Spoštovani, vse lepo pozdravljam, še posebej pa pozdravljam nova člana Odbora za pravosodje, in sicer poslanca Poglajna iz SDS in poslanca Medica iz Nove Slovenije. Dobrodošla. Torej pričenjamo 20. nujno sejo Odbora za pravosodje.
Obveščam vas, da so zadržani in se seje ne morejo udeležiti naslednje članice in člani odbora, in sicer poslanka Lucija Tacer, ki jo nadomešča poslanka Sara Žibrat.
Ker k dnevnemu redu seje ni bilo predlogov za razširitev oziroma za umik katere od predlaganih točk, je določen dnevni red seje kot je bil predlagan s sklicem.
Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE NA OBRAVNAVO ZAHTEVE DRŽAVNEGA SVETA ZA PONOVNO ODLOČANJE DRŽAVNEGA ZBORA O ZAKONU O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O PARLAMENTARNI PREISKAVI.
Zahteva Državnega sveta z dne 19. 7. 2024 je objavljena na spletnih straneh Državnega zbora.
Na sejo odbora so bili vabljeni Državni svet in Ministrstvo za pravosodje, ki se je opravičilo:
Državni svet je na svoji 12. izredni seji ob obravnavi navedenega zakona na podlagi tretje alineje prvega odstavka 97. člena Ustave Republike Slovenije sprejel zahtevo, da Državni zbor o navedenem zakonu ponovno odloča. Zahteva Državnega sveta je bila Odboru za pravosodje posredovano mnenje na podlagi 147. člena Poslovnika državnega zbora.
Prehajamo na obravnavo zahteve Državnega sveta in besedo predajam, v kolikor želi, predstavniku Državnega sveta za obrazložitev zahteve, to je državni svetnik Miloš Pohole. Izvolite.
Miloš Pohole): Hvala za besedo, spoštovana predsednica odbora. Spoštovani poslanci, poslanke in ostali prisotni.
Državni svet je odložilni veto na novelo zakona o parlamentarni preiskavi sprejel na podlagi pomislekov, ki se nanašajo tako na neustreznost postopka sprejemanja novele po skrajšanem postopku kot tudi na njeno vsebino. Novela vpeljuje novo pristojnost Ustavnega sodišča za naknadno ustavnosodno kontrolo akta, s katerim je bila odrejena parlamentarna preiskava, prav tako pa spreminja dosedanjo ureditev izvajanja parlamentarne preiskave, ki je bila že večkrat deležna ustavnosodne presoje, vse to pa ne izpolnjuje pravnega standarda manj zahtevne spremembe in dopolnitve zakona, kar je sicer v Poslovniku Državnega zbora navedeno kot pogoj za obravnavo predloga zakona po skrajšanem postopku. S sprejetimi rešitvami se namreč pomembno vpliva tako na delovanje Državnega zbora kot tudi Ustavnega sodišča in posledično tudi na uresničevanje aktov Državnega sveta. Parlamentarna preiskava kot ustavnopravni inštitut predstavlja sredstvo legitimnega političnega boja, kar jasno izpostavlja tudi Ustavno sodišče, predvsem pa gre za izredno pomemben instrument parlamentarnega nadzora. Njen smisel je, da Državni zbor neodvisno prouči dejanske razmere, ki so relevantne za opravljanje njegove nadzorne in zakonodajne funkcije, zato bi v ureditev postopkov, povezanih s parlamentarno preiskavo, morali posegati premišljeno in argumentirano. V skladu s pojasnili predlagateljice naj bi sicer rešitve iz novele predstavljale izpolnitev zahtev iz odločb Ustavnega sodišča, a to ne drži, saj sprejete rešitve s tega vidika nikakor niso dovolj kakovostne, ustrezne in premišljene. Novela med drugim posega v ustavno varovano učinkovitost parlamentarne preiskave, ker se bo lahko najmanj za 90 dni zamaknila ustanovitev parlamentarne preiskovalne komisije zaradi zakonsko določenih rokov, kar