Dobro jutro!

Spoštovani kolegice poslanke, kolegi poslanci, gospe in gospodje!

Začenjam 79. izredno sejo Državnega zbora, ki je bila sklicana na podlagi prvega odstavka 58. člena ter prvega odstavka 60. člena Poslovnika.

Obvestili odsotnih poslankah in poslancih seje ter vabljeni na sejo sta objavljeni na e-klopi.

Lep pozdrav vsem prisotnim!

Prehajamo na določitev dnevnega reda 79. izredne seje, predlog katerega ste prejeli v petek 30. avgusta s sklicem seje. O predlogu bomo odločali v skladu s prvim odstavkom 64. člena Poslovnika. Predlogov za širitev dnevnega reda nisem prejela, zato vam predlagam, da za današnjo sejo določimo dnevni red kot ste ga prejeli s sklicem.

Prehajamo na odločanje in prosim vas, da preverite delovanje svojih glasovalnih naprav. In odločamo oziroma glasujemo o dnevnem redu.

Glasujemo. Navzočih je 66 poslank in poslancev, vsi ste glasovali za.

(Za so glasovali vsi.)

Ugotavljam, da je dnevni red 79. izredne seje Državnega zbora določen.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG PRIPOROČILA VLADI REPUBLIKE SLOVENIJE ENO LETO PO KATASTROFALNIH POPLAVAH IN ZEMELJSKIH PLAZOVIH, KI SO SLOVENIJO ZAJELE 4. AVGUSTA 2023.

Predlog priporočila je v obravnavo Državnemu zboru predložila skupina poslank in poslancev s prvopodpisano Jelko Godec.

Za dopolnilno obrazložitev predloga priporočila dajem besedo predstavniku predlagatelja, Jožefu Jelenu.

Izvolite.

Ja, predsednica, hvala lepa za besedo.

Pozdravljeni ministri, državni sekretarji, poslanke in poslanci!

Žalosti nas, da eno leto po katastrofalnih poplavah številne vladne obljube še vedno ostajajo neuresničene. Vlada je ljudem dajala obljube in upe, ki jih ni mogla ali ni bila sposobna uresničiti. Predsednik Vlade doktor Robert Golob je takoj po poplavah obljubil po sto montažnih hiš na mesec, a že takrat so iz podjetij, ki hiše izdelujejo, sporočili, da to ni izvedljivo. Leto dni pa se je na žalost izkazalo, da Robert Golob in njegova vladna ekipa za prizadete na poplavljenih območjih nista zagotovila niti ene same hiše. Do sedaj je le ena družina dobila novo hišo, pa še to so zgradili s pomočjo donatorjev, medtem ko ostali še vedno živijo pri sorodnikih, prijateljih, v najemnih stanovanjih, domovih za starejše ali v kakšnem drugem najemu. Na drugi strani pa lahko beremo, da bo Vlada porabila 447 tisoč evrov za pet hišk oziroma pet stražarnic.

Leto dni po velikih poplavah v Sloveniji je seznam za morebiti, na seznamu za morebitno rušenje, 343 hiš. Le 130 jih ima do tega trenutka tudi sklep, medtem ko je 85 objektov odstranjenih s seznama, ki jih bodo zaščitili s protipoplavnimi ukrepi. Teh 85 objektov bodo sicer še enkrat pregledali, za nekaj drugih objektov pa se je izkazalo, da bi jih morda morali porušiti. Odločitve naj bi sprejeli do konca septembra. Težave zaradi nedela aktualne Vlade in posledično počasne sanacije so po večini povsod še vedno enake. Tudi med prebivalci Letuša. Je moč zaznati nejevoljo, saj še vedno nimajo točnih odgovorov v zvezi z njihovimi domovi. Na drugi strani pa se na državo obračajo župani, ki povedo, da vsi, ki so izgubili domove, še zmeraj nimajo cenitev in s tem tudi osnovnih podatkov, v kakšne gradnje se sploh lahko spuščajo - če se bodo sploh lahko. Tako nekateri še nimajo cenitev, pri drugih pa, kot kateri jih pa že imajo, pa se pojavlja razočaranje, saj so nižje od pričakovanih. Namesto, da bi težave reševali, jih Vlada samo komplicira. V maju je bil sprejet program odprave posledic neposredne škode na stvareh zaradi močnih neurij, večdnevne obilne deževje s poplavami in plazovi, katerega skupna višina potrebnih sredstev do leta 2028 je ocenjena na 2,33 milijarde evrov. Vendar program še vedno ni zajel vseh primerov, ki bi morali biti upravičeni do predplačila za obnovo. S tem so se našli primeri, na katere Vlada ni računala, da bi lahko, da bi se lahko zgodili in posledično do državne pomoči niso upravičeni. Sem sodijo ljudje, ki so se komaj preselili v svoje hiše, vendar še niso pridobili uporabnega dovoljenja in posledično hišne številke, zato še ni nihče imel prijavljenega tudi na tem naslovu in niso bili upravičeni do izplačila predplačila za obnovo v višini 20 % škode, zavedene v aplikaciji Ajda; približno deset primerov je takih tudi v Mozirju, ki so se nekaj mesecev pred usodnimi poplavami preselili v novogradnje, vendar 4. avgusta 2023 niso uspeli prijaviti stalnega prebivališča. Po določilih Zakona o interventnih ukrepih za odpravo posledic poplav in zemeljskih plazov iz avgusta 2023 je kot pogoj za pridobitev državne pomoči določeno, da ima na naslovu poplavljenega objekta stalno bivališče vsaj ena oseba, ampak te družine so tam že dejansko živeli. Sam grem pričat, so bile besede enega izmed oziroma od župana občine Mozirje, vseeno pa niso dobili niti ene, mislim, niso dobili nobene pomoči - vodja Službe za obnovo po poplavah in zemeljskih plazovih gospod Boštjan Šefic za ta problem ve. Vsega skupaj je takšnih družin približno 15, vendar zanjo rešitev še vedno ni. V Poslanski skupini Slovenske demokratske stranke smo predlagali spremembo Zakona o interventnih ukrepih za odpravo posledic poplav in zemeljskih plazov iz avgusta 2023 v tem delu, vendar je koalicija naš predlog zavrnila. S spremembo zakona smo želeli širiti krog upravičencev do predplačila za obnovo v višini 20 % tudi za tiste, ki so takrat že živeli v hiši, ampak še niso imeli hišne številke, zato posledično še nihče ni imel prijavljenega stalnega prebivališča na tem naslovu. Skratka težav in nerešenih primerov je skoraj toliko ali pa še več kot pred letom dni, kar zopet kaže, da opustošenje, ki so ga pustili za seboj poplave in zemeljski plazovi iz avgusta 2023, še vedno ni sanirano, sanacija pa poteka prepočasi, zato je po našem mnenju stanje po letu dni še bolj katastrofalno.

