Lep dober dan, spoštovane kolegice poslanke, kolegi poslanci, gospe in gospodje. Začenjam 81. izredno sejo Državnega zbora, ki je bila sklicana na podlagi prvega odstavka 58. člena ter prvega odstavka 60. člena Poslovnika Državnega zbora.

Obvestili o odsotnih poslankah in poslancih seje ter vabljenih na sejo sta objavljeni na e-klopi. Lep pozdrav vsem prisotnim.

Prehajamo na določitev dnevnega reda, predlog katerega ste prejeli v sredo, 11. septembra, s sklicem seje. O predlogu bomo odločali v skladu s prvim odstavkom 64. člena Poslovnika. Predlogov za širitev dnevnega reda seje nisem prejela, zato Državnemu zboru predlagam, da za današnjo sejo določi dnevni red kot ste ga prejeli s sklicem.

Ker prehajamo na odločanje, vas prosim, da preverite delovanje svojih glasovalnih naprav in glasujemo o dnevnem redu.

Glasujemo. Navzočih je 75 poslank in poslancev, 49 je glasovalo za, proti pa 26.

(za je glasovalo 49.)(Proti 26.)

Ugotavljam, da je dnevni red 81. izredne seje Državnega zbora določen.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE NA DRUGO OBRAVNAVO PREDLOGA ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O IZVRŠEVANJU KAZENSKIH SANKCIJ V OKVIRU NUJNEGA POSTOPKA.

Predlog zakona je v obravnavo Državnemu zboru predložila Vlada in za dopolnilno obrazložitev predloga zakona dajem besedo predstavnici Vlade, ministrici za pravosodje Andreji Katič. Izvolite.

Spoštovane, spoštovani.

Stanje v slovenskem zaporskem sistemu je alarmantno. Tako polnih zaporov v Sloveniji še nismo imeli. Včerajšnje poročilo ob 7. zjutraj navaja, da imamo zaprtih oseb 1815, kar pomeni 139,72 procentno zasedenost kapacitet - in v to ni vštet prevzgojni dom v Radečah. Dob 140 procentov, Celje 164, Koper 156, Ljubljana 198, Maribor 150. Ob taki prezasedenosti nastajajo težave z zagotavljanjem prostora, z vzdrževanjem reda in discipline, izvajanjem programov, z zagotavljanjem zdravstvenega varstva, prevozom na obravnave, na sodišča in še bi lahko naštevala. Dodaten izziv predstavljajo kadrovske težave, saj Uprava za izvrševanje kazenskih sankcij kljub vsem naporom ne uspe zaposliti ustreznega števila pravosodnih policistov; kljub intenzivni promociji tega poklica interesentov ni oziroma jih je izredno malo. Ob tem je skrb vzbujajoče tudi dejstvo, da bo v naslednjih dveh letih približno 120 pravosodnih policistov izpolnjevalo pogoje za upokojitev. Naj se na tem mestu zahvalim vsem, ki delajo v sistemu, tako pravosodnim policistom, strokovnim sodelavcem, direktorjem posameznih zaporov. Sedanja situacija terja od njih ogromno angažiranosti, vsakodnevne izredne napore za obvladovanje situacije, ki nastajajo ob preobremenjenosti in maksimalno izvedenih nadurah, da sistem še deluje. Dolgo tega ne bomo vzdržali.