predstavlja nedopusten poseg v učinkovitost uresničevanja pristojnosti Državnega sveta. Morebitno zavlačevanje z ustanovitvijo parlamentarne preiskovalne komisije bo negativno vplivalo na uresničevanje aktov Državnega sveta in na izvajanje nadzorne pristojnosti Državnega zbora. Ogrozilo bo tudi izpolnitev namena konkretne parlamentarne preiskave, ki je bila uvedena za ugotavljanje politične odgovornosti nosilcev javnih funkcij ali za spremembo zakonodaje na določenem področju. Nova ureditev pravnega sredstva pred Ustavnim sodiščem je pomanjkljiva tudi zato, ker ne prepoveduje vlaganja vedno novih in novih predlogov oziroma zahtev za uvedbo parlamentarne preiskave z enako vsebino kot je že bila obravnavana na Ustavnem sodišču. Vse to lahko vodi do pravnih zapletov oziroma neizvedljivosti predpisov, kar je v nasprotju z načelom pravne države iz 2. člena Ustave, prav tako pa tudi do neučinkovitosti parlamentarne preiskave, kar je v nasprotju s 93. členom Ustave. Sprejeta novela zakona o parlamentarni preiskavi prav tako odlaga imenovanje parlamentarne komisije do odločitve Ustavnega sodišča, kar ni skladno z drugim odstavkom 5. člena Poslovnika o parlamentarni preiskavi, ki določa, da Državni zbor imenuje preiskovalno komisijo praviloma na isti seji, na kateri sprejme sklep oziroma izda akt o odreditvi parlamentarne preiskave, najkasneje pa na prvi naslednji seji. Ta neskladnost vodi do kršitve ustavnega načela pravne države iz 2. člena Ustave, ki med drugim zahteva medsebojno usklajenost predpisov, v tem primeru Zakona o parlamentarni preiskavi in Poslovnika o parlamentarni preiskavi. S predloženim osnutkom odložilnega veta se izpodbija tudi enega glavnih argumentov predlagateljice za sprejem novele. To je, da se z zakonom omogoči naknadno ustavno sodno kontrolo akta o odreditvi parlamentarne preiskave na zahtevo preiskovanca, če ta meni, da akt, s katerim se odredi parlamentarna preiskava, nedopustno posega v njegove človekove pravice ali temeljne svoboščine. Dejstvo je, da se je Ustavno sodišče v več svojih odločbah izreklo, da se z aktom o odreditvi parlamentarne preiskave sploh ne odloča o preiskovančevih pravicah in dolžnostih. Tak akt torej sploh ne more posegati v preiskovančeve človekove pravice. V kasnejših fazah izvajanja parlamentarne preiskave, ko pride do posega z dokaznim sklepom, pa ima preiskovanec že zdaj na voljo učinkovita pravna sredstva za zavarovanje svojih pravic. Ta argument torej nima smisla.
Izpostavljamo pa tudi kritične pripombe in odzive, ki so jih v predhodnih fazah zakonodajnega postopka podali Zakonodajno-pravna služba Državnega zbora, Sodni svet, Mestna občina Ljubljana, Združenje mestnih občin Slovenije ter Državno tožilski svet. Njihove pripombe in pomisleki v okviru zakonodajnega postopka niso bili upoštevani v zadostni meri, torej prav tako ostajajo aktualni. Na podlagi predstavljenih pomislekov Državni svet predlaga, da vaš odbor in plenom Državnega zbora o ponovnem odločanju zakonske novele ne podpre. Hvala.
Hvala. Sedaj pa besedo dajem članicam in članom odbora. Bomo en prvi krog naredili prijav. Kdo se prijavlja še k besedi? Pobiram prvi krog prijav. Jaz bom naredila dva kroga prijav. Zdaj sprašujem kdo se... Sedaj se gospa predsednica Državnega zbora. Se še kdo prijavlja sedaj? Nihče. /oglašanje iz klopi/ Hoivik, ja.../medsebojno pogovarjanje/ Okej, izvolite, gospa predsednica.