Po besedah gospoda Andreja Štera, ki vodi klicni center za obnovo po poplavah, v klicni center na številko 114, ki so jo za pomoč prizadetim v poplavah odprli po naravni katastrofi, še vedno dnevno pokliče med 40 in 70 ljudi, kar mesečno nanese okoli tisoč klicev. Vprašanja se nanašajo predvsem na tri področja, in sicer na dokončen obračun odškodnin, ki ga še ni, drugo področje je gospodarstvo in tretje selitve. Skratka kritike letijo predvsem na to, da je odločitev, kdo se bo moral preseliti, pozna, da je predolgo, da se predolgo vleče, je dejal Šter. Ne le prebivalci, ki so utrpeli škodo zaradi poplav, do Vlade, počasnih in birokratskih ovir so zelo kritični tudi župani. Pravijo: sprašujemo se, kaj je Vlada v vsem tem času počela. V skoraj vseh postopkih kot eden glavnih akterjev sodeluje Državna tehnična pisarna, do katere so skoraj vsi župani najbolj kritični. Državna tehnična pisarna je po njihovem mnenju eden glavnih krivcev, da projekti stojijo in niso dokončani v predvideni časovnici, saj Državna tehnična pisarna deluje prepočasi, prav tako se sprašujejo o njenem namenu. Na tem mestu naj povzamemo postopek, in sicer občina mora najprej pripraviti projektno dokumentacijo, ki jo oddaja tehnični pisarni. Ta jo pregleda, recenzira in vrne občini - tukaj pa se pojavijo težave in je vidno, da deluje prepočasi. Občine so pisarni oddale že 709 projektov, od tega so jih 225 recenzirali in zaključili le 171. Ostalo je še 313 projektov. Župani opozarjajo, da so te številke absolutno prenizke. Imamo tudi projekte, za katere so izvajalci za sanacijo več objektov že več mesecev izbrani, a pred potrditvijo projektov ne morejo začeti delati. Med drugim tudi eden izmed županov priznava, da so enega od mostov postavili mimo tehnične pisarne, saj so vlogo zanj oddali že 19. februarja, pa do danes iz tehnične pisarne še niso dobili nič, kar se seveda ne bi smelo zgoditi. Na drugi strani pa župani opozarjajo tudi na to, da imajo tehnične pisarne vrsto pripomb na projekte in posledično obnova se še bolj zavleče. Če pa občina le dobi pripombe tehnične pisarne, to za občinske projektante pomeni še tedne ali mesece dela, projekt v tem času pa na žalost stoji. Stvari so tako preveč zbirokratizirane, trdijo župani, zato se upravičeno sprašujejo, ali bodo, zaradi večmesečnega čakanja na potrditev pisarne, vse projekte izpeljali pravočasno, držav denar od države pa morajo namreč porabiti do konca oktobra. Ne le počasna sanacija, počasno urejanje nadomestitvenih objektov prebivalcev prizadetih območij, skrbijo tudi morebitne nove poplave, saj ponekod na primer nasipi še vedno niso obnovljeni oziroma okrepljeni. Župani si tako želijo hitrejšega napredka tudi pri urejanju vodotokov. Številni prebivalci še vedno odpravljajo posledice poplav, ob vsaki slabši vremenski napovedi pa so še vedno v skrbeh. Županja Občine Črna na Koroškem, gospa Romana Lesjak že vse od ujme poudarja nujnost pospešitve del na vodotokih. V ta namen smo v Poslanski skupini Slovenske demokratske stranke že pri sprejemanju Zakona o obnovi, razvoju in zagotavljanju finančnih sredstev predlagali, da omogočimo občinam, da vzdržujejo vodna in priobalna zemljišča na vodah drugega reda v skladu z 98. členom Zakona o vodah pri čemer bi na stroške države zagotovile izvedbo nujno potrebnih del, da se prepreči neposredna nevarnost za življenje in zdravje ljudi ter premoženje. S tem smo želeli doseči obvezen prenos pristojnosti vzdrževanja vodnih in priobalnih zemljišč na vodah drugega reda, zaradi posledic poplav in zemeljskih plazov na lokalne skupnosti, obnovljeni in okrepljeni niso niti nasipi na reki Muri, poleg tega pa je približno 45 kilometrov protipoplavnih nasipov, ki jih je treba dograditi in zvišati, saj so obstoječi na nove izzive z deževjem in vodnimi vodami, očitno prenizki. Med lanskimi ujmami, posebej v avgustovskem neurju se je izkazalo, da, kot je dejal župan Lendave gospod Janez Madžar, nasipi ob tem tako visokem vodostaju Mure plavajo in komajda zdržijo toliko vode. O tem so poročali tako iz lendavske kot ostalih drugih občin, ki ležijo ob Muri. V Občini Črenšovci pa nasip 4. avgusta ni zdržal in je popustil. Veliko dela ostaja tudi pri sanaciji zemeljskih plazov. Tudi vodja službe Vlade Republike Slovenije za obnovo po poplavah in zemeljskih plazovih, gospod Boštjan Šefic leto dni po poplavah priznava, da je negotovost, s katero morajo ljudje živeti, mučna, in upa, da se bo ta čas obrestoval z bolj kakovostnimi podlagami, ki bodo družinam zagotovile varne domove. Na tem mestu se ponovno sprašujemo, kje so te podlage, zakaj jih eno leto po poplavah še ni? Po njegovih besedah naj bi prvo lopato za nadomestitvene gradnje zasadili šele letos, namesto da bi se hiše že gradile. Je Vlada Republike Slovenije šele julija letos ugotovila, da stvari ne tečejo kot bi mogle, saj nekdo ni opravil svojega dela, zato je šla v dopolnitev Zakona o interventnih ukrepih za odpravo posledic poplav in zemeljskih plazov iz avgusta 2023 ter zakonu dodala določbe, ki se nanašajo na samo izvedbo teh nadomestnih gradenj, s čimer se en del nalog prenese na družbo DSU (Družba za svetovanje in upravljanje d. o. o.), ki sedaj v imenu in za račun Republike Slovenije opravlja naloge, povezane s pridobitvijo nepremičnin, ki so skladno s sklepom vlade predvidene za odstranitev in katerih odstranitev je hkrati nujno potrebna in v javno korist. Dodatno bo DSU izvedla več postopkov za sklenitev sporazumnih pogodb za odkup nepremičnin po pridobitvi posesti le teh pa bo na teh nepremičninah izvajala le naloge očiščenja in jih nato predala v upravljanje direkciji za vode. DSU bo izvedla tudi določene postopke javnih naročil blaga, storitev in gradenj, ki so potrebni na primer za izvedbo odstranitve objektov ali pa nadomestitvene gradnje. Ljudje na poplavljenih območjih pa pričakujejo veliko več. Saj vemo, da so problemi s tem postopki predolgi. Tako je bil še eden izmed nepotrebnih ukrepov aktualne vlade, ki ne bo prinesel k hitrejši obnovi. Leto dni kasneje tako strah, tesnoba in nemoč še vedno režejo v ljudi, ki so se avgusta lani borili za življenje in reševali svoje domove, kot sonaravno, pa zdaj so še udarili dolgotrajni postopki in negotovost, kje in kako si bodo nov dom sploh ustvarili. Kljub sprejetemu interventnemu zakonu je na primer umeščanje v prostor še vedno izziv, na kar opozarjajo tudi gospodarstveniki. V Poslanski skupini Slovenske demokratske stranke smo takoj po poplavah predlagali vrsto ukrepov za hitrejšo sanacijo prizadetih območij. Prav tako smo z amandmaji sodelovali pri sprejemanju zakonov in predlagali številne spremembe členov, ki bi omogočile drugačno in hitrejše umeščanje v prostor, hitrejše dogovarjanje s prizadetimi in rešitve v primerih, ko se prizadeti z njimi ne strinjajo. Žal so bili naši predlogi zavrnjeni, zato od Vlade doktorja Roberta Goloba še toliko bolj pričakujemo hitrejše ukrepanje s konkretnimi in izvedljivimi ukrepi. Prav tako pričakujemo, da se finančna sredstva namenjena za obnovo po poplavah in zemeljskih plazovih namenja izključno za ta namen, ne da namesto tega dobivajo denar nevladne organizacije, ki nimajo povezave z odpravo posledic poplav in zemeljskih plazov. Tako smo tudi v četrtek na seji matičnega Odbora za infrastrukturo predlagali pet priporočil Vladi, s katerim bi zagotovo pospešili sanacijo popoplavljenih območij, hitrejše umeščanje objektov v prostor, vendar so bili žal vsi predlogi zavrnjeni. Naj jih samo naštejem.