Novela določa začasne ukrepe, začasne s katerimi bo zaporski sistem lahko vsaj nekoliko omejil ta tveganja. Gre za enega izmed ukrepov, ki jih predlagamo in usklajujemo z ministrstvi in stroko, v prihodnjem obdobju vas bomo seznanili in prosili za podporo tudi pri drugih. V predlogu, ki ga imate pred seboj, so določene okoliščine za nastanek zaostrenih varnostnih razmer, ki so posledica kadrovskih ali prostorskih težav v zavodih. Zakon vzpostavlja domnevo, da so razmere podane, ko delež varovanih oseb na posameznega pravosodnega policista doseže 2,5 varovane osebe in ali je zasedenost zavodov za prestajanje kazni zapora presežena za 20 % nad uradno ugotovljeno zmogljivosti vseh zaporov skupaj. Na današnji dan je zaposlenih 534 pravosodnih policistov. Ti pogoji so že danes izpolnjeni. V tej spremembi zakona je pravna podlaga, da Vladi predlagamo sprejem odloka za izvajanje začasnih ukrepov. Večina od njih, ponavljam, večina od njih je bila uveljavljena že v Covid obdobju. Gre za tri začasne ukrepe, ki so; prvi, opravljanje del in nalog pravosodnega policista s strani drugih zaposlenih v upravi, ki so v preteklosti že bili zaposleni na delovnem mestu pravosodni policist; drugi, ki je bil v Covid obdobju, možnost prekinitve kazni, prestajanja kazni zapora in tretji, ki je tudi bil že v Covid obdobju, možnost odloga nastopa kazni zapora ali nadomestnega zapora.

Poleg tega novela naslavlja še nekatere druge nujne spremembe. Uresničujeta se dve odločbi Ustavnega sodišča, spreminja se določitve zdravstvenih zavodov, ki izvršujejo varnostne ukrepe, spreminja se pravna podlaga za odločanje direktorja zavoda o predčasnem odpustu obsojenca, dodaja se tudi prepoved izrekanja disciplinske kazni oddaja v samico tistim zaprtim osebam, ki so mladoletne. Vse je podrobneje zapisano in opredeljeno v predlogu zakona.

Naj povem še to, da je bila novela, ki smo jo poslali v prvi krog usklajevanja, precej bolj ambiciozna in je vsebovala veliko več možnih rešitev, vendar vseh žal ni bilo mogoče medresorsko uskladiti.

Za konec, tudi mi na ministrstvu, v upravi in v vseh zaporih si želimo, da predlaganih rešitev ne bi potrebovali. Mi si želimo, da v naših zaporih ne bi imeli več sto prevoznikov migrantov. Želimo si, da bi poklic pravosodnega policista postal bolj zanimiv za mlade ljudi in želimo si, da bi bil zapor v Dobrunjah zgrajen že jutri. Vse to zahteva svoj čas, v vmesnem času pa zahtevamo, in potrebujemo začasne ukrepe. Predlagani ukrepi so premišljeni in domišljeni, in kot sem povedala, večina izmed njih je veljala tudi že v Covid obdobju. V zakonu so predpisane ustrezne varovalke, ki preprečujejo, da bi bila ogrožena varnost državljanov, podrobneje jih bom kasneje predstavila v razpravi.

Evropsko sodišče / znak za konec razprave/ za človekove pravice je Slovenijo že obsodilo zaradi neustreznih zapor, in plačali smo odškodnino v višini več kot 360 tisoč evrov. Nov zapor v Dobrunjah bo imel višje kapacitete kot zapor na Povšetovi. Slovenija je v tem času sprejela že vrsto ukrepov, vendar vsi ti ukrepi niso zadostni za današnje število pripornikov in zapornikov. Število, ki se povečuje, zlasti zaradi nezakonitih prevozov čez mejo, po tem, ko je na predlog Državnega sveta leta 2021 bila zaostrena kazen v 308. členu Kazenskega zakonika. / znak za konec razprave/ Novela ZIKS je prvi nujni korak k stabilizaciji stanja. Kot sem rekla, rešitve niso nove, premislili smo jih in v nadaljevanju jih bomo tudi podrobneje predstavili.

Prosim, da jih podprete. Hvala.

Hvala lepa.

Predlog zakona je kot matično delovno telo obravnaval Odbor za pravosodje in za predstavitev poročila odbora dajem besedo članici odbora, kolegici Luciji Tacer.

Izvolite.

Hvala za besedo, predsednica.

Odbor za pravosodje je na 21. nujni seji 13. 9. 2024 kot matično delovno telo obravnaval Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij, ki ga je Državnemu zboru v obravnavo po nujnem postopku predložila Vlada.

