki niso bili prvotno predvideni za odstranitev.

Recenzije projektnih dokumentacij za sanacijo plazov in infrastrukture, ki jo izvajajo lokalne skupnosti, izvaja državna tehnična pisarna, ki deluje v okviru službe za obnovo po poplavah in plazovih. Prvenstveno je namen recenzij, da se zagotovi pravilnost projektov in da zaradi podobnega dogodka ne bi prišlo do ponovne škode. Namen je tudi racionalnost rešitev ter kontrola sorazmernosti glede na škodo. Gre za zelo obsežno delo, saj je v recenzijo do sedaj prispelo 709 projektov, ki je sestavljeno iz 1097 posameznih načrtov, ki jih je potrebno recenzirati. Od tega jih je bilo 225 od skupno 396 narejenih in čaka korekcije projektantov. Končanih je 171 recenzij, za narediti pa jih je še 313. Ker so projekti s strani občin naročeni in izdelani pod časovnim pritiskom, so tudi izdelani pomanjkljivo in včasih tudi površno oziroma na škodo kvalitete. Potrebno je torej zagotavljati ravnovesje med obema pogojema, časovno dimenzijo in pa kvaliteto projektov. Zaostanki so tudi posledica neodzivnosti projektantov zaradi prezasedenosti z novimi projekti. Na podlagi zgoraj navedenih pojasnil in dejstev se zavrača vsa priporočila predlagatelja, saj so vse aktivnosti že izvedene oziroma se že izvajajo.

Najlepša hvala.

Hvala tudi vam. Želi morda še kdo od predstavnikov besedo ali se boste potem vključevali? Boste se potem vključevali tekom razprave. V imenu predlagatelja želite? Ja, izvolite.

Hvala lepa za besedo, predsednica. Jaz sem pazljivo poslušal državnega sekretarja v kabinetu predsednika vlade, kako enostavno nam je tule podal rešitve oziroma informacije, zakaj ni bilo možno kaj urediti. Rekel je, da so bile občinam nekako dane natančne usmeritve kako in kaj. Poglejte, gospod Leben, ena izmed občin je imela takrat na začetku predvidenih 27 domov za nadomestno gradnjo, kasneje se je ugotovilo, da so samo tri. Zdaj mi pa vi povejte, kako bi takrat občina šla v postopek? Urejanja zemljišča za 27 domov, ko se je kasneje izkazalo, da so samo tri predvidene, ampak še zmeraj ni to fiksno, še zmeraj je v igri tistih 24, ko jih bo nekdo še enkrat pregledal. Poleg tega niso bile narejene niti cenitve, tako da ljudje, tisti, ki so bili predvideni za preselitev oziroma nadomestno gradnjo, niso vedeli kako in kaj, tako da mislim, da občine niso mogle prej odreagirati kot potem, ko se ve natančno število koliko je teh objektov, za katere se še pa dandanes ne ve kateri so in koliko jih je. Jaz sem dal za primer samo eno občino, ampak v vseh teh občinah kjer so bile hiše poplavljene, uničene, je še, je še, je še neznanka. Poglejte, jaz vam moram povedati, da ste se, zdaj vas še takrat ni bilo tam, ste še nekaj drugega delal, vi ste zdaj prišel, tako da, ampak drugi so pa bili. Po mojem ste se popolnoma napačno lotili problema, zato ker ste dali vse objekte v isti koš, tudi tiste katere je plaz zasul, da niti ne vedo domačini kje točno so, kot tiste, ki so bili poplavljeni toliko, da se ni vedelo ali so za preselitev ali niso. Če bi vi takrat pristopili k temu problemu individualno, pa bi za njih poiskali rešitev, pa tako kot ste rekli, da ste skozi v navezi z občinami, da jim nudite pomoč, strokovno pomoč, kakorkoli, jaz sem prepričan, da bi tu župani odigrali svojo vlogo, kajti župani dobivajo večkrat na dan klice enih in istih, kako je situacija urejena. Vam je lahko tule iz ljubljanskega hotela zdaj razlagati kaj vse je bilo narejeno in za kaj vse so krive lokalne skupnosti ali občina v tem primeru, ampak gospod Leben, nimate prav. Še zmeraj je veliko neznank, tako kot sem rekel, ne ve se koliko je teh ljudi za preseliti in kako naj občine to urejajo. To je pod 1. točko.