Prvi: Državni zbor Republike Slovenije poziva Vlado Republike Slovenije, da poenostavi in pospeši postopke umeščanja v prostor za nadomestitvene gradnje, ki so posledica poplav in zemeljskih plazov iz avgusta 2023. Pozneje se je pri sami razpravi izkazalo, da je poslanec od Gibanja Svoboda nekako podprl ta sklep v svoji in je rekel, da bi bil ta postopek oziroma ta člen, priporočilo čisto v redu, če ne bi pisalo na koncu ta del, ki so posledica poplav in zemeljskih plazov, češ da je potrebno vse pospešiti, vse postopke umeščanja v prostor, tudi za ostale. Tako smo v Poslanski skupini dali amandma in črtali ta del, vendar kasneje, ko smo glasovali ta omenjeni poslanec tudi ni tega priporočila podprl.

Drugo priporočilo je bilo, da Državni zbor Republike Slovenije poziva Vlado Republike Slovenije, da zagotovi predplačila za obnovo tudi za lastnike stanovanj, ki zaradi posledic neurja 4. avgusta 2023, v lastnem stanovanju še niso imeli prijavljenega stalnega prebivališča.

In tretjič, Državni zbor Republike Slovenije poziva Vlado Republike Slovenije, da na lokalno skupnost prenese pristojnost urejanja voda.

Četrti: Državni zbor Republike Slovenije poziva Vlado Republike Slovenije, da občinam podeli predkupno pravico za nakup zemljišč, kjer bi se lahko gradili nadomestni objekti. In še peti: Državni zbor Republike Slovenije poziva Vlado Republike Slovenije, da zagotovi pospešitev postopkov recenzije projektov popoplavne obnove, saj močno podaljšuje čas realizacije sanacijskih projektov in jih zelo dražijo.

Toliko na kratko v tej uvodni obrazložitvi, več pa kasneje. Hvala lepa.

Hvala lepa.

Predlog priporočila je na že 60. nujni seji 5. septembra, kot matično delovno telo obravnaval Odbor za infrastrukturo, okolje in prostor. Ker po končani razpravi odbor ni sprejel točk predloga priporočila, je bila obravnava predloga priporočila na seji delovnega telesa končana.

Za predstavitev poročila dajem besedo predsednici odbora magistrici Nataši Avšič Bogovič. Izvolite.

Hvala lepa.

Za obrazložitev mnenja dajem besedo predstavniku Vlade, ministru Jožetu Novaku, in sicer ministru za naravne vire in prostor.

Izvolite.

Spoštovana predsednica Državnega zbora, spoštovani poslanci in poslanke, ministri, ministrice, državni sekretarji!

Čeprav gre za zahtevo, zahtevo za sklic te izredne seje, za nepotrebno, se vam spoštovani predlagatelji vseeno zahvaljujem, da lahko javnosti podrobneje ponovno predstavimo, kako veliko delo je bilo v tem letu po poplavah opravljeno. Prvič, obseg naravne nesreče je res izreden. Prizadeto je bil, prizadet je bil velik del območja Slovenije, posledice so bile katastrofalne. Drugič, Vlada se je odzvala takoj v obliki različnih pomoči prizadetim prebivalcem, občinam, gospodarstvu, kmetijstvu, prometu in izvedbo interventnih ukrepov za sanacijo najnujnejšega, da je zavarovanje življenja in premoženja ljudi bilo urejeno. Prvič so bile izplačane predplačila, prvič v zgodovini Slovenije, predplačila občinam in prizadetim, kar je bistveno olajšalo, bom rekel, prve mesece tega obdobja. Tretjič, Vlada je in bo pri svojih odločitvah sledila stroki, zato ni mogoče delati po domače. Ob tem smo vlagali vse napore v to, da so bili uspešno izvedeni vsi izredni ukrepi in da v nadaljevanju obnova poteka v skladu s sprejetimi sanacijskimi programi. Hkrati pa bomo iskali in sprejemali takšne rešitve, da bomo v prihodnje na takšne dogodke bolj odporni in da bomo bolje nanje bolje pripravljeni. Pa bodimo konkretni. Iz državnega proračuna je bilo doslej izplačanih več kot 837 milijonov evrov, med drugim takojšnjih 10 milijonov evrov za hitro oskrbo z osnovnimi življenjskimi potrebščini, potrebščinami, ki sta jih med upravičence razdelila Rdeči križ Slovenije in slovenska Karitas. 57,5 milijona evrov za izredne denarne socialne pomoči, 35 milijonov preplačil lastnikov poškodovanih stanovanj. Kot sem omenil, prvič v zgodovini tudi predplačila, končni obračun še pride. 88 milijonov evrov je bilo preden, je bilo zagotovljeno za gospodarstvo, 4,3 milijona za sanacijo kmetijskih objektov, 68 milijonov in pol, za sanacijo cest in železnic, 40 milijonov evrov za vzpostavitev prevoznosti na državnih cestah, 172 milijonov evrov, za intervencijske in izredne ukrepe na vodotokih, 218 milijonov in pol predplačil 115 občinam za nujno sanacijo občinske infrastrukture - že iz tega je videti velik obseg del, ki se je, bom rekel, na tem delu opravil. Zaradi izjemnega obsega škode in ker je bila potreba po hitri pomoči ljudem res velika, smo vsi vpleteni, institucije, lokalne skupnosti in posamezniki naredili vse potrebno, da so ljudje čim prej prejeli preplačila za obnovo. Poškodovanih je bilo 4 tisoč kilometrov vodotokov. Do konca junija so bili izvedeni, letošnjega leta so bili izvedeni vsi izredni, interventni in izredni ukrepi, skratka v celoti so bili vodotoki urejeni za temi deli. Seveda sledi pa dolgotrajen sanacijski program na vodah, zato ga tudi ni možno prehitevati, predvsem v tistih delih, ki se ga, ki ste ga predlagali. To pomeni, da smo praktično v nekaterih delih popeterili, nekaterih primerih tudi podeseterili obseg dela. Delo je bilo zaključeno na 844 kilometrov najbolj poškodovanih vodotokov. Več kot 1500 delovišč, pri čemer je na terenu vsak dan povprečno delalo 1700 delavcev z več kot 1500 delovnimi stroji. Vrednost del na intervencijah in izrednih ukrepih na vodah je znašal 172 milijonov. Če primerjamo struge in brežine pred enim letom in danes, je slika povsem drugačna: reke tečejo v svojih strugah, ceste in železnice so prevozne.