Predstavnica predlagatelja je v dopolnilni obrazložitvi uvodoma poudarila, da zasedenost zaporov presega 130 procentno razpoložljivost kapacitet in da slovenski zapori doslej še niso bili tako zasedeni. Zaradi prezasedenosti je vzdrževanje reda in discipline ter zdravstvenega varstva zelo težko zagotoviti. Velik izziv predstavljajo tudi kadrovske težave, saj Uprava za izvrševanje kazenskih sankcij kljub številnim naporom ne uspe zaposliti ustreznega števila pravosodnih policistov. Predstavnik Uprave za izvrševanje kazenskih sankcij je predstavil problematiko zavodov za prestajanje kazni zapora, poudaril pa je tudi, da je skozi pretekla leta, da se je spremenila struktura zaprtih oseb.

Predstavnik Zakonodajno-pravne službe se je v predstavitvi pisnega mnenja, ob upoštevanju, da so bili vloženi amandmaji, ki upoštevajo večino podanih pripomb in odpravljajo ključne pomisleke, opredelil zlasti do pripomb splošne narave.

Predstavnica Državnega sveta je pojasnila, da je Komisija za državno ureditev kljub izraženim pomislekom podprla predlog zakona. Predstavnica Vrhovnega državnega tožilstva je izpostavila pomisleke v zvezi z 12. členom predloga zakona. Predstavnik Sindikata državnih organov Slovenije je pojasnil, da podpira vsakršno rešitev, ki bi izboljšala trenutno večplastno problematiko.

V razpravi so opozicijski poslanci menili, da obravnava po nujnem postopku ni primerna, še zlasti, ker predlagateljev novi vidik zaostrenih varnostnih razmer zaradi kadrovskih in prostorskih težav v zaporskem sistemu z deležniki usklajuje že več kot leto dni. Predlagani zakon po njihovem mnenju ne bi rešil niti prostorske stiske in niti kadrovske problematike, saj novi zapor v Dobrunjah v letu dni ne bo dograjen. Prav tako v tem času ni mogoče zaposliti potrebnega števila pravosodnih policistov. Opozarjali so tudi na možnost ogrožanja varnostne situacije v državi, ki bi lahko nastopila ob predvidenih ukrepih prekinitve prestajanja oziroma odloga nastopa kazni zapora. Koalicijski poslanci so pozdravili predlagane rešitve, ki so že bile uspešno preverjene v času epidemije covid in izrazili podporo pravosodnim policistom za njihov prispevek k varnosti slovenske države in njenih državljanov. Odbor je sprejel amandmaje poslanskih skupin Svoboda, SD in Levica ter ni sprejel amandmajev Poslanske skupine SDS. Odbor je na predlog poslanskih skupin Svoboda, SD in Levica sprejel tudi svoj amandma. Odbor je nato v skladu s 128. členom Poslovnika Državnega zbora glasoval o vseh členih predloga zakona skupaj in jih sprejel. Hvala.

Hvala lepa. Sledi predstavitev stališč poslanskih skupin.

Prva ima besedo Poslanska skupina Slovenske demokratske stranke, v njenem imenu kolega Andrej Hoivik. Izvolite.

Hvala za besedo, predsednica. Spoštovani kolegi in kolegice, spoštovana ministrica za pravosodje Andreja Katič, spoštovani državljani in državljanke! Pred nami je novela Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij, ki jo je Vlada v parlament vložila po nujnem postopku. V naši poslanski skupini ostro nasprotujemo takšnemu postopanju Vlade, ki želi lastne napake odpravljati hitro, nepremišljeno in seveda zelo populistično. Nujnemu postopku nasprotuje tudi Sodni svet, ki je zapisal, citiram: "Zakon ureja področje, ki močno posega v človekove pravice in svoboščine, zato je potreben tehten a pravočasen razmislek o vseh učinkih, ki jih bodo predlagane spremembe dosegle in s predlagano spremembo določbe o predčasnem odpustu s prestajanja kazni zapora, bi se občutno spremenilo dosedanjo kaznovalno politiko."

