Vse članice in člane odbora, vabljene ter ostale prisotne lepo pozdravljam! Pričenjam 21. nujno sejo Odbora za pravosodje.

Obveščam vas, da so zadržani in se seje ne morejo udeležiti naslednje članice in člani odbora: magistra Meira Hot. Na seji pa kot nadomestne članice in člani odbora s pooblastili sodelujejo: Andreja Rajbenšu nadomešča gospo Leno Grgurevič in magister Rastislav Vrečko nadomešča Andrejo Krt.

Ker k dnevnemu redu seje ni bilo predlogov za razširitev oziroma za umik zadeve, je določen dnevni red seje, kot je bil določen s sklicem.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOGA ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O IZVRŠEVANJU KAZENSKIH SANKCIJ, ki ga je Državnemu zboru v obravnavo predložila Vlada. Kolegij predsednice Državnega zbora je na 79. seji, dne 11. 9. 2. 2024, na predlog predlagatelja zakona sklenil, da se predlog zakona obravnava po nujnem postopku. Kot gradivo imamo na voljo še mnenje Zakonodajno-pravne službe z dne 11. 9. 2024, mnenje Sodnega sveta z dne 12. 9. 2024, mnenje Komisije Državnega sveta za državno ureditev z dne. 13. 9. 2024. K tej točki dnevnega reda so bili vabljeni Ministrstvo za pravosodje, Zakonodajno-pravna služba, Državni svet, Sodni svet, ki so se opravičili, Državnotožilski svet, ki so se opravičili, Vrhovno sodišče, Vrhovno državno tožilstvo, Uprava za izvrševanje kazenskih sankcij, Upravo za probacijo in Sindikat državnih organov Slovenije.

Poslovniški rok za vložitev amandmajev je do zaključka razprave o členih. Amandmaje so do sedaj vložili Poslanska skupina Svoboda, SD in Levica, Poslanska skupina SDS.

Pričenjam drugo obravnavo predloga zakona, v kateri bomo opravili razpravo in glasovanje o posameznih členih predloga zakona.

Odboru predlagam, da se razprava o vseh členih in vloženih amandmajih združi, v skladu s prvim odstavkom 128. člena Poslovnika Državnega zbora. Po opravljeni razpravi bomo opravili glasovanje o amandmajih ter nato glasovali o vseh členih skupaj. Ali kdo temu predlogu nasprotuje? Izvolite, gospod Hoivik.

Hvala lepa, podpredsednica. V naši poslanski skupini nasprotujemo temu predlogu, da se vse združi skupaj. Se mi zdi, da ta praksa zdaj kar po tekočem traku poteka, in predlagamo, da se pač predvsem pri členih, h katerim so vloženi amandmaji, res odpre razprava, vsaka posebej, ker je pomembna tematika, nenazadnje tudi nujni postopek, kar bomo potem v nadaljevanju razložili, da mi se s tem sicer ne strinjamo, vendar to je na Kolegiju predsednice Državnega zbora bilo sprejeto. Tako moj predlog je - najbrž boste dali to potem na glasovanje -, da pač obravnavamo zakon, člen po člen, teh je 35, če se ne motim, jih ni veliko. To je moj predlog oziroma stališče naše poslanske skupine. Hvala.

V redu, sprejemamo vaše stališče. Zdaj samo sprašujem, ali damo na glasovanje ali se strinjate, da gremo člen po členu z razpravo? Se strinjate? V redu, bomo člen po členu. Hvala lepa.

Besedo dajem vabljenim na sejo. Želi predstavnica predlagatelja podati dopolnilno obrazložitev k členom predloženega zakona? Gospa ministrica Andreja Katič, izvolite besedo.

Spoštovane poslanke in poslanci, spoštovana predsedujoča, vsi ostali prisotni, lep pozdrav v imenu Ministrstva za pravosodje in Uprave za izvrševanje kazenskih sankcij! Najlepša hvala za besedo.