Mi smo imeli 50. nujno sejo, ko smo v Poslanski skupini Slovenske demokratske stranke predlagali Zakon o dopolnitvi Zakona o interventnih ukrepih za odpravo posledic poplav zemeljskih plazov iz avgusta 2023. Takrat smo po prekinitvi 15 minut, mene takrat ni bilo na tej seji, sprejeli dva sklepa, soglasno s 14 glasovi za in nič proti.

In sicer bom prebral: "Odbor za infrastrukturo, okolje in prostor predlaga Vladi Republike Slovenije, da v program odprave posledic škode poplav in plazov iz avgusta 2023 vključi tudi naslednje fizične osebe in lastnike stanovanjskih nepremičnin, prva alineja, ki so bile v gradnji in na dan nesreče še niso imele hišne številke, zaradi česar ni bilo mogoče stanovanjski nepremičnini prijaviti stalnega prebivališča, pri čemer je treba zasledovati cilj reševanja primarne nepremičnine za bivanje oškodovanec oziroma člani njegove družine nimajo v lasti druge primerne stanovanjske nepremičnine in omogočiti morebitno okoriščanje. Druga alineja, ki so bile naseljene na dan nesreče, v njih ni bilo stalno prijavljenih oseb, vendar je bilo stanovanje dejansko uporabljeno za bivanje ob pogoju, da je predhodno izveden postopek preverjanja resničnosti stalnega bivanja, ki ga izvede upravna enota skladno z določili Zakona o prijavi prebivališča, pri čemer je treba zasledovati cilj reševanja primarne nepremičnine za bivanje oškodovanec oziroma člani družine nimajo v lasti druge primerne stanovanjske nepremičnine in omogočiti morebitno koriščenje. Ter drugi sklep: Odbor za infrastrukturo, okolje in prostor predlaga Vladi Republike Slovenije, da preuči možnost sprememb Zakona o odpravi posledic naravnih nesreč z namenom izboljšanja sposobnosti države pri obvladovanju zmanjševanja škod, ki jih povzročajo naravne nesreče, ter zagotovitve prožnejših oblik financiranja različnih oškodovancev."

To sta bila dva sklepa. S katerim bi bilo možno do danes rešiti stvari, ampak ker smo zgornje Savinjčani vztrajni, sem jaz tudi tu bil vztrajen in sem naslovil poslansko vprašanje kar na nekaj deležnikov in sem dobil tudi odgovor od načelnice upravne enote, katera mi je odgovorila sledeče: Dne 30. 7. smo prejeli vašo prošnjo oziroma pobudo za uvedbo postopka preverjanja resničnosti bivanja v objektu, ki je bil poškodovan v naravni nesreči zaradi poplav in zemeljskih plazov v avgustu 2023. Sporočam vam, da sta se na nas pred kratkim obrnili že dve osebi z enakim problemom in zelo kratkim podobnim dopisom Ministrstva za naravne vire in prostor, ki osebe napotuje na urejanje stalnega prebivališča za nazaj in ugotavljanje na dan 31. 7. 2023 prebivali na tem naslovu oziroma v poplavnem objektu. Zadevo smo temeljito preučili in bili tudi v kontaktu z Ministrstvom za naravne vire in prostor ter ministrom za notranje zadeve. V nadaljevanju vam posredujemo ugotovitve glede zakonske podlage za ugotavljanje prebivališča. Podobne odgovore smo posredovali tudi ostalim, ki so se obrnili na nas. In zdaj tule pravi: Zakon o objavi o prijavi prebivališča, Uradni list pa tako naprej, ni predvideno ugotavljanje stalnega prebivališča za nazaj, preverjanje resničnosti prijave pa se uvede, ko stranka želi prijaviti prebivališče. Skratka, da ne bom več bral, tu je še kar nekaj teh stvari. V glavnem postopek je tekel naprej, mi tukaj nismo ostali, glede na to, da pač ta zakon, ta sprememba, te dopolnitve tega interventnega zakona ni bil sprejet, so bili pač ti amandmaji oziroma sklepi, smo šli naprej, na kar smo prišli do konca, ker upravna enota pač za to, kot tu navaja, ni pristojna. In te odgovore ste tudi vi dobili in danes je 4.

september, smo tam kjer smo, vi nekaj drugega tam odgovarjate kaj bo pa kaj ne bo, pa kdaj se bo sprejel, ustanovila komisija, pa spet sprememba zakona tega. Tako da jaz se bojim no, to je to, kar opozarjamo na te dolgotrajne postopke. Od zadaj so pa ljudje, družine z malimi otroci, njihove finančne težave, pa še vse mogoče duševne stiske. Vi se pa malo hecate. Mislim, da ni v redu to.