Prav tako Golobova Vlada predlaga zakon, ki bo uvajal nove odloke, ki ne bodo imeli omejenega časovnega roka, toliko o izjavah vladajočih, da sami pa že ne bodo vladali z odloki. S to novelo jih vpeljujete spoštovana koalicija in z njimi potencialno ogrožate vse prebivalce in prebivalke Republike Slovenije. Glavna izziva na področju izvrševanja kazenskih sankcij s kaznijo pripora oziroma zapora sta po našem mnenju: prenizke plače pravosodnih policistov in prostorska stiska v zaporih. Tega novela zakona ne naslavlja. Zakaj? V zakonu ni določb, ki bi sistemsko vsem pravosodnim policistom zvišale plače, ki so mizerno nizke, čeprav je predlog nove kolektivne pogodbe zanje že od februarja 2023 na mizi pravosodne ministrice. Aktualna Vlada je že septembra 2022, torej dve leti nazaj zapisala, da bodo plače pravosodnih policistov bolj pravično uredili v letu 2023, to pa je želela financirati iz sredstev načrta za okrevanje in odpornost, ki jih je po težkih pogajanjih zagotovila Janševa vlada. Ta denar se zdaj, kot kaže, namenja le za brezglavo kadriranje na Ministrstvu za kulturo. Sami, spoštovana Vlada, pa danes predlagate le znižanje stopnje izobrazbe potrebne za opravljanje poklica pravosodnega policista in predpisujete neke denarne nagrade, ki bodo privedle le do tega, da bi med pravosodne policiste vnašali nepotreben nemir in spore, ki bodo zaradi tega nastali.

Prav tako v zakonu ni zaslediti niti enega interventnega ukrepa za pridobivanje novih prostorov, na primer načrtovanje in gradnja novega zapora v Dobrunjah poteka že več kot sedem let. Ni problem nakup podrtije na Litijski 51 v pičlih dveh tednih za 7,7 milijona evrov za sodnike, za katere se je že vnaprej kazalo, da so prostori neprimerni za sodno vejo oblasti, ko pa gre za iskanje novih kapacitet za zapornike oziroma pripornike, pa denarja v proračunu pač ni. Najbolj sporno pa je, da z novelo predlagate možnost prekinitve prestajanja kazni zapora in odlog kazni tudi za tihotapce ilegalnih migrantov. Zato na današnji izredni seji, kot smo to storili na seji matičnega delovnega telesa ponovno vlagamo amandma, ki bo prekupčevalcem z belim blagom preprečil možnost prekinitve ali pa odloga kazni. V naši poslanski skupini smo prepričani, da je nezakonito tihotapljenje ljudi in nezakonito pridobivanje denarja na račun ilegalnih migrantov eno izmed hujših kaznivih dejanj in da morajo za te primere veljati zelo stroge sankcije. Noveli nasprotujemo tudi zaradi nalaganja novih nalog za Slovensko policijo, ki bo morala po novem celo po zakonu spremljati zaprte osebe na obravnave oziroma zaslišanja. S tem boste obremenjevali že tako podhranjen policijski kader.

Zaradi vsega navedenega bomo noveli Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij v Poslanski skupini Slovenske demokratske stranke enotno nasprotovali. Hvala.

Hvala lepa.

Naslednja poslanska skupina Nova Slovenija krščanski demokrati, v njenem imenu kolega Franc Medic. Se vam opravičujem, ker sem vas na začetku narobe naslavljala.

Kolega Franc Medic, izvolite.