Hvala lepa. Ko sem predlagala novelo Zakona o parlamentarni preiskavi si nisem mislila koliko neke hude krvi bo povzročila pri nekaterih poslankah in poslancih, ki imajo očitno željo preiskovati marsikaj in marsikoga. Ko pa konec koncev ta novela Zakona o parlamentarni preiskavi strokovno in premišljeno, da uporabim besede državnega svetnika, ki pač temu pravi, da temu ni tako, jaz pa seveda vem, da so strokovne rešitve in da so premišljene rešitve. Nenazadnje je ta zakon kar nekaj časa čakal na to, da se uskladi z ustavo, ker je bil že daljnega leta 2011, tega se bo gospod Tanko dobro spomnil, ker je to tudi predlagal oziroma bil prvopodpisan, bil spoznan za neustavnega. Torej, nisem si mogla misliti, koliko neke hude krvi bo samo zato, ker bodo s to novelo zakona bolje varovane ustavne pravice vseh državljank in državljanov, ker tudi nosilci javnih funkcij so državljanke in državljani z vsemi pravicami, ki pripadajo vsakomur, da bodo bolj varovane meje pristojnosti neodvisnih strokovnih institucij, kamor so parlamentarne preiskave posegale, tudi, da se bo varovalo načelo delitve oblasti, kjer imamo tisto zadevo Kangler in dve ustavni odločitvi glede sodnikov in tožilcev. Tako, da sem izjemno presenečena nad to, nad tem kako nekateri reagirajo, ko vidijo, da seveda še vedno bo parlamentarna preiskava. Mogoče predlagati, zahtevati, še vedno se bo oblikoval akt o odreditvi parlamentarne preiskave. Edino, kar je, je, da bo dana možnost določenim deležnikom, tistim, ki so lahko s parlamentarno preiskavo prizadeti, da pred ustanovitvijo parlamentarne komisije zakonitost oziroma ustavnost akta o odreditvi parlamentarne preiskave preverijo na Ustavnem sodišču. Zakaj je to prav? Izhaja tudi iz obrazložitve odločbe Ustavnega sodišča, in sicer tiste sodniške in tožilske, od obeh odločb, obe sta iz leta 2011, ena iz januarja, druga pa iz julija, ko Ustavno sodišče izrecno pove - in tistemu, ki zna brati odločbe Ustavnega sodišča je jasno, kaj je hotelo povedati -, ko Ustavno sodišče pravi z vprašanjem, ali bi moralo biti zoper akt o odreditvi parlamentarne preiskave po ustavi zagotovljeno tudi varstvo drugih ustavnih vrednot, v katere je mogoče s parlamentarno preiskavo poseči. To se pravi, ne samo glede delitve oblasti, ker tukaj govorimo s poseganjem na sodno področje oziroma v neodvisnost tožilcev in sodnikov, se Ustavno sodišče o tej zadevi ni ukvarjalo. Zakaj?
Ker se zahteva Sodnega sveta oziroma potem Državnotožilskega sveta v drugi odločbi omejuje na vprašanje neodvisnosti sodnikov. Upoštevaje predmet te zahteve se ustavnemu sodišču prav tako ni bilo treba opredeliti do vprašanja, kako naj ravna državni zbor, če oceni, da je parlamentarna preiskava, ki jo je zahteval državni svet ali tretjina poslancev, v neskladju z ustavo. Seveda vsakomur, ki razmišlja, je jasno kaj je Ustavno sodišče tukaj želelo povedati, da pač parlamentarna preiskava posega lahko tudi v druge ustavne vrednote, ne pa samo v ustavne vrednote, ki jih je Ustavno sodišče v obeh odločbah zaščitilo. Tako, da to je to. To je ena rešitev, to se pravi, preverba akta o odreditvi parlamentarne preiskave na Ustavnem sodišču, kar je prav in s čimer se ščiti vse tiste, ki bi s parlamentarno preiskavo utegnili biti prizadeti, in nikakor ne posega v pravico poslancev, da sodelujejo v parlamentarni preiskavi in nadzorujejo, ampak ne bodo nadzorovali, če bodo s tem zagrešili nezakonitost ali neustavnost. Da nekateri želijo brskati, da želijo nadzorovati, da želijo kontrolirati, je jasno v tej državi. Ker imamo parlamentarne preiskave, pri katerih je bil izražen dvom o ustavnosti in zakonitosti, imamo tudi zahteve za parlamentarno preiskavo, kjer so bile ugotovljene še hujše nepravilnosti, je jasno, da pač nekateri si to zelo, zelo želijo in nekako je težko dopovedati, da v pravni državi se tega ne sme. Pa tudi če ste poslanec ali poslanka in sodelujete v neki parlamentarni preiskovalni komisiji, ne sme se brskati kar tako po pogodbah, ne sme se pregledovati kar tako računov, ne sme se kar tako nekoga predlagati za pričo, vse je treba delati v skladu oziroma v okviru našega pravnega reda.