Prosim, dovolite mi, da v uvodu malce podrobneje orišem stanje v slovenskem zaporskem sistemu, saj je ta tematika zelo tesno povezana z novelo Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij, ki jih imate danes pred sabo. Nobena skrivnost ni, da je stanje v slovenskem zaporskem sistemu alarmantno. Zasedenost zaporov presega 130-procentno razpoložljivost kapacitet. Tako polnih zaporov v Sloveniji še nismo imeli. Ob taki prezasedenosti nastajajo težave z zagotavljanjem prostora, vzdrževanjem reda in discipline, izvajanjem programov, zagotavljanje zdravstvenega varstva in še in še bi lahko naštevala. Dodaten izziv predstavljajo tudi kadrovske težave, saj Uprava za izvrševanje kazenskih sankcij kljub vsem naporom ne uspe zaposliti ustreznega števila pravosodnih policistov. Kljub intenzivni promociji tega poklica, sodelovanju na številnih kariernih sejmih, obiskom šol, kljub številnim objavljenim razpisom interesentov za ta poklic ni oziroma jih je izredno malo. Ob takšnem negativnem trendu zaposlovanja je skrb vzbujajoče tudi dejstvo, da se bo v naslednjem obdobju dveh let približno 120 pravosodnih policistov bo takšnih, ki bodo izpolnjevali pogoje za upokojitev. Zaradi prezasedenosti ter kadrovske podhranjenosti je zaprtim osebam težje zagotavljati nekatere njihove pravice, kot so na primer omogočanje stikov, še zlasti ob obiskih otrok, zagotavljanje zdravstvene oskrbe, zagotavljanje prisotnosti na sodiščih in vse to so razlogi, zakaj je nujno potrebno sprejeti celovit sklop povezanih in soodvisnih ukrepov, katerih ključni cilj v prvi vrsti je preprečiti eskalacije in druge neljube dogodke znotraj in tudi zunaj zavodov.

In tu pridemo do predloga zakona, ki je tudi danes pred vami. Novela ZIKS določa začasne ukrepe, s katerimi bo zaporski sistem lahko vsaj nekoliko omejil tveganja zaradi prezasedenosti zavodov in pomanjkanja pravosodnih policistov. V predlogu zakona so določene okoliščine za nastanek zaostrenih varnostnih razmer, ki so posledica kadrovskih ali prostorskih težav v zavodih. Zakon vzpostavlja domnevo, da so zaostrene varnostne razmere zagotovo podane, ko delež varovanih oseb na posameznega pravosodnega policista doseže 2,5 varovane osebe in ali je zasedenost zavodov za prestajanje kazni zapora presežena za 20 procentov nad uradno ugotovljeno zmogljivostjo vseh zavodov za prestajanje kazni zapora skupaj. Po izračunih Uprave za izvrševanje kazenskih sankcij so ti pogoji že danes izpolnjeni. Kot sem omenila na začetku, zapori so v povprečju zapolnjeni preko 130 procentov. Zapor v Ljubljani je bil na včerajšnji dan zaseden celo 200 procentov glede na razpoložljive kapacitete.

Zakon določa začasne ukrepe, ki se v primeru zaostrenih varnostnih razmer določijo z odlokom vlade. Gre za tri začasne ukrepe, ki so: opravljanje del in nalog pravosodnega policista s strani drugih zaposlenih v upravi, ki so bili v preteklosti že zaposleni na delovnem mestu pravosodni policist; naslednje, možnost prekinitve prestajanja kazni zapora; in kot tretje, možnost odloga nastopa kazni zapora ali nadomestnega zapora. Novela naslavlja še nekatere druge nujne spremembe, ki pa niso povezane s prezasedenostjo ali pomanjkanjem kadra.