Tule tretje, to, ko smo rekli za ta del, da se prenese na lokalne skupnosti. Poglejte, kot sem prej omenil, kar nekaj je bilo teh poplav oziroma teh neurij v letošnjem letu in veliko škode je bilo na teh objektih, katere so delno takrat občine v tej intervenciji začasno uredile. Ko so prišli na ta delovišča koncesionarji, veš, da so jih domačini spremljali, gledali in ko so oni nekaj naredili, so jim domačini takoj rekli, fantje, tole ne bo v redu. Tako kot ste zdaj naredili, niti prej ni bilo, prej je bilo takole, tole ne bo v redu. In kaj se je pokazalo čez en mesec ali pa že čez par dni, ko je prišlo neurje? Je bila situacija ista, kot je bila prej. Tako, da jaz tu pravim, da lokalna skupnost, domačini in župani poznajo svoje področje. In to ni drobljenje. Jaz se strinjam, da koncesionar mora imeti, pač država mora skrbeti nad vodotoki, ampak to so hudourniki. Včasih je za njih odlično skrbel PUH, to je bilo Podjetje za urejanje hudournikov. Oni so bili na hudournikih, oni niso bili na Savi, Spodnji Savi ali pa na srednji Savi ali pa na Savinji, oni so bili na hudournikih. In tudi takrat je bilo neke vrste drobljenje, po vašem, tako da s tem se jaz ne bi strinjal.

Kar se tiče teh predkupnih pravic, poglejte, tu je šlo za kmetijsko zemljišče, ni bilo nekega strašnega visokega ranga, ampak takoj, ko bi dali to kmetijsko zemljišče na oglasno desko, bi ga sosed kupil in občina oziroma lastniki ne bi prišli do tega. Potem so morali pa neko drugo pot ubrati, kar je podaljšalo zadevo za par mesecev. Tako je, tako so mi rekli. Zdaj, če so oni meni povedali narobe, potem jaz tudi naprej govorim, ampak poznam probleme. Bil sem pri vseh županih na teh področjih in poznam problematiko

dobro.

Rekli ste pod točko pet, jaz sem imel žal stare podatke koliko je recenzij pa koliko je še teh, koliko je bilo končanih, se malo razlikuje, vi imate novejše podatke, ki ste jih pridobili. Poglejte, rok poteče konec oktobra za ta sredstva. To je velika skrb županov. Nekateri, ko so šli malo po črti, so jih mogoče porabili ali pa jih bodo. Tisti, kateri so pa malo bolj ziheraški, pa niso imeli toliko sreče pri projektantih oziroma pri izvajalcih, pa tega ne bodo porabili samo za teh dolgotrajnih postopkov. Te državne tehnične pisarne, zato jaz mislim, da bi morali vi to malo ojačati. oziroma zahtevati od njih, da nekako v doglednem času uredijo te recenzije.

Prej ste rekel neodzivnost projektantov. Jaz če bi bil na vašem mestu, bi dodal še neodzivnost Državne tehnične pisarne. Jaz ne bi bil tako pristranski, ampak verjetno je krivda na obeh straneh, tako da ne bi tako posploševal. V glavnem toliko na vaše, na vaše pripombe. Hvala lepa.

Hvala lepa. Boste se odzvali predstavniki Vlade v tem trenutku ali kasneje? V redu. Zdaj dajem besedo še državnemu sekretarju v Službi Vlade Republike Slovenije za obnovo po poplavah in plazovih, gospodu Boštjanu Šeficu. Izvolite besedo.

Hvala lepa gospa predsednica. Spoštovane članice in člani odbora, predlagatelji.

Jaz lahko mirno rečem, da seveda poznamo zelo dobro to, kar se dogaja na terenu, ne samo v občinah, ne samo v občinskih upravah, ampak seveda tudi pri posameznikih, zato, ker se dnevno s svojimi kolegi ukvarjamo zelo z individualnimi problemi, takimi, ki jih moramo tudi z ostalimi kolegi v različnih ministrstvih tudi razreševati. Res je, da včasih ni to enostavno, ampak lahko rečem, da vsaj največji del teh uspevamo obvladati in seveda tudi jim dejansko pomagati in razrešiti.