Hvala lepa za besedo, spoštovana predsednica. Spoštovani člani, kolegice in kolegi. Slovenski zapori lahko sprejmejo 1346 ljudi, kazen pa v njih trenutno prestaja več kot 1800 obsojencev in pripornikov, kar je največ v zgodovini samostojne Slovenije. Polovico vseh pripornikov predstavljajo tihotapci ljudi, beguncev in migrantov čez slovensko ozemlje. Razlogi za prenatrpane zapore so torej povezani z nezakonitimi prehodi slovenske meje in tihotapljenjem tujcev, ki se stopnjujejo od začetka migrantske krize leta 2015. Gre za resen problem, ki zahteva rešitev ne le za tri mesece, ampak za daljše obdobje. Ob dejstvu, da se število zapornikov veča, hkrati pa upada interes za delo pravosodnih policistov, po treh mesecih, ko začasni ukrepi ne bi več veljali, ne moremo pričakovati nobenega izboljšanja, in tudi po šestih mesecih ne, če bo vlada ukrepe podaljšala. Podaljšuje pa jih lahko v nedogled. Namesto da bi zagrizli v dva bistvena problema, to je problem nezakonitih migracij in preslabo plačanih pravosodnih policistov. Sprejemamo začasne ukrepe, ki ne bodo odpravili prostorske stiske v zaporih in ne bodo privabili k delu novim prepotrebnih kadrov. Če bi nam brez svoje državne meje varovali tako, kot je treba, če ne bi omogočili svobodnega prehoda v slovensko v Slovenijo nezakonitim migrantom, se danes ne bi pogovarjali o tem problemu. Ja, več kot polovica zapornikov in pripornikov je tujcev, tihotapcev, beguncev in migrantov in država jih ne sme izgnati, ker morajo najprej odslužiti kazen. Morda bi rešitve lahko iskali v spremembi kazenske zakonodaje, ki bi prvenstveno omogočila takojšen izgon tihotapcev.

Drug problem pa so sramotne plače pravosodnih policistov. V tem trenutku jih primanjkuje kar 150. Urgentno bi morali izvesti plačno reformo javnega sektorja in v tem poklicu zagotoviti dostojne plače glede na pogoje v katerih delajo, saj je država za nekatere druge poklice tudi urgentno reševala prenizke plače.

Če drži, kot smo slišali na seji matičnega odbora za prekinitev prestajanja zaporne kazni in odlok nastopa kazni zapora za tujce in za pripornike ne bosta veljala, potem bo novela zakona veljala za manj kot sto zapornikov. To pomeni, da ta številka začasnih izpuščaji ne bo bistveno zmanjšala prostorske stiske, še posebej ob dejstvu, da število nezakonitih prehodov meja strmo narašča. Še huje, ob napovedani zaostritvi kontrol na meji s strani Nemčije in posledično verjetno tudi Avstrije bomo dejansko postali žep in ne bomo se mogli več tolažiti, da smo prehodna država. Še vedno bodo zapori prepolni in še vedno bomo imeli velik manjko pravosodnih policistov, tudi če bomo namesto tri mesece pred iztekom kazni, predčasno zdaj spuščali na prostost šest mesecev pred iztekom, bo situacija enaka. V Novi Sloveniji se sprašujemo kaj bo sledilo na primer čez eno leto, ko bodo problemi ostali, začasni ukrepi pa ne bodo prinesli želenih učinkov. Bomo omogočili predčasen izpust obsojencev eno leto pred odsluženo kaznijo, mogoče prekinitev prestajanja zaporne kazni spremenili kar v hišni pripor? Takšna kaznovalna politika ne more biti uspešna in je v posmeh žrtvam kaznivih dejanj. Ljudje imajo že tako večinsko mnenje, da pravosodni sistem slabo deluje, da so storilci večkrat oproščeni ali so izrečene premile kazni. Zdaj pa jim vlada sporoča, da bodo dobili še dodatne odpustke. Neresno je, da država prenatrpane zapore rešuje z znižanjem kazni. Vlada predlaga sprejem zakona po nujnem postopku. V Novi Sloveniji se sprašujemo, je ogrožena varnost ali obramba države? Odpravljamo posledice naravnih nesreč. Bodo, če zakona ne sprejmejo, za delovanje države nastale težko popravljive posledice? Odgovor na vsa ta vprašanja je zagotovo ne. Za takšen postopek prav res ni nobene utemeljene potrebe in še manj nobene pravne podlage. V Novi Sloveniji krščanski demokrati bi predlog zakona podprli, če bi prinašal konkretne časovne zaveze za celovito reševanje zaporske, kadrovske in prostorske problematike. Ker pa gre le za začasne ukrepe, ki bodo glede na današnje razmere zagotovo večkrat podaljšani, ne bodo pa odpravili težav, bomo noveli zakona nasprotovali. Hvala.