Uresničujeta se še dve odločbi Ustavnega sodišča, z dodajanjem možnosti vlaganja prošenj obsojence za izvršitev kazni zapora s hišnim zaporom in prošenj za izvršitev kazni zapora z delom v splošno korist tudi v času prestajanja kazni zapora. Dopolnjujejo se postopkovne določbe glede pogojnega odpusta. Spreminja se način določitve zdravstvenih zavodov, ki izvršujejo varnostne ukrepe. Sprememba načina priprave seznama, ki določa zdravstvene zavode, je posledica težav, ki so se pokazale v praksi, saj zdravstveni zavodi niso izrazili pripravljenosti za izvajanje varnostnega ukrepa obveznega psihiatričnega zdravljenja in varstva na prostosti, posledično pa se je ukrep lahko izvajal le v manjšem številu zavodov. Navedeno ni ustrezno, saj se mora tak ukrep izvajati razpršeno v več zdravstvenih zavodih po Sloveniji. Dodaja se pravna podlaga za odločanje direktorja zavoda o predčasnem odpustu obsojenca s prestajanjem kazni zapora šest mesecev pred iztekom kazni; po veljavnem zakonu je to možno tri mesece pred iztekom kazni. Jasneje se določa računanje izteka kazni, ki je bil izrečen nadomestni kazni osebi, ki ji je bil izrečen nadomestni zapor ali zapor v skladu z zakonom, ki ureja prekrške, ali z zakonom, ki ureja izvršbo in zavarovanje ter odpust prestajanja kazni, kadar se kazen izreče na dela prost dan. Dodaja se tudi prepoved izrekanja disciplinske kazni oddaje v samico tistim zaprtim osebam, ki so mladoletne. Predlog zakona vsebuje še nekaj manjših drugih sprememb, vse pa so podrobno opisane in utemeljene v gradivu predloga zakona, ki ga imate pred sabo.

Naj povem še, da je bila novela zakona, ki smo jo poslali v prvi krog usklajevanja, precej bolj ambiciozna in je vsebovala več možnih rešitev za reševanje prezasedenosti in pomanjkanja kadra. Predlagane rešitve smo usklajevali skoraj leto dni in žal med njimi ni vseh tistih, ker jih pač ni bilo možno medresorsko uskladiti.

Dovolite, da se na tem mestu zahvalim Zakonodajno-pravni službi Državnega zbora, ki je zakon pregledala skrbno in podala svoje pripombe. Ocenjujemo, da vloženi amandmaji koalicijskih strank izražene pomisleke ustrezno naslavljajo in nedvoumno izboljšujejo predlagano besedilo zakona.

Za konec naj povem še, da si tudi mi kot predlagatelji zakona želimo, da predlaganih rešitev glede prezasedenosti in tudi kadrovskih težav ne bi potrebovali. Tudi mi si želimo, da v naših zaporih ne bi imeli več sto prevoznikov migrantov. Želimo si, da bi poklic pravosodnega policista postal ali bil bolj zanimiv za mlade ljudi. In tudi želimo si, da bi bil nov zapor v Dobrunjah zgrajen že jutri. Vendar vse to zahteva svoj čas. In v vmesnem času, zaradi vsega, kar bo tudi direktor opisal, žal, potrebujemo tudi začasne ukrepe. In te začasne ukrepe prinaša ta zakon. Verjemite, da so predlagani ukrepi premišljeni in sorazmerni, večina med njimi pa je bila uveljavljena tudi že v času covid obdobja. Tu mislim na možnost prekinitve prestajanja kazni zapora in na možnost odloga nastopa kazni zapora. V zakonu so predpisane ustrezne varovalke, ki preprečujejo, da bi bila ogrožena varnost državljanov. Zavedati se moramo tudi, da tolikšna prezasedenost krši temeljne človekove pravice pripornikov in zapornikov. Evropsko sodišče za človekove pravice je leta 2012 že obsodilo Slovenijo zaradi kršitve človekovih pravic zaradi neustreznih razmer v ljubljanskem zaporu v letih 2009 in 2010. V skupini 17 zadev Mandić in Jović je ugotovilo kršitev prepovedi mučenja, nečloveškega in poniževalnega ravnanja ali kaznovanja, izplačane pa so bile tudi odškodnine v višini več kot 360 tisoč evrov. Poleg tega je bilo zaradi neustreznih razmer v zaporih na podlagi pravnomočnih sodb slovenskih sodišč, sodnih poravnav in izvensodnih poravnav izplačanih skupaj preko 200 tisoč evrov, čeprav je Slovenija takrat sprejela vrsto ukrepov, da so se razmere glede zasedenosti v zaporih izboljšale, pa ti ukrepi niso bili zadostni za današnje število pripornikov in zapornikov zaradi nezakonitih prevozov čez mejo, po tem, ko je bila na predlog Državnega sveta leta 2021 zaostrena kazen v 308. členu Kazenskega zakonika.