Zdaj seveda, jaz moram reči, da je vedno kritika, opozorila so več kot koristna, še posebej, kadar govorimo o takih aktivnostih, o katerih govorimo danes. Vendar seveda morajo biti torej na podlagi argumentov in dejstev in jaz seveda na podlagi tega ne morem se strinjati s tem, da seveda nič ni narejeno, da je še celo slabše, kot je bilo lansko leto ta čas. Jaz mislim, da je prav nasprotno, da je bilo ogromno narejenega, pa ne bom zdaj našteval, zato, da ne bomo čas porabili, na različnih področjih od infrastrukture, vodotokov, urejanja, bom rekel, tako občinske kot državne. Skratka, ogromno je narejenega. Seveda pa jaz mislim, da je kakršnokoli delanje iluzije, da bo v enem letu vse rešeno, je pa seveda, bom rekel, milo rečeno, neresno oziroma ne moremo tega pričakovati.

Kar se tiče seveda objektov, je zdaj zelo veliko govora, kar je razumljivo, saj gre za zelo občutljivo, senzibilno vprašanje, moram povedati sledeče. Za vseh 343 objektov je popolnoma jasno kakšno je stališče stroke in so tudi postopki v veliki meri že izpeljani. Za 343 objektov je zdaj situacija takšna, da je izdano 130 sklepov vlade o odstranitvi in o ugotovitvi javne koristi. 12 zadnjih objektov je v javni razgrnitvi do 11. septembra in potem bomo šli seveda naprej, po tem, ko bomo seveda dali morebitne odgovore na vprašanja, pripombe. Ta trenutek imamo v pripravi sklep, predhodno moramo še na nekatera vprašanja, ki so bila postavljena odgovoriti za 116 objektov na območju Občine Braslovče in Šmartno ob Paki. In res je, 85 objektov je bilo umaknjenih iz tega seznama. Zakaj? Zato, ker je stroka, ne mi, stroka ugotovila, da se da te objekte ustrezno varovati in da bodo seveda izvedeni vsi ukrepi, s katerimi bo, bom rekel, zmanjšano tveganje in seveda ne bodo ogrožena življenja in zdravje ljudi. To je edini razlog. Res je tudi, da so nekatere občine, direkcija za vode, tudi geologi za nekaj, za določene objekte, naknadno po temeljitem pregledu ugotovili, da bi vendarle bilo potrebno za te objekte narediti poglobljeno oceno in oceniti ali jih je potrebno dodatno uvrstiti na ta seznam 343. objektov. To bo storjeno v septembru. Izkazalo se je, da so seveda ti postopki, ki so bili izpeljani, bili seveda potrebni in koristni. Zakaj? Zaradi tega, ker se je ugotovilo ravno to, kar sem zdaj omenil, da nekateri objekti pač vendarle po tisti prvi oceni, grobi oceni, ki je bila narejena v decembru, kajti šele praktično konec novembra je bil sprejet interventni zakon, da bi bilo dobro, da so se te poglobljene zadeve naredile, da so se nekatere dodatne študije naredile in seveda na podlagi tega tudi stroka sprejela ustrezne odločitve in tudi razgrnitve niso same sebi namen. Tudi v času razgrnitev smo ugotovili oziroma so tudi tisti, ki so dajali pripombe, torej posamezniki, strokovna druga javnost, opozorili na nekatere zadeve, ki jih je potem seveda stroka oziroma državna tehnična pisarna tudi upoštevala. V nekaterih primerih smo s strani upravičencev oziroma lastnikov objektov še v tej fazi, dobili v teh pripombah tudi očitke, da hitimo, da prehitro delamo, da je treba več analiz narediti, več strokovnih ocen, dodatne ekspertize, preglede in tako naprej, ampak ker gre dejansko za interventno zadevo, ki je nujna, seveda je stroka uporabila vse tisto, kar je bilo na razpolago in kot rečeno izdelala tudi nekatere dodatne analize, študije, zato da je lahko odločala. To sem omenil samo zato, ker moramo vedeti, da imamo različne poglede in da so tudi seveda ti pogledi s strani ljudi, tistih, ki se jih to dotika, seveda različni.

Povedati moram tudi, da tudi vsi lastniki na območju torej Letuša, vedo kakšna je, kakšno je strokovno mnenje oziroma kakšno je stališče stroke. Končali smo tudi razgrnitev. Res je, na tem območju je nekaj več pripomb, procentualno, kot sicer na drugih območjih. Približno tretjina lastnikov objektov je dala pripombe, na katere moramo zdaj seveda odgovoriti, na en del, tisto, kar lahko služba sama stori, smo, drug del mora pripraviti še stroka, zato ker gre za vprašanja, strokovna, ker sprašujejo o utemeljenosti posameznih zadev in seveda je treba to tudi tako narediti.