Bom zdaj še drugo rešitev povedala, preden se lotim morda še enega drugega vprašanja, ki se tudi velikokrat ne razume. In sicer moram tukaj citirati še odločbo Ustavnega sodišča iz leta 2011, ki je bila izdana po tem, ko je skupina 37 poslank in poslancev Državnega zbora - vi ste bili prvi med njimi, gospod Tanko - pač Ustavnemu sodišču predlagala, naj ugotovi neustavnost, ki jo sedaj s to novelo odpravljamo, in sicer, kakšne so varovalke, kadar se predsednika preiskovalne komisije ali pa recimo nekega drugega člana preiskovalne komisije predlaga za pričo, in kako naj zdaj ta član v bistvu se brani oziroma zaščiti svoje, zaščiti sam sebe, če meni, da je takšen predlog nepravilen. Zelo zanimiv in poveden je 16. točka odločbe Ustavnega sodišča, ki pravi: "Iz doslej navedenega izhaja, da niti Zakon o parlamentarni preiskavi niti Poslovnik ne vsebujeta posebnega postopkovnega mehanizma, ki bi učinkovito preprečeval sistematično, naklepno oviranje dela preiskovalnih komisij s predlaganjem za priče in posledičnim izločanjem članov komisije, vključno s predsednikom." Ali zveni znano? Meni zveni zelo znano. No, in v noveli je določen postopek, pač, ki zagotavlja oziroma novela zagotavlja to možnost članu preiskovalne komisije oziroma mu daje institute postopkovne korake, kako naj zaščiti sam sebe v tem primeru oziroma kako naj se v tem primeru brani. To sta dve rešitvi, ki sta v bistvu bistveni, drugih nekih bistvenih sprememb ni. In jaz menim, da na tak način bodo uresničene odločitve ustavnega sodišča. Ustavno sodišče je seveda, še enkrat povem, izrecno poudarilo, kaj je potrebno vse urediti z novelo zakona. Ne gre samo za poseg v sodniško oziroma tožilsko neodvisnost, ampak je treba zaščititi tudi druge ustavne vrednote. Ker velikokrat iz opozicije slišim: "Ne, ne, saj ni to v ustavni odločbi, ni to v ustavni odločbi... " Ja, je treba mogoče kar celo prebrati, ne samo začetka, je treba celo prebrati. Pa tudi znati razmišljati, da se v bistvu uvidi, da se z novelo Zakona o parlamentarni preiskavi ščiti ustavne vrednote in v bistvu daje, kot sem že rekla, nekaterim deležnikom, tistim, ki bi utegnili biti s parlamentarno preiskavo prizadeti, ustavno sodno varstvo njihovih interesov in pravic, preden je ustanovljena preiskovalna komisija. To je prav, tako bi moralo biti vedno, pa ni bilo. Odločbe Ustavnega sodišča so bile neuresničene precej časa. Na to nas je opozarjala Evropska komisija, ki je sedaj v poročilu o vladavini prava v Republiki Sloveniji ugotovila, da je z novelo Zakona o parlamentarni preiskavi Slovenija storila pomemben korak naprej. In verjamem, imam upanje, da bodo te spremembe ugledale luč sveta. Seveda, meni je popolnoma jasno, da Državni svet deluje tukaj povsem politično, populistično, in je pač ne vem, bo verjetno po nekem navodilu pač izglasoval veto, ki bo, verjamem, ki bo, verjamem, na podlagi katerega bo pač seveda izvedena nova seja in bo dosežena tudi ustrezna večina, da bo novela Zakona o parlamentarni preiskavi začela veljati. V bistvu bom vesela takrat, ko bo. Verjamem, seveda, da bo opozicija izkoristila še kakšne druge manevre, da bi le preprečili možnost, da bi začela veljati ta novela.