Toliko za začetek. Novela ZIKS je prvi in nujni korak k stabilizaciji stanja, zato, spoštovane poslanke in poslanci, smo tukaj na voljo, da odgovorimo na vsa vaša vprašanja in pomisleke in vas prosimo ter nagovarjamo, da predlagane rešitve tudi podprete. Hvala vam.

Hvala lepa za izčrpno obrazložitev.

Želi besedo predstavnik Uprave za izvrševanje kazenskih sankcij, generalni direktor magister Bojan Majcen? Izvolite besedo.

Lepo pozdravljeni! Hvala za besedo.

Ministrica je bila kar izčrpna. Mogoče v bistvu bi vseeno nekoliko opisal stanje, v katerem smo se znašli. Skratka, v samostojni Sloveniji še nismo imeli takega izziva pred sabo, kot ga imamo v tem trenutku. Praktično zasedba je že skoraj 140 procentov. Dejansko Policija vozi pripornike po tekočem traku. V pretežni meri so to zaradi kaznivih dejanj prepovedanega prehoda čez državno mejo. Struktura v zaporu, struktura zaprtih se je popolnoma spremenila. Praktično v tem trenutku imamo približno 900 tujcev, praktično polovico je tujcev, seveda. In tudi dejansko sem razumel takrat, ko se je pač tudi zakon spreminjal in se je zaporna kazen pri 308. členu podaljšala, da gre tukaj za generalno prevencijo. Skratka, neko sporočilo, da se dejansko to kaznivo dejanje ne sme dogajati, in tako naprej. Ne vem pa, če smo takrat oziroma so razmišljali o posledicah. Posledice so zdaj tukaj. Dejansko, kazniva dejanja se dogajajo, v pretežni meri niso to organizatorji teh kaznivih dejanj, ampak pretežno tisti zadnji v tej vrsti, ki iz neke take ali drugačne stiske to izvajajo. Dejansko novela ZIKS tega vprašanja ne naslavlja v tem trenutku, to je dejansko eno odprto vprašanje, bom rekel, en velik problem, ki nas dejansko tare v tem trenutku in si na nek način ne znamo tukaj sami pomagati. Tudi zdravstveno stanje teh oseb v pretežni meri je zelo slabo. Jaz moram na tem mestu povedati, da mi za zdravstveno zavarovanje letno v letošnjem letu bomo plačali šest milijonov. En sam osamljen primer v tej verigi, en posameznik, ki ima veliko pridruženih takih in drugačnih bolezni, njegovo zdravljenje bo stalo 300 tisoč evrov. To je prav, da na tem mestu povem, da enostavno ni samo zapiranje, in da enostavno potegne za sabo tudi še to, lahko tudi druge posledice. Prišli smo do stanja, da iz močno prezasedenih zaporov, predvsem tukaj je bila najbolj na udaru Povšetova v Ljubljani, tukaj smo se približali 200 procentni zasedenosti in smo potem pripornike in pa obsojence selili na ostale lokacije in na nek način podobno zgodbo napravili tudi drugje, tako da praktično zdaj, razen Prevzgojnega doma Radeče, kjer izvajamo ukrep namestitve v prevzgojni zavod, tukaj so mladoletniki, v bistvu so vsi ostali zavodi prezasedeni, že tudi dejansko ženski zapor na Ig prihaja v te zgornje limite. Prišlo je tako daleč, da smo morali dejansko postelje, ki smo jih že odslužene odslovili, praktično iz 70 let, vračati nazaj, jih prebarvati in dejansko dati nazaj v uporabo, določene fitnese prostore za rekreacijo smo spremenili nazaj v zaporniške sobe, brez ustreznih bom rekel, sanitarij in tako naprej. Tako da to predstavlja ne samo za zaprte tudi za zaposlene bom rekel tak hud hendikep in enostavno število tožb se je povečalo zaradi neustreznih pogojev bivanja, v lanskem letu dve, v letošnjem letu že 24 in se bojim, da bo tudi vmes kar nekaj upravičenih, na nek način že kršimo dejansko vse te lastne standarde. To je, bom rekel, ta dejanska slika. V mesecu septembru ali oktobru nas obišče mednarodni odbor za boj proti mučenju, nečloveškemu ravnanju, ki bo dejansko povsem opravil svojo nalogo in se bojim, da dejansko bo prišel do enakih ugotovitev, kot jih mi ugotavljamo sami. Tako, da znašli smo se v eni taki hudi, bom rekel, stiski. Prvi problem je ta prezasedenost, drug problem, ki je pa mogoče še večji, je pa dejansko kadrovski manko. Soočamo se že par let s to situacijo in tako kot je že ministrica naslovila, 120 jih izpolnjuje pogoje za dejansko upokojitev. Kaj se bo zgodilo ne vemo, kar verjetno en del bo odšel. Odhajajo nam tudi pravosodni policisti, ki delajo prvih deset let, ker dejansko začetek je minimalna plača.