Iz vsega naštetega torej niti približno ni mogoče trditi, da ni Vlada pomagala ljudem oziroma da ni naredila vsega, kar bi za ta pomoč do ljudi prišla čim hitreje. Dejstvo pa je, da so te poplave odstrnile, odstrle marsikaj v preteklosti nekaj desetletij ni bilo narejeno oziroma je bilo celo narejeno narobe. Področje urejanja vodotokov je bilo absolutno zanemarjeno tako na terenu kot na kadrovskem in strokovnem področju. Pretekle vlade, tudi ta vaša, spoštovani predlagatelji poročila, so se, so bila, so za vzdrževanje vodotokov namenila premalo denarja oziroma so se sredstva preusmerila v energetsko infrastrukturo, vodna infrastruktura pa na podnebne spremembe ni bila pripravljena in s tem odporna. Če bi bilo drugače, bi bile zagotovo tudi posledice poplav bistveno manjše. V nasprotju s predhodnimi je ta Vlada bistveno povečala sredstva za vzdrževanje vodotokov; letos namenja 48 milijonov, prihodnje leto pa 52 milijonov. Od tega bo vsaj 30 % sredstev namenjeno vzdrževanju zgornjih delov tokov hudourniškega zaledja, kar je zelo pomembno, da se rešujejo vode zgoraj. Zakaj? Vode ne poznajo meja, ne občinskih, ne državnih. Vodotoke moramo zato obravnavati celovito, posamezni ukrepi vplivajo na celotno porečje, vsi ti ukrepi pa morajo biti podnebno odporni. Kot redno poudarjam, podnebne spremembe niso nekje daleč, temveč so tukaj, so dejstvo in prinašajo vse pogostejše vremenske ekstreme. Na to se moramo pripraviti in sprejemati ukrepe, da bomo v prihodnje pred takšnimi dogodki bolj odporni. To pomeni to, da je treba sprejeti dejstvo, da v odzivni površini reke življenje ni več varno. Poplave so bile in bodo in z njimi moramo živeti. V letu 2008 je bila sprejeta Poplavna uredba, ki je dovolila gradnjo na poplavnih območjih. Ta vlada bo to področje na novo uredila. Pripravili smo osnutek nove poplavne uredbe, ki je javno že v javni obravnavi, ki bo med drugim zaostrila tudi pogoje, kje bodisi sme graditi in kaj. Mislim, da po takem dogodku kot po takem to vsi veliko bolje razumemo kot kdajkoli prej. Celotna vlada, vsa ministrstva v tem procesu obnove in podnebnih sprememb skupaj s poleg sanacije pripravljamo tudi rešitve za naprej. Na terenu stanje je seveda bistveno boljše. Nič ni narobe s konstruktivno kritiko, populistično zavajanje ne služi nobenemu namenu. V nadaljevanju bom pokazal, da Vlado vodi iskrena želja po čim hitrejši in čim boljši pomoči ljudem, pri tem pa se zavzema za sodelovanje z lokalnimi skupnostmi ter institucijami, ki se sodelujejo v postopkih iskanja strokovnih rešitev. Naj preidem k predlogu priporočil Vladi. V 1. točki predlagatelj navaja priporočilo, da se poenostavi in pospeši postopke umeščanja v prostor in tako naprej. V Državnem zboru smo že decembra, to je dobre štiri mesece, sprejeli Zakon o obnovi in razvoju in zagotavljanju finančnih sredstev. Prav tako je zakon uvedel poenostavitve in skrajšanje postopkov priprave prostorskih načrtov. Za sodelovanje z občino je Ministrstvo za naravne vire ustanovilo enotno kontaktno točko in posamezna občina in vsi, bom rekel predlagatelji so na ta način spodbujeni za hitro delo. Več strokovnih del je bilo opravljenih. V 23 občinah se nadomestna gradnja do konca leta praktično bodo pripravili tudi tiste prostorske akte, ki še manjkajo, v devetih občinah pa je to delo zaključeno. Danes so vse pravne podlage za izdajo gradbenih dovoljenj. Glede na povedano niso problem procesni postopki, temveč predstavljajo težavo izdelovalci in projektanti prostorskih načrtov, deloma nekatere občinske uprave brez delujočih občinskih urbanistov. Tudi to področje sočasno, bom rekel, urejamo, kot sem že v uvodu povedal. Na strani države, občinam ter izdelovalcem nudimo vso pomoč, s ciljem, da bodo vsi prostorski načrti tudi letos sprejeti. Drugič. V 2. točki predlagatelj Vladi priporoča zagotovitev predplačil za obnovo tudi za lastnike stanovanj, ki zaradi posledic neurja iz lastnih stanovanj niso bile imeli pripravljenega stalnega bivališča. Moram povedati, da vse kar predlagate vročili zvezi s preplačilom za obnovo, te lastnike stanovanj, ki še niso bili pripravljeni na stalno išče, je že vključeno v spremembe Zakona o odpravi posledic naravnih nesreč (ZOPNN), ki je ravnokar zaključil javno razpravo in je tudi pripravljen za dopolnitev, samo za to, da bodo tam bolj jasne, bom rekel določila tudi okrog tega. Seveda gre za glavno pomoč za reševanje primarnega stanovanja. Pred plačilom so bile v šestih tranšah izplačana 7444 upravičen skupni vrednosti 34 milijonov in pol. Cilj je, da se pomaga vsem, ki so imeli po poplavah poškodovana primarna stanovanja. V zvezi s tem je delujoča država uteka pisarna, ki rešuje tudi mejne primere in jih tudi uspešno rešuje brez birokratskih ovir ali je takrat imel stalno bivališče ali ne, ampak se ga tudi dokazati na drugačen način, da so živeli v njem, kar je bilo tudi predlagano. Tudi po komisijskem delu za take primere ne bi smelo biti ovir. Dopolnjujemo tudi sistem kot sem rekel v noveli ZOPNN-a zagotavljanja sredstev za obnovo stanovanj, tudi tistim posameznikom, ki so v času poplav in zemlji plazov gradili svoje hiše, vendar gradnja še ni bila dokončana. Zaključena je javna obravnava. V septembru bo pripravljen predlog novele za nadaljnjo obravnavo na Vladi in potem seveda v Državnem zboru.