Na vsak način, ne vem, verjetno nekaj zaradi političnih igric, ki so se s to jesenjo začele, volilne kampanje, ki jo nekateri že začenjajo, diskreditacije političnih nasprotnikov in tudi mene osebno, diskreditacije, ki sežejo daleč preko, bom rekla, političnih meja. Ampak nič hudega, nas, vsaj mene to ne bo ustavilo niti uklonilo, še najmanj pa zlomilo.
Kar se pa tiče tega, da marsikdo zdaj omenja recimo pravno državo in govori o pravni državi in da nismo več pravna država in podobno, bom pa povedala tako: ravno s sprejetjem novele Zakona o parlamentarni preiskavi postajamo pravna država tudi na tem področju. Ker pravna država, spoštovane kolegice in kolegi, ne pomeni tega, da ti vzameš ustavo, prebereš en člen iz Ustave in si misliš, da veš vse in veš, kako ta člen razlagati. In če ga pač nekdo drug ne razlaga tako kot ti, sledi potem neka obtožba, da se ruši pravno državo. Pojem pravna država je nastal tam okrog časa francoske revolucije in potem kasneje razsvetljenstva. Izšel je pa ravno iz tega, ker je oblast oziroma tisti, ki so bili nosilci oblasti, zlorabljala svojo moč in posegala prekomerno v življenja svojih podanikov, državljank in državljanov. In zaradi tega, ker je takrat, seveda, ko se je že prej pojavil tisk, knjige so bile bolj dostopne, znanje je bilo bolj dostopno, zaradi tega, ker se je pojavljalo vedno več intelektualcev, ki si je želelo omejiti to oblast, ki je bila v rokah takratnih oblastnikov. To so bili večinoma absolutisti, nekaj je bilo tudi razsvetljenih absolutistov, ampak to so bile večinoma ženske, tako, kot medklic. Takrat je prišlo do... Ja, smešno, gospod Tanko, ampak ja, žal, tako je, Marija Terezija, saj tudi vi jo imate verjetno v čislih, ona je bila razsvetljena absolutistka. Takrat je nastal pojem pravne države, ker se je želelo s pravom, to se pravi, s sprejetjem najvišjega akta, pa potem zakonov in ostalih predpisov, omejiti oblast oziroma nosilce oblasti, da bi prekomerno s svojimi odločitvami posegali v življenja svojih državljank in državljanov. In to je pojem pravne države, ne pa to, da vi preberete en člen in ga ne znate niti primerno umestiti v pravni okvir, še manj veste, od kod prihaja in kakšen je bil njegov namen.
To je pravna država. Pravna država je to, da nosilci oblasti, to se pravi, tudi mi poslanke in poslanci, delujemo vedno v skladu s pravom. To pravo pa moramo znati razumeti in razlagati in ga vedno, vsako določbo, postaviti v pravni okvir. Zato imamo pravno fakulteto, ker tega pač ne zmore kar vsak, ki ni povohal prava bolj od blizu, ki nas tega nauči, in to znanje je, saj vsi vemo, da to ni najlažji študij. To znanje je izjemnega pomena takrat, ko želimo nekaj razlagati, tako da operiranje z izrazom pravna država je treba tudi enkrat razložiti, od kje prihaja in kaj pomeni. Pravna država je takrat oziroma pravna država ali pa recimo tako, država je pravna takrat, ko nosilci oblasti vedno postopajo v skladu s pravnimi pooblastili, ki jih nekako s to oblastjo dobijo in ki se zavedajo tega, da so omejeni. In poslanke in poslanci so omejeni, ne morejo kar tako brskati po nikogaršnjem življenju. Ne morejo kar tako brskati tudi ne po pravnih osebah in po njihovem poslovanju. In če želijo brskati, se morajo potruditi in svojo zahtevo določno in pravilno utemeljiti in seveda opremiti z navedbami dejstev in pa s predlaganjem dokazov. Tako mora biti, in upam, da naprej tudi tako bo. Jaz se bom za to zavzemala, ne glede na posmehovanja, diskreditacije, žalitve, pač karkoli bo proti meni priletelo, bom trdno stala na svojem stališču, ker ne samo, da sem se to naučila in ponotranjila tekom študija, tudi moje vrednote so takšne. Svobodna država, pravna država služi svojim ljudem, ne služijo ljudje državi. Toliko z moje strani zaenkrat. Hvala lepa.