Tukaj lahko rečem, da smo se ogromno trudili, tudi na kariernih sejmih, obiske šol in tako naprej, da bi dejansko privabili nove ljudi v sistem, predvsem med pravosodne policiste in pa tudi ostale profile, vendar tukaj sta dva vprašanja. Prvo vprašanje so pogoji dela. Tukaj dejansko gre za neenakomerni delovni čas v petek od, petek in svetek, in to dejansko odbija, drugo vprašanje pa je za kakšno plačo. Plača je minimalna in tukaj dejansko nastane problem. In v lanskem letu oziroma iz lanskega na letošnje leto smo uspeli zaposliti 12 novih pravosodnih policistov in od tega so štirje že tudi dali odpoved, tako da si iščejo priložnost drugje. Dejansko nabor ukrepov, ki smo razmišljali, da bi lahko v bistvu izboljšali stanje, je bil večji vendar skozi medresorsko usklajevanje so določene stvari zletele ven, tako da predvsem tudi kar se tiče pogojev dela za zaposlene, v bistvu izboljšanje pogojev, tako da tukaj verjetno bo na tem področju, je ta novela ZIKS šele prvi korak, tako da tukaj bo potrebno še nadaljevati, bom rekel, z napori in pa seveda tudi s pomočjo države. Jaz enostavno, tukaj mi sami vlagamo ogromne napore in sem dejansko hvaležen svoji ekipi, da kljub tem obremenitvam vztrajamo in lahko rečem, da odlično opravljajo svoje delo glede na pogoje v katerih smo se znašli. Zato tudi na tem mestu vabim celotni Odbor za pravosodje, da nas obiščete v največjem zaporu na Dobu. Tam boste imeli priložnost tudi se pogovarjati z mojimi kolegi, zaposlenimi in nenazadnje tudi z zaprtimi, skratka da se na svoje lastne oči prepričate kakšno je dejansko stanje in pa seveda vabljeni tudi na ogled novogradnje v Dobrunjah, ki jo težko pričakujemo že v naslednjem letu, da jo dejansko spravimo v življenje in na nek način vsaj ta del, kar se tiče prezasedenosti nekoliko omilimo in izboljšamo stanje. Toliko mogoče za začetek. Hvala.

Najlepša hvala. Želi besedo predstavnik Zakonodajno-pravne službe, gospod Zoran Skubic? Izvolite besedo.

Najlepša hvala. Zakonodajno-pravna služba je pripravila mnenje v postavljenih rokih in tako v nadaljevanju bo glede na okoliščine, da so bili vloženi amandmaji govora več ali manj samo o tistih zadevah, o katerih imamo mi še določene pomisleke, več ali manj splošne narave.

Najprej naj poudarimo, da amandmaji, ki so vloženi do seje pri tem v pretežni meri upoštevajo naše pripombe, za kar se seveda tudi zahvaljujem, ker ni redno pravilo.