Omenjeno je bilo, da župani menijo, da so cenitve, da je višina cenitev slaba, da je nizka, neustrezna, če sem prav razumel. Moram reči, da jaz imam ravno drugačne informacije, da so ljudje zadovoljni in seveda, da do zdaj, kar kaže tudi odziv, namreč, mi od približno, torej, do zdaj je bilo naročenih 200 cenitev, 101, poročilo je, cenitven poročilo, je že prispelo, zadnjih 70 teh cenitev smo naročili v tem tednu, prej jih, torej, čakamo jih ta trenutek še 29 iz tega predzadnjega paketa in zdaj je nov paket od zunaj, od teh imamo zdaj zaenkrat devet, bi rekel ugovorov, s katerimi se torej, v primeru, ko se posamezni lastniki imajo vprašanja, imajo pomisleke, imajo nekatere pripombe, večji del tudi cenilci na to so odgovorili in naknadnih pripomb ni, imamo pa tri malo bolj zahtevne ugovore, ki jih bomo seveda tudi razrešili ampak pri tej številki 101, trije taki primeri seveda so pričakovani in sigurno bo še kakšen, ki se seveda s cenitvijo ne bo strinjal. Težko v naprej napovedujemo, vendar na, bom rekel, pri tem številu seveda, bom rekel, se že da dati neko preliminarno oceno in, kot rečeno, tudi v okoljih, očitno niso slabi odzivi. Seveda so pa te cenitve različne, od objektov, nepremičnin, ki se ocenjujejo, so nekatere manjše, nekatere večje, različni primeri in seveda se tudi med seboj pravzaprav zelo težko primerjajo. Posamezni primeri, ki so bili omenjeni, primeri, ko niso imeli stalnega prebivališča, niso imeli še uporabnega dovoljenja in tako naprej. Je že državni sekretar omenil, da je služba predlagala več rešitev oziroma več predlogov, kako posamezne zadeve razrešiti.

Drugič. Vemo in zavedamo se, da vseh primerov ni mogoče zajeti, zato ni bila predlagana kar neka komisija, ampak predlaga se nek, kakorkoli bomo že temu rekli, visoko... bodisi ministrov ali zelo visoko rangiranih uradnikov, ki bodo lahko tudi odločili v teh specifičnih primerih, kajti imamo primere, ki jih v zakon nikakor ne moremo in ne znamo, in mislim, da ni nobenega, ki bi znal posebne primere napisati. Enega sem vam pred meseci razlagal, mislim, da prav na tem odboru ali pa nek drug odbor je bil. Skratka, zato menimo, da je te posebne primere lahko možno rešiti edino na ta način. In jaz verjamem, da v ZOPN, ki bo zdaj šel v proceduro, da bomo vse te predloge uspeli ustrezno zapisati, zato da bodo tudi učinkoviti. Je pa treba to v ZOPN narediti, ker nimamo teh primerov samo v tej naravni nesreči, ampak v vrsti nesreč, ki smo jih imeli pa seveda žal verjetno bodo tudi v prihodnje. Omenjen bil en primer iz občine, ker niste imenovali, tudi jaz ne bom imenoval, poznam točno primer, večkrat sem tudi tam bil, vemo, kaj se dogaja. In zelo bom rekel in z lastniki in z občinskimi urbanisti in kolegi iz ministrstva, naša urbanistka, vsi iščejo optimalno rešitev za to, da bodo lahko ljudje na tistem delu premaknili svoje nepremičnine na varno. Gre pa za plaz, ki ni enostaven, ki ogroža in ki lahko ogrozi življenje. Torej moramo najti rešitev in včasih ni tako enostavno. Res je, tudi stroki smo naročili, da se poenotijo v zvezi z nekaterimi vprašanji, zato ker smo imeli dve različni mnenji in smo zahtevali, da v teh 10, 14 dni pridejo skupaj in povejo končno strokovno rešitev. Je treba vložiti ta napor in potem bomo lahko tudi ustrezno zadevo speljali.