Predsedujoča, hvala za besedo. Dovolite mi, da prvič nagovorim izbrane kolege in kolegice poslance kot novopečeni poslanec.
Najprej bi rad podal manjši zgodovinski popravek, kajti francoska revolucija ni bila tista, ki je prva zmanjševala posege države v življenje ljudi, ampak se je to začelo dogajati že v Ameriki 15 let prej z ameriško Deklaracijo o neodvisnosti, v kateri je Jefferson povzel ideje Johna Lockeja in Thomasa Penna, ki deklarira ravno to, da vlada ne sme posegati v življenja svojih državljanov, ampak več v zgodovini, kdaj drugič, gospa predsednica.
Glejte, meni je zelo zanimivo, ker imamo danes te tematike, kajti verjetno bom s strani izmed katerih koalicijskih poslancev dobil vnaprej vrženo, da sem že kot državni svetnik sodeloval pri vetu, pa danes kot v vlogi poslanca zagovarjam to stališče. Pa vendar moram reči, da mi je kar zanimivo to, ko slišim vse te borbe za pravico, za ustavnost, besede o vladavini prava in podobno, ampak identično situacijo smo imeli na začetku mandata, ko ste koalicijski poslanci odredili preiskavo, ki je posegala v življenje oziroma v privatno življenje enega izmed aktualnih funkcionarjev, ki takrat še ni bil funkcionar, pa ste vsi križem rok gledali v zrak in podprli to idejo, danes pa vik in krik. Ne govorimo o tem, da bi poslanci brskali po računih, ne govorimo o tem, da bi pregledovali poslovanje podjetij, govorimo o ustavni pravici Državnega sveta, ki je od nastanka naše države bila in vedno bo, se pravi to, da ima pravico predlagati oziroma dati zahtevo za preiskovalno preiskavo, ki jo opravi Državni zbor Republike Slovenije. In ravno tukaj je najbolj ironično to, da tisti, ki govorite o Ustavi, najbolj rušite nekaj kar je v Ustavi že od začetka naše države. Pa vendar, ko že govorimo o Ustavi, dajmo izpostaviti dejstva. Načelo delitve oblasti je jasno, se pravi, da imamo državo, ki je razdeljena na zakonodajno, izvršilno ter sodno vejo oblasti. Ampak glej ga zlomka, bolj ko nekateri koalicijski poslanci govorite o tem, da bi radi zmanjšali posege ene izmed vej v drugo vejo oblasti. ravno to predlagate s tem zakonom, da ima ena izmed vej oblasti možnost diktiranja delovanja druge veje oblasti. O tem ali je nekaj ustavno ali ni ustavno, ne more, ne more biti odločeno med postopkom, ampak po opravljenem postopku.
Tako je bilo v zadevi, v vseh zadevah, kot ste jih v bistvu namenjali oziroma katere odločbe ste brali. Glejte, mnenje Zakonodajno-pravne službe se velikokrat omenja s strani pobudnikov prvotnega, prvotne novele zakona. Zanimivo je, da v bistvu to mnenje Zakonodajno-pravne službe je bilo praktično identično pri preiskovalki, ki sem jo omenjal že na začetku, ko ste šli in podprli preiskovalko, ki je posegala v privatno življenje zdajšnjega funkcionarja, ki takrat še ni bil funkcionar pa se takrat niste obreknili pa rekli, mogoče je pa to narobe, ampak ste preiskovalko speljali in jo vodite. Mislim, da je to nek političen absurd. Omenili ste, da naj bi Državni svet pri tem deloval politično. Glejte, vprašanje je, kje se poraja bolj to, če trdite, da je Državni svet deloval politično, v katerem interesu delujete vi. Koga krijete s tem zakonom? Komu hočete omogočiti možnost, da mu ne bi bilo preverjeno kako je deloval v državnih podjetjih oziroma zakaj ljudem hočete odvzeti pravico, da izvedo kako se vodijo podjetja, ki so v državni lasti, saj kot vemo, Ustava velja, da ima oblast v Sloveniji ljudstvo.