Kar se tiče pripombe splošne narave, smo mi, kar se tiče 1. in 3. člena predloga zakona podali pripombo, da se zdaj s predlogom zakona uveljavlja tretji način, opredeljujejo tretji, tretja možnost nastanka zaostrenih varnostnih razmer, to so zdaj pač zaostrene varnostne razmere v smislu kritične prezasedenosti zavodov zaradi kadrovskih oziroma prostorskih omejitev, danih. Na podlagi tega se zdaj določa pač nov mehanizem treh začasnih ukrepov, določenih v 3. členu predloga zakona oziroma v okviru novih, 10.b do 10.d člena. Pripomba splošne narave je samo v tem delu, glede na to, da bistveni pomislek je bil skoraj v celoti odpravljen z novo definicijo kaj je oseba, ki je dejansko odvzeta prostost v okviru zaporskega sistema, ker to je več, več kategorij oseb so, je v narekovaju, zaprtih v zaporih. Jasno definicijo imate napisano noter v mnenju in se na tem mestu ne bi ponavljal.

Edina stvar, ki še ostane je to pač samo, vprašanje, ki bo sicer že deloma naslovljeno v uvodnih predstavitvah, ali je višina koeficienta določena do te mere, da izraža razliko med še dovoljeno toleranco v okviru zaporskega sistema in res eno presežno vrednostjo? To je samo pač z vidika zakonodajne sledi, pač to splošno zadevo izpostavljamo, ker ni dovoljeno določiti neke presežne vrednosti, ki potem postane redna vrednost.

Potem zdaj nadaljujemo še s splošno pripombo k 3. členu, ki predvsem v okviru ureditve 10. člena, ki določa odlok nastopa kazni zapora oziroma nadomestnega zapora. Tu smo že v mnenju izpostavili, da je v okviru kvalificirane oblike zaostrenih varnostnih razmer, ki je bila uveljavljena s prejšnjo novelo zakona, bilo v primeru nastanka, po domače, izrednega dogodka zunanje narave, zunanje narave tudi v smislu pač kvalificiranih oblik splošnih zaostrenih varnostnih razmer, kot so že definirana v zakonu, možnost tudi izreka tega začasnega ukrepa. Ta ukrep je v tem primeru, se pravi, govorim po veljavni ureditvi, možen, da se ga izreče pod dodatnimi pogoji za največ dva meseca, z možnostjo vsakokratnega podaljšanja za en mesec.

Medtem ko se pa pri tej novi posebni obliki nastanka zaostrenih varnostnih razmer glede prezasedenosti zapora oziroma zaporskih kapacitet kadrovske in prostorske narave določa, da je splošni režim, da se z odlokom vlade, ki je objavljen v Uradnem listu, lahko to izreče za tri mesece z možnostjo podaljša vsak za tri mesece. V tem smislu smo posebne razloge, zakaj mi menimo, da je tu malenkost zadeva do določene mere nesorazmerno določena, podali v našem pisnem mnenju in jih pač na tem mestu ne bi ponavljali, predvsem kar se tiče, da gre na ta način ta ukrep posega do določene mere v drugo vejo oblasti, se pravi, v sodno vejo oblasti. Prav tako tudi v upravičenje obsojenih oziroma oseb, ki jim je odvzeta, obsojenih oseb v smislu, ki jim je izrečena kazen zapora oziroma nadomestna kazen nadomestnega zapora, za, kar se tiče kdaj bodo oni deležni sodne oziroma zakonske rehabilitacije oziroma možnosti izbrisa njihove obsodbe iz kazenske evidence.

Nadaljujemo še s pripombo k 8. členu. Tu potrebujemo samo pojasnilo glede vodenja dodatne kategorije osebnih podatkov, ki po našem mnenju v obrazložitvi ni zadostno utemeljena, gre pa za vodenje tudi po novem enotne matične številke občana oziroma datuma rojstva oškodovanca ali njegovega zakonitega zastopnika, kadar je oškodovanec mladoleten. Nanaša se na možnost dodatne obdelave osebnih podatkov v okviru postopkov, ki jih vodijo zavodi.