Hvala lepa. Kolegica magistrica Meira Hot bo predstavila stališče Poslanske skupine Socialnih demokratov. Izvolite.

Hvala za besedo, spoštovana predsednica. Spoštovana ministrica, kolegice in kolegi!

Slovenski zaporniški sistem se sooča z resnimi in s perečimi težavami. Slovenski zapori so trenutno med najbolj zasedenimi v Evropi, hkrati pa pomanjkanje strokovnega kadra, zlasti pravosodnih policistov, negativno vpliva na varnost, disciplino, zdravstveno oskrbo in možnost za dostojanstveno življenje zaprtih oseb. Tako Evropsko sodišče za človekove pravice kot Vrhovno sodišče Republike Slovenije sta že večkrat opozorili, da je stanje v slovenskih zavodih za prestajanje kazni za zapornike ponižujoče in nehumano. Hkrati je Ustavno sodišče v dveh odločbah navedlo, da je obstoječa zakonodaja glede predloga za nadomestno izvršitev kazni zapora, zahteve za varstvo zakonitosti in predloga za odložitev ali prekinitev izvršitve zaporne kazni neusklajena z Ustavo in jo je potrebno dopolniti. Pomanjkanje kadra obenem ogroža varnost zaposlenih v zaporih, saj se soočajo s prevelikimi delovnimi obremenitvami. To vodi do večjega števila odpovedi delovnih razmerij in ne funkcionalnosti zapornega sistema. Predlog zakona uvaja konkretne ukrepe za omilitev teh težav. Med njimi so vključitev nekdanjih pravosodnih policistov, ki bi lahko začasno prevzeli svoje prejšnje naloge in s tem razbremenili obstoječe kadre. Možnost prekinitve prestajanja kazni zapora v primeru prezasedenosti, možnost odloga nastopa kazni zapora za osebe, ki so trenutno na prostosti, uvedba videonadzora posebnih prostorih zaporov in prepoved preletov brezpilotnih letal nad zapori. Zakon s konkretnimi in v praksi dokazano uspešnimi ukrepi tako omogoča razbremenitev bremena zasedenosti zaporov. Hkrati v Poslanski skupini Socialnih demokratov opozarjamo na potrebo, da se končno opravi razmislek o uvedbi prestajanja zaporne kazni na domu z elektronsko zapestnico oziroma z elektronskim nadzorom zapornikov, ki je v resnici v veljavi v večjem številu drugih držav članic Evropske unije. Prezasedenost in pomanjkanje kadra nimata negativnega vpliva le na zapornike, temveč predvsem na zaposlene v zaporu, ki vsakodnevno opravljajo delo v izjemno zahtevnih pogojih, zato zakon prinaša tudi ukrepe za zagotavljanje psihološke podpore zaporskemu osebju in njihovim družinam, kar jim bo pomagalo pri ohranjanju duševnega zdravja ter preprečevanja izgorelosti, ki je v teh poklicih vse pogostejši pojav. Zakon tako ne zasleduje le cilja izboljšanja varnostnih razmer v zaporih, ampak zagotavljanju spoštovanja človekovih pravic zaprtih oseb. Vzpostavlja ravnotežje med varnostjo in učinkovitostjo kazenskih sankcij ter spoštovanjem človekovega dostojanstva. In kot takega bomo v Poslanski skupini Socialnih demokratov podprli. Hvala lepa.