Glejte, neko govorjenje o brskanju po pogodbah, mislim ironično, zelo ironično, ko to omenjate, kajti brskali ste po telefonih v posameznih zaslišancev, brskali ste po bančnih računih, sedaj vam pa kar od enkrat motijo, sedaj vas pa kar od enkrat motijo, sedaj vas pa kar od enkrat motijo isti instrumenti kot jih sami uporabljate v ostalih preiskavah. Mislim, to je to iskreno dvoličnost in ta dvoličnost v bistvu vas bo verjetno še hudo tepla, kajti verjetno se bo kmalu zgodilo, da boste tisti, ki sedaj krojite ustroje koalicije in vlade v naslednjem mandatu sedeli v opoziciji in verjetno ne boste veseli, ko bodo isti ustroji uporabljeni proti vam. Hvala lepa.
Ja, čestitke za prvi nastop, spoštovani poslanec. Je pa res, da jaz govorim o evropskem prostoru, ne, saj vemo, da ameriški evropski pravni prostor je, to je velika razlika med enim in drugim. Bom pa tako povedala glede tega brskanja, jaz bom vedno ali na tem mestu ali na katerem drugem branila in ščitila zakonito delovanje Državnega zbora in ščitila tudi državljanke in državljane, vključno z vsemi javnimi funkcionarji, da se ne bi zgodilo, da bi politika brskala po njihovih poslovnih ali pa zasebnih življenjih ali pa posegala v pristojnost drugih organov. In takšno početje je seveda v pravni državi nesprejemljivo. Če pa ste že, ko pa ste že omenili, pa naj rečem, si je nekaj privoščil, nekaj takega si je privoščil urad za preprečevanje pranja denarja pod vodstvom Damijana Žuglja v času prejšnje vlade. Tako, da bodimo jasni. V demokratični državi, kot sem že rekla, in pravni, mora biti politika omejena. In če smo bili izvoljeni za poslance Državnega zbora si niti približno ne smemo dovoliti početi karkoli bi se spomnili in na tem stojim in zato seveda trdno stojim za novelo zakona in sem prepričana, da bo sprejeta in da bo tudi zelo učinkovito delovala in postavila meje poslankam in poslancem, tako kot jih konec koncev morajo imeti vsi javni funkcionarji pri izvajanju katerega koli pravnega instituta.
Hvala.
Hvala lepa za besedo, predsednica. Ja, zdaj, da se vrnemo morda pravzaprav k izvoru sklica današnje nujne seje, torej k zahtevi Državnega sveta, ki je na sedmih straneh, pa mislim, da absolutno ne po kakršnih koli navodilih, kot je prej implicirala predlagateljica tega zakona, ampak čisto strokovno v dveh točkah so obrazložili zahtevo zakaj predlaga, da Državni zbor ponovno odloči oziroma mora odločiti. Torej, neustreznost postopka sprejemanja in vsebinska neustreznost rešitev iz te novele zakona. Pa danes ne bom predolg, ker je bilo res veliko že rečenega glede te novele, ampak pravzaprav uvodna razprava predlagateljice je pokazala, da je v času svobodne koalicije, v času svobodne Vlade tukaj oziroma tukaj Vlada čisti absolutizem. Zakaj? Zaradi tega, ker je imela tako predlagateljica, kot vladna koalicija, res toliko priložnosti, da bi to novelo umaknila iz postopka, da bi to novelo ustrezno popravila ali pa jo do te mere amandmirala, da bi res zagotavljala načelo tiste ustave, na katero se sklicuje in da bi res ustrezala načelom odločb Ustavnega sodišča. Zelo lepo ste izkoristili takrat te ustavne oziroma odločbe Ustavnega sodišča, da ste šli po skrajšanem postopku. Malo se spomnimo kako je še 19. aprila bil vložen zakon, torej ta novela, kjer ste na primer v 6. členu, spoštovana