In čisto na koncu kar opomba k 9., splošne narave, ki je ne moremo odpraviti v tem zakonodajnem postopku trenutno. Opozarjamo, da zaradi sprememb zakonov, pa tudi v primeru da, ker določeni členi zakona niso del sprememb in dopolnitev te novele pa bodo v primeru, da bodo te predlagane, predlagane rešitve sprejete, bo nastala normativna neusklajenost v okviru veljavnega zakona, ki je po Poslovniku Državnega zbora ne moremo odpraviti v okviru tega zakonodajnega postopka in bo kvečjemu predmet naslednje novele tega zakona. Najlepša hvala.

Najlepša hvala tudi vam. Želi besedo predstavnica Državnega sveta, gospa Bojana Potočan, izvolite besedo.

Hvala lepa za besedo, lep pozdrav vsem navzočim tudi z moje strani.

Torej, Komisija za državno ureditev Državnega sveta je na svoji seji 12. 9., obravnavala ta predlog zakona in ga je podprla. Kljub temu pa moram reči, da je prevagalo predvsem stanje kakršno je, torej ta pereča situacija, ki je dejansko ne moremo pustiti nedotaknjene, kljub temu pa smo imeli nekaj pomislekov okrog tega, ki jih bom nanizala. Zdaj, naše mnenje je dano v pisni obliki, tako da jaz bi mogoče samo te poudarke.

Eden od pomislekov je bil, ali ne bo torej takšna ureditev torej povzročila neenakosti med obsojenci glede na to kdaj bodo čakali na prestajanje zaporne kazni, torej ali v času teh začasnih ukrepov ali ne. Po drugi strani pa seveda ni to v njihovi domeni, ampak je v domeni države, kako uredi neke zadeve.

Druga zadeva, ki je vsekakor pereča in s katero menimo, da se je treba spopasti so seveda te kadrovske zadeve. Bili so podani tudi predlogi, ali ne bi morda posegli tudi med profesionalnimi vojaki, ki po 45. letu ne morejo več opravljati dela vojaka, pa je bilo pojasnjeno, da tudi med njimi ni bilo nekega velikega zanimanja za to delo. Torej, predvsem je bilo pojasnjeno tudi, da je eden od ključnih problemov pri pridobivanju novih pravosodnih policistov, ti nizki osebni dohodki, zato je komisija vzpostavila nujnost takojšnje ureditve višjih plač za pravosodne policiste in med ukrepi bi moral vsekakor se najti tudi ukrep, ki bi poskrbel za primerno nadomestilo plač pravosodnim policistom. Gre za javni sistem in to področje ne more čakati na zaključek plačnih pogajanj in uveljavitev plačne reforme, zato bi morda morali to zadevo vzeti prioritetno.

Opozorili smo, ker je bilo ravno takrat tudi izdano mnenje Zakonodajno-pravne službe dosti obširno, da naj se tudi v čim večji meri, seveda, upoštevajo ti strokovni vidiki, ki so bili tam izpostavljeni. Veseli me, da danes slišim, da so te stvari v večjem delu odpravljene, tako da to je bil še eden od teh pomislekov. Pogovarjali smo se tudi o sistemu probacij. Pojasnjeno nam je seveda bilo, da gre tukaj za velik del teh tujcev, ki jim sledi izgon in seveda ne gredo v ta postopek probacij. Pogovarjali smo se, tako kot je bilo danes pojasnjeno, tudi v novem zaporu v Dobrunjah, vendar pa je bilo ob tem tudi poudarjeno, da seveda, če ne bo ustreznih kadrov, ki bi zapolnili potrebe v tem zaporskem sistemu, tudi sam zapor ne bo, torej nova stavba veliko pomagala, zato menimo, da dejansko bi bilo potrebno te zadeve vzeti resno in konec koncev je tudi način, kako država izvršuje svoje kazni, ogledalo družbe in je zelo pomembno, da se ta vprašanja uredijo na način, da ne bo s strani pravosodnega sistema prihajalo do tega manjka, in da ne bo pač ovira na tej strani.

Hvala.