Glede na navedeno smatramo, da je način predplačil končnih plačil ustrezno urejena. S spremembo ZOPNN-a pa bodo ustrezno urejene tudi pravice fizičnih oseb za pridobitev sredstev iz državnega proračuna za obnovo stanovanj, ki so zgrajena na podlagi veljavnega gradbenega dovoljenja, ne glede na njihovo stalno bivališče. V 3. točki predlagatelj priporoča, da se lokalni skupnosti prenese pristojnost urejanja voda. Po večih diskusijah je bilo ugotovljeno, da to ni primerno niti potrebno. V ZORFU smo uredili v 69. členu rešitev, da je tako, kot je pogodba med direkcijo in koncesionarji sklenjen do leta 2026, da lahko vstopijo tudi občine v tako odpravo posledic, če bi bilo to potrebno, seveda pod vodstvom in zagotovljenimi sredstvi tega. Takega primera zdaj še naprej ni bilo in upam, da ga ne bo, imamo pa drugo zakonsko določbo, ki ga pa dobro upoštevamo, občinam smo omogočili in tudi striktno delamo na tem, da se vsi programi in izvedba vseh programov, bodisi vzdrževalnih ali sanacijskih, ureja po dogovoru z občinami in to sodelovanje sicer zahteva svoj čas, ampak je uspešno, imamo celo dobre nadzore s strani občin in sodelujemo v rednih sestankih z njimi. Skratka, mislim da tukaj ni potrebno zaenkrat sprememb, bomo pa v prihodnjem letu razpravljali o tem, kako iti naprej ta sistem, bom rekel, koncesionarski ali kako drugače urejen.

V 4. točki predlagatelj Vladi priporoča, da se občina podeli predkupno pravico za nakup zemljišča. Seveda tukaj je bilo veliko, sami veste, razprav in polemik. Ostale točka, da je predkupna pravica dana samo skladu kmetijskih zemljišč Republike Slovenije, imamo pa seveda vso možnost, da občina, katerakoli kupi katerokoli, seveda najmanj stavbno zemljišče, lahko pa tudi kmetijsko in to ni prepovedano in gre za to, da imajo občine tudi na razpolago sredstva in to jih bomo posebej opozorili, da lahko izkoristijo in sicer bodisi da uporabijo sredstva iz prejetih predplačil, kjer so vse občine sredstva že prejela. Plačilo se lahko izvede tudi pogodbo v sklopu izvajanja rednega programa odprave nastalih posledic, to kar bodo zdaj dali po ZOPNN, bom rekel, svoje obračune ali pa se plačilo izvede na podlagi dokumentov, ki jih pripravi služba za obnovo po poplavah v skladu z Zakonom o obnovi in tako naprej. Jaz mislim, da bomo tudi tukaj lahko zaključili uspešno in nadaljevali porabo sredstev na tem mestu, in da je ta sistem dovolj učinkovit in ne gre, bom rekel, v nasprotje tistim, ki seveda skrbijo za varstvo kmetijskih zemljišč.

5. točka. Predlagatelj Vladi priporoča, da se zagotovi pospešitev postopkov recenzij. Projektu popoplavne obnove se močno podaljšuje čas naj pojasnim, da je prvenstveno namen recenzij, da se zagotovi pravilnost projektnih rešitev ter usklajenost s projektnimi pogoji, da zaradi podobnega dogodka ne bi prišlo do ponovitve tako velikih škodnih dogodkov. Namen je tudi racionalnost rešitev ter kontrola sorazmernosti glede na škodo.

Dejstvo je, da so recenzije projektov po poplavne obnove izkazale za nujno potrebne in smiselne, saj so nekateri projekti, ki jih naročajo predvsem občine, zelo pomanjkljivi, brez mnenjadajalcev, z neustreznimi projektnimi rešitvami. Posledice tako slabe dokumentacije bi lahko bile tudi nevarne in škodljive. Z recenzijo se zagotovi varno, gospodarno in učinkovita rešitev. Ni res, da je recenzija drži projekte. Ravno nasprotno, del recenzijega pregleda se nanaša prav na pregled racionalnosti projektnih rešitev. Torej recenzija stremi k temu, da so rešitve strokovne, ustrezne, skladne z mnenjem dajalcev, racionalne, podporne na podnebne spremembe in tako naprej. Dotok novih projektov poplavne obnove se sčasoma zmanjšuje, zato pričakujemo tudi tukaj normalizacijo na tem področju. Čas in sredstva porabljena za izvedbo recenzije, to niso bila izgubljena, ampak nujno potrebna, če želimo denar za poplavno obnovo uporabiti učinkovito. Do zdaj je bilo v recenziji že prejetih 709 projektov, že recenziranih pa je bilo 396, od tega jih je 225 potrebuje popravke in dopolnitve, zaradi slabih rešitev, ki so bile ponujene, kar pomeni več kot polovico, postopkov pa je še ostalih 1013 in tudi tukaj smo dali naročilo, da pregleduje samo ključne vsebinske zadeve in ne birokratske papirje, ali ima kdo kaj noter.

Spoštovane in spoštovani. Na podlagi zgolj navedenih pojasnil in dejstev vlada meni, da priporočila niso potrebna, saj so vse predlagane aktivnosti že izvedene oziroma se izvajajo.

Naj ob tej priložnosti še omenim, da je prejšnji teden v sedmem paketu 121 upravičencev prejelo obvestilo o izplačilu predplačil, to je tisti, ki niso imeli pri sebi urejene dokumentacije. Seveda, v luči petletnega sanacijskega programa pa je zagotovljena sredstva tako za infrastrukturne, geotehnične, vodne infrastrukture, sanacijo plazov, obnove kulturne dediščine, za gospodarske objekte in tako naprej, v višini dve milijardi pa pol.

Spoštovani, pozivam vse k sodelovanju in podpori k obsežnim aktivnostim za uspešno nadaljevanje in zaključek sanacije največje naravne katastrofe v Sloveniji. Hvala.

Hvala lepa.

Prehajamo na predstavitev stališč poslanskih skupin.

Prva ima besedo Poslanska skupina Svoboda, v njenem imenu kolega Aleš Rezar. Izvolite.