predlagateljica, zapisali in citiram: "Ta zakon začne veljati naslednji 15. dan po objavi." Torej, celo Zakonodajno-pravna služba je takrat morala popraviti 6. člen, vse člene je sicer popravila, da ne bo pomote, ki je pravzaprav čisto nomotehničen. Vsak ve, mislim, to pa res že po moje vsak, ki malo bere zakone ve, da obstaja se pravi "ta zakon začne veljati 30. dan, 15. dan ali pa naslednji dan." Vi ste pa tako rokohitrsko vložili ta zakon, da ste zapisali naslednji 15. dan. Mislim, res smešno in točno se vidi še zdaj po petih mesecih od takrat, da je bil namen zaustavitev preiskovalke glede financiranja vaše stranke, spoštovana Svoboda, glede nepravilnosti oziroma sumov nepravilnosti v Gen-i in Starsolarju in tako naprej. In pravzaprav dokaz je viden še danes, kajti kolikor sem zasledil je že čez 14 dni sklicana seja te preiskovalke, ki jo je sklical nezakoniti predsednik gospod Tomaž Lah. In seveda, če živimo v pravni državi, bo za svoja dejanja odgovarjal tako ali drugače.
Pa da se vrnem še k vsebinski neustreznosti rešitev iz omenjene novele, ki jo je zapisal Državni svet. Pravzaprav ni bilo organa, ki ne bi protestiral proti tej noveli, ni bilo organa, ki ne bi javno opozarjal, da je bilo premalo časa, da je bilo premalo razprave na to temo in na to smo tudi mi opozarjali, tako pri obravnavi na matičnem delovnem telesu, tako na obravnavi plenarke kot na obravnavi potem spet na matičnem delovnem telesu, ko smo šli v predlog referenduma in tako naprej. Ampak poglejte, vas to ni razrahljalo, kar zopet dokazuje tisto, kar sem uvodoma povedal, torej ta absolutizem, predvsem predlagateljice oziroma tudi predsednice Državnega zbora, kar pa je ponovno zelo slabo, kar se tiče krepitve ugleda zakonodajne veje oblasti, ugleda te institucije in nenazadnje ugleda tudi Slovenije v mednarodnem prostoru.
In samo še za konec, zdaj, spoštovana predlagateljica, vi ste rekli, da vas citiram: "Nič ne bo ustavilo." Zdaj, to so težke besede, morda bi lahko rekli, nič me ne bo ustavilo, v okviru veljavne zakonodaje, v okviru Ustave Republike Slovenije, ne, vi ste dejali, nič vas ne bo ustavilo, ker je pač takšno bilo izgleda navodilo. Jaz sem skoraj, bom rekel, sem 99,9 odstotno prepričan, da ta novela ni zrasla v tej obliki na vašem zelniku, da ste zagotovo spremljali postopek, da ste bili morda celo na začetku iskreni z vašimi nameni, ampak kot smo že večkrat dejali, tista skupina, ki je bila ustanovljena, se mi zdi, konec leta 2022, potem ni bila ponovno nikoli sklicana, ki naj bi se ukvarjala z omenjeno problematiko Zakona o parlamentarni preiskavi in potem je prišel tisti 19. april, ko je Državni svet zahteval, po Ustavi seveda, preiskovalko o GEN-I-ju in financiranju vaše stranke na parlamentarnih volitvah leta 2022.
Tako, da seveda jaz ne bom glasoval ponovno za ta zakon, mu bom absolutno nasprotoval in tudi mislim, da bo čas pokazal, da smo imeli v Slovenski demokratski stranki prav, ko smo se v okviru pravne države, v okviru tega parlamenta borili, pa tudi nenazadnje so tudi, lahko smo iskreni, člani Slovenske demokratske stranke, ki so tudi zastopani v Državnem svetu, kajti mislim, da še ni ilegalno biti državni svetnik in član stranke, da smo se res borili z vsemi pravnimi sredstvi, da ta novela ne bi ugledala luči sveta.
Hvala.