Poenostavitev nekaterih postopkov. Tisti, ki se z vsem tem ukvarjamo, seveda najbolj čutimo vse, bom rekel križe in težave. Res je, župani tukaj, pa bom rekel, imamo kar skupno, skupno bolečino. So nekatere poenostavitve, ki smo jih tudi predlagali v postopkih na področju javnega naročanja, pa dobro veste, da smo bili v tem Državnem zboru kritizirani, češ da bo to leglo korupcije, da se že zdaj ve, da bo potrebno različne preiskovalne komisije ustanoviti in tako naprej. In seveda, bilo je takrat tudi na koncu odločeno, da tako kot je na, bom rekel, našo bolečino. Zato, ker imamo kar veliko težav z javnimi naročili, zlasti zdaj, ko moramo delati interventno. Mi še vedno delamo interventno, mi nimamo normalnih razmer, to ni delo kot običajno, ampak to je še vedno, bom rekel, interventno delo. In zato je tako tudi na kakšnem drugem področju, da ne bom zdaj čisto vsega tukaj omenjal.

Kar se tiče Državne tehnične pisarne, je bilo v odgovoru Vlade že kar dobro pojasnjeno. Res je, in tudi dogovorili smo se, da imajo torej pri recenzijah prednost tisti ključni elementi v vsakem projektu, da lahko kakšne manjše, tudi, ne bom rekel ravno administrativne, rešujemo tudi v času izvajanja projekta. Vendar zagotoviti, to je naloga Državne tehnične pisarne, da zagotovi, da bo zadeva kakovostno in pravilno projektirana. Projektanti so zadolženi za projekte in so plačani za to, da tudi naredijo popravke, tako kot vedno. Težava seveda je v tem, da je ogromno projektov, da seveda število projektantov imamo ta trenutek v globalu omejeno, da veliko projektantov dela na mnogih projektih in seveda včasih potem tudi te stvari zastarajo. Ne trdim, da je Državna tehnična pisarna nezmotljiva, najboljša. In vendar, ko tu in tam, pa nisem inženir, pogledamo te projekte, tudi tisti, ki morda nismo iz tega foha, kot se reče, vidimo marsikaj zanimivega. Recimo, samo en primer. Bil je projekt NEK, kjer so ugotovili, da seveda nek objekt, ki so ga gradili, bi bil narejen tako, da bi recimo cesta šla tako, ta objekt bi pa tu gor se poskušal priključiti, če sem plastičen, in tu bi bilo, ne vem, meter, dva razlike. Tako se včasih malo projektira. In seveda, Državna tehnična pisarna je ugotovila, da je to anomalija, in se je odpravila, hvala bogu. Ampak hočem reči, te recenzije niso nepotrebne. In seveda tudi včasih niso enostavne, tudi manjši projekti terjajo svoj čas, pravim. Zagotovili smo recimo, ravno mislim, da včeraj so na podlagi dogovora tudi z županjo bili projektanti, občinske strukture, Državna tehnična pisarna, mislim da še eni skupaj in so pravzaprav razčistili vse dileme, ki so bile pri posameznih projektih, bodo zdaj lahko seveda tudi šli naprej. In to je, to je tisto, kar mora in kar mi zahtevamo od Državne tehnične pisarne, da torej na terenu konkretno s projektanti razrešujejo tisto, kar se seveda na ta način da. Kakovostne strokovne podlage seveda so bile nujne zato, da so se sprejele nekatere odločitve tudi glede, bom rekel, odstranitve posameznih objektov; o tem sem na eni od prejšnjih sej odbora govoril, zato ne bom ponavljal.

Morda še to, sklenitev, torej zakon in sklenitev pogodbe z DSU. Seveda bo predvsem pomagal na tistem strokovnem delu, kjer, kot smo že pojasnili, seveda mi nimamo ustreznih kapacitet za to, in to vse z enim samim ciljem, da tam, ko bo treba graditi, in tisti, ki se bodo odločili za nadomestitveno gradnjo s strani države, da bodo lahko potem hitro dobili tudi te objekte. Zaenkrat je praktično več kot 90 procentov odločitev za odškodnine, predvsem zato, ker vsak od lastnikov želi imeti hišo, tako kot si on želi in kot si on zamisli, seveda gre za dom. Država ne more, torej, ne bo gradila tailor made, kot se reče, ampak bo seveda neke tipe ponudila, in seveda to je za nekatere manj ugodno ali pa primerno. Nekaj tega je. In seveda, ker ta proces teče in se ljudje odločajo, in sem prepričan, da seveda ne bomo ostali pri tej številki.

Mogoče, spoštovana predsednica, toliko za toliko za uvod, pa bom resnično se kasnejše vključil v razpravo. Hvala lepa.