Spoštovana predsednica, spoštovane poslanke, poslanci, spoštovani predstavniki Vlade!

V enem letu je bilo veliko narejenega na področju sanacije po poplavah 4. avgusta lanskega leta. Ministrstvo za naravne vire in prostor je podalo občinam natančne usmeritve glede pospeševanja umeščanja v prostor za nadomestne gradnje v sklopu odprave posledic poplav in zemeljskih plazov iz avgusta 2023. Ti sestanki so potekali v decembru 2023 in v januarju 2024. Občine so bile pozvane, da nemudoma pristopijo k pripravi prostorskih aktov za zagotovitev nadomestitvenih gradenj. MNVP je vsem 23 občinam predlagal in zahteval, da prostorske načrte pripravijo in sprejmejo do marca oziroma najpozneje do maja 2024 in jim zagotovil stalno, redno, sprotno pomoč ter usmerjanje. MNVP je skupaj z Ministrstvom za finance konec 2023 pripravil zakon o obnovi in nekatere nove določbe na področju prostora in gradnje. Uvedle so se poenostavitve in skrajšanje postopkov priprave prostorskih načrtov za obnovo, kar je podlaga za gradnjo nadomestitvenih objektov, občine niso upoštevale uradno potrjenega izpisa iz aplikacije Ajda glede števila nadomestitvenih objektov, s čimer bi lahko takoj pričele s prostorskim načrtovanjem območij za nadomestitveno gradnjo v svoji občini, temveč so čakale na izdajo uradnih sklepov službe za obnovo upravičencem in se sklicevale, da čakajo odziv upravičencev, ki bodo prejeli uradne cenitve objektov na podlagi izdanih sklepov.

V Sloveniji je načrtovanje prostorskih ureditev lokalnega pomena v pristojnosti občine. Tako določa 21. člen Zakona o lokalni samoupravi ter podrobneje Zakon o urejanju prostora. Ministrstvo za naravne vire in prostor in ostali nosilci urejanja prostora občinam, ki vodijo postopke priprave prostorskih aktov za potrebe sanacije škodnih primerov zaradi poplav in zemeljskih plazov iz avgusta 2023 nudijo celovito pomoč in vse naloge povezane s sanacijo poplav obravnavajo prednostno. Z občinami se redno sestajajo na delovnih sestankih.

Direktorat za prostor in graditev je ustanovil enotno kontaktno točko za vsakodnevno redno pomoč in usmerjanje občin z namenom hitre priprave prostorskih načrtov za nadomestitveno gradnjo in vzpostavil redno medresorsko usklajevanje ter ustanovil koordinacijsko skupino za zagotovitev urgentnega pridobivanja in usklajevanja mnenj v primeru, da občina sama ne more uskladitev mnenj mnenjedajalcev ali so ti neodzivni v predpisanem skrajšanem roku za izdajo mnenj, občinam pri tem neposredno pomaga MNVP, s ciljem čim hitrejših postopkov. Občine skupaj s strokovno pomočjo MVP pripravijo strokovne podlage za izdelavo občinskih prostorskih načrtov za obnovo v skladu z ZORF; Zakonom o obnovi in razvoju. Navedeni prostorski načrti so prilagojeni sanaciji poplav ter poenostavljeni in skrajšani. MNVP in ostali mnenjedajalci sprotno in ažurno zagotavljajo podajanje mnenj in njihove pristojnosti.

Ministrstvo je od decembra 2023 do septembra 2024 s 23 občinami za nadomestitvene gradnje izdalo več skupnih posvetov in opravilo individualne sestanke z vsemi občinami. Sestanki so bili izvedeni tudi na terenu, v občinah, kjer se je skupaj z občinskimi predstavniki reševalo specifične probleme, s katerimi se občine soočajo. Direktorat za prostor in graditev je jeseni 2023 vzpostavil spletni pregledovalnik prostorskih podatkov poplave 2023, ki omogočajo ažuren pregled prostorskih podatkov v občini, spet kot pomoč pri učinkovitem odločanju za obnovo in razvoj nadomestitvenih gradenj, obenem pa je izvedel tudi izobraževanje za projektante, prostorske načrtovalce in občinske urbaniste na Zbornici za arhitekturo in prostor, se pravi, in prostor Slovenije o novih instrumentih in skrajšanih postopkih, ki jih je predlagal ZORF za prostorsko načrtovanje nadomestitvene gradnje. MNVP redno sodeluje in usklajuje podatke, informacije, stanje po posameznih občinah ter glede na nadomestitvene gradnje in tako pospešuje izdelavo prostorskih načrtov na rednih tedenskih sestankih, ki jih organizira MNVP, kjer sodelujejo vsi ključni deležniki, kot so Direktorat za prostor in graditev, Direkcija za vode, Služba za obnovo, državna tehnična pisarna in tako naprej.

Na rednih sestankih z občinami, na katerih so pristojni tudi predstavniki službe za obnovo državne tehnične pisarne, je bilo ugotovljeno, da so občine različne in niso enako pripravljene glede izdelave prostorskih aktov. Med njimi so zelo velike razlike glede zagotovitve pripravljenosti delovanja odgovornih v občinski upravi in sodelovanja z MNVP. In pa nekatere občine sploh še niso naročile oziroma izbrale prostorskih načrtovalcev za izdelavo svojih prostorskih aktov. Še več, dogaja se, da občinski urbanisti ne hodijo na sestanke skupaj z župani, da bi lahko v prostorskih aktih skupaj pogovarjali. MNVP še naprej redno pomaga občinam pri pripravi in sprejemu prostorskih načrtov za obnovo po poplavah, za nadomestitvene gradnje. Cilj in želja MNVP je zagotoviti vse prostorske načrte v 23 občinah za nadomestitvene gradnje do konca leta 2024. Sedanje stanje prostorskih aktov kaže, da je na podlagi 13 veljavnih prostorskih aktov že možno podati vloge za gradbena dovoljenja za nadomestitvene objekte. Vlada bo poleg izobraževanja občinskih urbanistov, prostorskih načrtovalcev in projektantov dodatno uvedla izobraževanje za upravne delavce na upravnih enotah za izdajo gradbenih dovoljenj skupaj z Ministrstvom za javno upravo v oktobru 2024. Ugotavljamo, da je za sprejem prostorskih načrtov za obnovo, niso problem procesni postopki, temveč predstavljajo težavo izdelovalci in oziroma projektanti prostorskih načrtov zaradi njihove preobremenitve ali pomanjkanja izdelovalcev na slovenskem trgu. S strani države se občinam ter izdelovalcem prostorskih načrtov redno nudi vsa pomoč s ciljem, da se večina občinskih prostorskih načrtov konča v letu 2024. Služba Vlade Republike Slovenije za obnovo po poplavah in plazovih je v sklicevanju zakona in dopolnitvah ZOPNN predlagala, da se za fizične osebe, ki niso imele urejenega stalnega prebivališča, ampak so v procesu urejanja dokumentacije, in je uničen stanovanjski objekt, ki jim predstavlja edino prebivališče, uredi možnost državne finančne pomoči za obnovo stanovanjskega objekta. Za primere, ki jih zakon ne obravnava specifično, je služba predlagala, da se ustanovi komisija, ki bi takšne primere obravnavala in se odločala skladno s predstavljenimi dejstvi. Te spremembe bodo z novelo ZOPNN kmalu urejene s predlaganimi spremembami, ki jih uvaja zakon. Tako se sistemska rešitev za zagotavljanje sredstev za obnovo stanovanj tudi dodeli tudi tistim posameznikom, ki so v času poplav in zemeljskih plazov gradili svoje hiše, vendar gradnja še ni bila dokončana. Ti objekti v času poplav 4. 8. še niso imeli določene hišne številke in v njih še ni nihče živel. Izplačila sredstev za obnovo so že sedaj predvidena tudi za objekte, kjer ni bilo prijavljenega stalnega prebivališča lastnika, ima pa objekt veljavno gradbeno dovoljenje. Glede na navedeno ocenjujemo, da je problematika izplačil z veljavno zakonodajo ustrezna, urejena in rešena. S spremembo ZOPNN se bodo ustrezno urejale pravice fizičnih oseb do pridobitve sredstev državnega proračuna za obnovo stanovanj, ki so zgrajene na podlagi veljavnega gradbenega dovoljenja, ne glede na prijavo stalnega prebivališča.

Če se dotaknemo tretjega predloga priporočila, da se na lokalno skupnost prenese urejanje voda drugega reda, ugotovimo, da je upravljanje z vodami po Zakonu o vodah v pristojnosti MNVP, ki je po načelu celovitega pristopa upravljanja z vodami po porečju, s tem zagotavlja in ohranja celovito geomorfološko in hidrološko ter hidravlično in dinamično ravnovesje toka vode in padavin ter zagotavlja enovit nadzor nad obremenitvami voda. Urejanje voda zagotavlja obvezna državna gospodarska služba, ki izvaja vzdrževanje voda po letnih programih in z upoštevanjem celovitih sistemskih rešitev. Obvezne državne gospodarske službe se izvajajo na osmih hidrografskih območjih preko koncesijskih pogodb koncesionarjev. Letni program za njihovo izvajanje se bodo za leta 2025 in 2026 uskladili s potrebami občin, še vedno pa bo ta služba skrbela za enovitost vodnega režima in celovitost na nivoju večjih porečij. Zato drobljenje gospodarske službe znotraj porečij na nivoju občin bi pomenilo veliko tveganje za celovitost pretoka vode in padavin ter s tem prineslo negativne posledice za obvladovanje poplav in večanje poplavnega ter hidrološkega sušnega tveganja za daljnovodna območja. Po poplavah 4. 8. so se nekatere pristojnosti urejanja voda drugega reda začasno prenesle na občine. V skladu z ZORF se vzdrževanje vodnih in priobalnih zemljišč na prizadetih območjih izvaja v skladu z 89. členom Zakona o vodah. Občine lahko na vodah drugega reda po predhodnem soglasju ministrstva pristojnega za vode zagotovijo izvedbo nujnih potrebnih del na svojem območju, vendar le, če jih ne izvede koncesionar v skladu s programom del obvezne gospodarske javne službe ter če se s tem prepreči neposredna, neposredna nevarnost za življenje, zdravje ljudi ali premoženje večje vrednosti. Pri pripravi in izvajanju programa del javne službe na prizadetih območjih sodelujejo občine vsaka na svojem območju, pri čemer se morajo posegi, zaradi urejanja voda načrtovati in izvesti tako, da bistveno ne poslabšajo lastnosti vodnega režima in bistveno ne porušijo naravnega ravnovesja vodnih in obvodnih sistemov. S temi načeli se zasleduje celostno urejanje voda, medtem ko bi se s parcialnimi in med seboj nepovezanimi ukrepi, do katerih bi prišlo v primeru prenosa pristojnosti urejanja voda drugega reda na občine, celovitost urejanja voda izginila ali pa bi se močno poslabšala. Poleg navedenega je potrebno v osnovi tudi razlikovati med pojmi kot so urejanje voda, vzdrževanje vodotokov, sanacija in investicije. Urejanje voda zajema skupek zgoraj navedenih ukrepov, ki dajejo pozitiven učinek tako na poplavno varnost kot tudi na dobro stanje voda. Pod pojmom vzdrževanje vodotokov se štejejo dela, s katerimi se ohranjajo objekti in naprave v dobrem uporabnem stanju in s katerimi se zagotavlja njihovo delovanje. Slednje zajema gradnja nove vodne infrastrukture ali pa povečanje osnovnih gabaritov obstoječe infrastrukture, ker se že všteva v med investicije, ki pa morajo prav tako biti usklajene na nacionalni ravni z namenom preprečevanja poslabševanja stanja ob izgradnji objekta bodisi gor vodno bodisi dolvodno od geolokacije same izgradnje. Prav tako je slednje mogoče pripisati tudi sanacijo obstoječe vodne infrastrukture za poškodovane ob škodljivem delovanju voda. Neizvedena sanacija objekta lahko v nadaljevanju vodi do dodatnega poslabšanja stanja in razmer na terenu tudi povečevanje poplavne ogroženosti in negativnega vpliva na zdravje ali življenje ljudi in njihovega premoženja. Tako se vzdrževanje vodotokov načrtuje na celotnem območju Republike Slovenije, glede na prioritete, upoštevajoč celostni princip urejanja posameznih vodotokov oziroma porečij z namenom preprečevanja negativnih posledic pri posegu v posamezni vodotok. Občina pa lahko že sedaj na vodi, na vodah drugega reda, po predhodnem soglasju ministrstva izvaja dela skladno s programom gospodarske javne službe v primeru, da se ta del ne izvede pod koncesionarjem. Predlagano priporočilo, da se občinam podeli predkupno pravico za nakup zemljišč, kjer se lahko gradijo nadomestitveni objekti se nam prav tako ne zdi smiselno. Občine imajo že na podlagi veljavne ureditve možnost črpanja finančnih sredstev za nakup in komunalna ureditev zemljišč za namene nadomestitvene gradnje. Saj je za nakup zemljišč za nadomestitvene gradnje upravičen strošek programa odprave nastalih posledic iz 4. 8. 2023. Vemo pa tudi, da imamo v proceduri dopolnitve ZORF, ki ga bomo obravnavali in sprejeli na naslednji seji, kjer je v 58. členu dodatno opredeljen postopek za nakup tudi kmetijskih zemljišč s strani Sklada kmetijskih zemljišč. Predlagatelji so tudi predlagali priporočilo, da se zagotovi pospešitev postopkov recenzije projektov popoplavne obnove se močno podaljšujejo čas realizacije sanacijskih projektov in jih zelo dražijo. Izdelava in dopolnjevanje hidrološko hidravličnih študij in kart ter izvedba recenzijskih postopkov, je dolgotrajen proces, s katerim trenutno ni mogoče ažurno preverjati ustreznosti izvajanja sanacijskih del v izogib temu, da bi dela, zaradi nujnosti potekala brez preverb ter poenostavljene kritične presoje na nivoju porečja, je predviden mehanizem strokovne ocene, ki je podlaga za odločanje o postopkih izdaje vodnega soglasja oziroma mnenja. Za potrebe pospešitve izvedbe sanacijskih del oziroma obnove po poplavnem dogodku, se je vzpostavil sistem strokovnih ocen oziroma mnenj. Izdelava oziroma v izdelavi so naslednja mnenja: strokovna mnenja za splošno infrastrukturo 85 mnenj, strokovna mnenja za odstranitev objektov 46 mnenj, strokovna mnenja za potrebe OPPN za nadomestitvene gradnje so bila izdana v 30-dnevnem roku, skupno pa je bilo izdanih 22 mnenj. Za potrebe odstranitve objektov na porečju Savinje in Meže z Mislinjo se je prijavilo 18 občin skupno 38 strokovnih mnenj, 46 mnenj za potrebe določitve glede odstranitve objektov, 22 hitrih mnenj ali hidroloških in hidravličnih študij za potrebe OPPN za nadomestitvene gradnje. V izdelavi pa so tudi strokovna mnenja za dodatnih 80 objektov, ki prvotno niso bili predvideni za odstranitev. Na podlagi dejstev in pojasnil, ki jih je pripravila Vlada Republike Slovenije v Poslanski skupini Svoboda, priporočil predlagatelja na seji matičnega delovnega telesa nismo podprli, saj se vse predlagane aktivnosti tako rekoč že izvajajo ali pa so že izvedene. Hvala lepa.

Hvala lepa.

Naslednja poslanska skupina Slovenske demokratske stranke, v njenem imenu kolega Bojan Podkrajšek. Izvolite.

Hvala spoštovana predsednica za dano besedo, lep pozdrav vsem poslankam in poslancem, državnim sekretarjem, državljankam in državljanom, predvsem pa tistim, ki so bili oškodovani v lanskoletnih poplavah.

Teče 14. mesec od največje katastrofe v Sloveniji, to je poplave, ki so se zgodile 4. avgusta leta 2023, seveda mnoge Slovenke in mnogi Slovenci so se do takrat veselili vsakega dežja, od takrat naprej pa je prav gotovo vse strah in vedno stremijo v zrak, kaj se bo zgodilo z vsakim novim dežjem. Tudi takrat smo se spomnili vsi na poplave, ki so nas doletele na začetku naše države, torej leta 1990, na poplave, ki so bile predvsem na tem celjskem območju, ampak te razsežnosti prav gotovo ne moreš primerjati. Seveda, največkrat imamo očitke v Slovenski demokratski stranki, da sklicujemo seje, da niso potrebne ali so politične. Pa naj povem nekaj na začetku, nekaj pozitivnih stvari, ki so nas združile ob teh poplavah. Prav gotovo je pozitivno tisto, za kar poslanstvo so seveda dokazali gasilci, civilna zaščita, predvsem pa državljanke in državljani, ki so pomagali vsem tistim, ki so bili v poplavah oškodovani. Jaz mislim, da je redko država na svetu, ki je bila tako složna v taki veliki katastrofi. Tudi je tudi kaj pozitivnega s strani Vlade in lokalnih skupnosti. Naj omenim Občino Prevalje. Občina je v teh poplavah ostala brez vodovoda in v zelo kratkem času sta občina, Ministrstvo za infrastrukturo našla skupni jezik, da sta zgradila nov vodovod. To je pohvalno. Samo v razmislek vsem tistim, ki največkrat birokratsko ovirajo neke postopke, če bi takrat iskali vso dokumentacijo, vsa soglasja ob reki Dravi, ob državni cesti, pa da še tukaj gre za vodovod, jaz mislim, da bi čakali leta in leta, to je pozitivno. Tudi v naši poslanski skupini smo z vsemi člani iz Koroškega gradili en most s 16-metrskim razponom seveda montažni. Tudi takrat sem večkrat pomislil, če bi za ta most, kjer je reka Neža delila domačijo pa hlev, živali, če bi za vsa ta soglasja, za ta most rabili soglasje, seveda, bi to trajalo leta. Most je montažen, se da tudi odstraniti tistim, ki bodo nekoč zgradili novega, ampak današnja seja je namenjena predvsem tistim, ki so izgubili svoje domove. Že na odboru pa večkrat v tem Državnem zboru, smo bili deležni očitkov, da sklicujemo seje na to tematiko politično. To ne drži. Tudi na zadnjem matičnem odboru, ki je seveda bil podlaga za to današnjo sejo, smo bili deležni te očitke. Kolegice in kolegi. Danes gre predvsem za tiste, ki nimajo svojih domov in so izgubili. Pa mogoče, da ne bodo več ti očitki, vam dam en posnetek predsednika Vlade en teden po poplavah.

/Posnetek: Govorimo o najbolj obsežnih, največjih poplavah v samostojni Sloveniji, ko bo leto dni mimo, pa če vas bomo lahko prijeli za besedo, kakšno Slovenijo si takrat predstavljate, koliko te škode bo sanirane, koliko ljudi bo vsaj dobilo občutek, da je nekdo za njih poskrbel. Jaz mislim, da leto dni je prepozno. Tisto kar se danes šteje in kar ljudem moramo govoriti je, kaj bomo za njih naredili jutri, do jeseni bomo, kaj bomo za njih naredili do naslednjega tedna in do naslednjega meseca. Mi ne štejemo v mesecih zdaj niti v letih, kdaj bomo kaj realizirali. Danes štejemo v dnevih. Vsak dan mora biti nov uspeh, vsak dan moramo ljudje ljudem vrniti upanje in zaupanje v državo, da jih ne pustimo sami. To je tisto, na podlagi česar nas bodo ljudje ocenjevali in prav je tako, ker je to naša dolžnost. Vse ostalo, obljube za leto dni, to je bežanje od odgovornosti, mi ne beži odgovornost, mi delamo vsak dan in jutri bodo novi ukrepi, ki bodo predstavljeni na Vladi. Na primer ukrepi za pomoč gospodarstvu, na primer ukrepi kako bomo kanalizacijska, vodovodna omrežja in podobno usposobili naprej. To je tisto, kar šteje. Pomembno je, da delamo vsak dan nove ukrepe, tudi takrat, ko moramo spremeniti zakonodajo, ker je ta neustrezna tudi. – konec predvajanega posnetka.

Ja. Izvolite. Čakajte trenutek, ni še gospod končal! Gospod Podkrajšek...