Spoštovane kolegice in kolegi, spoštovani vsi ostali prisotni! Pričenjam 61. nujno sejo Odbora za infrastrukturo, okolje in prostor ter vas vse lepo pozdravljam.
Prehajamo na določitev dnevnega reda seje odbora. S sklicem seje ste prejeli naslednji dnevni red: prva in edina točka, seznanitev z informacijo o tveganju predčasnega prenehanja obratovanja Termoelektrarne Šoštanj in Premogovnika Velenje ter s tem povezana problematika zagotavljanja ogrevanja za prebivalce in gospodarstvo v Šaleški dolini. Ker do pričetka seje nisem prejela nobenega predloga za spremembo dnevnega reda, je ta določen, kot ste ga prejeli s sklicem.
Prehajamo na 1. točko dnevnega reda - Seznanitev z informacijo o tveganju predčasnega prenehanja obratovanja Termoelektrarne Šoštanj in Premogovnika Velenje. Ter s tem povezana problematika zagotavljanja ogrevanja za prebivalce in gospodarstvo v Šaleški dolini.
Navedeno točko dnevnega reda sem sklicala po lastni odločitvi v skladu z drugim odstavkom 48. člena Poslovnika Državnega zbora.
Na sejo so bili k obravnavi te točke povabljeni: Vlada, magister Bojan Kumer, minister za okolje, podnebje in energijo, Ministrstvo za finance, Ministrstvo za naravne vire in prostor, Ministrstvo za kohezijo in regionalni razvoj, Mestna občina Velenje, župan Peter Dermol, Občina Šoštanj, župan Boris Goličnik, Slovenski državni holding, Holding Slovenske elektrarne, Eles, Termoelektrarna Šoštanj, Sindikat podjetja Termoelektrarna Šoštanj, Premogovnik Velenje, Sindikat Premogovnika Velenje ter Matjaž Hanžek, bivši poslanec in predsednik Preiskovalne komisije za ugotavljanje politične odgovornosti nosilcev javnih funkcij pri investiciji v blok 6 Termoelektrarne Šoštanj.
Prehajamo torej na obravnavo navedene zadeve. Dovolite mi, da v uvodu na kratko podam obrazložitev za sklic današnje seje. Torej spoštovane, in spoštovani, še enkrat, danes smo se zbrali, da bi se kar najbolje seznanili z informacijo o tveganju predčasnega prenehanja obratovanja Termoelektrarne Šoštanj in Premogovnika Velenje ter s tem povezano problematiko zagotavljanja ogrevanja za prebivalce in gospodarstvo v Šaleški dolini. Sklic seje je posledica medijskih napovedi o skorajšnjem stečaju Teša 6 ter zapiranje Premogovnika Velenje. Želimo razpravljati o eni izmed najpomembnejših tem, ki zadeva tudi našo energetsko prihodnost, o problematiki Termoelektrarne Šoštanj, znane kot TEŠ 6. V sklopu seje, ki smo jo sklicali, želimo osvetliti ključne izzive, s katerimi se soočamo, ter iskati rešitve, ki bodo vodile v trajnostno in odgovorno ravnanje z našimi naravnimi viri in rešitve, ki bodo omogočale vzpostavitev in izvajanje energetske politike, ki ne bo samo ekonomsko oziroma finančno vzdržna, ampak bo Sloveniji zagotavljala tudi zadostno stopnjo energetske samooskrbe. Današnja seja se ne dotika le naše energetske prihodnosti, ampak tudi gospodarske stabilnosti Slovenije. V zadnjih tednih smo bili priča številnim poročilom in analizah v slovenskih medijih, ki jasno opozarjajo na resne ekonomske izzive, s katerimi se sooča ta projekt.
Danes si kot sklicateljica želim, in kar izhaja tudi iz samega sklica te seje, da se s strani različnih deležnikov seznanimo z informacijo o tveganju predčasnega prenehanja obratovanja Termoelektrarne Šoštanj in Premogovnika Velenje ter s tem povezano problematiko zagotavljanja ogrevanja. Zdaj v tem trenutku je nedvomno jasno, da se gradnja 600 megavatnega bloka ni izplačala - TEŠ 6 ne bo nikoli rentabilen. Za našo državo bi bilo z javnofinančnega vidika ugodneje, da ga ne bi zgradili, pač pa bi se vse od leta 2014, ko je TEŠ začel proizvajati elektriko, zanašali na uvoz električne energije; njegov narodnogospodarski doprinos namreč ne bo nikoli presegel njegovih negativnih javnofinančnih posledic. Novica, da je šoštanjska termoelektrarna pred stečajem, in zahteve, da jo skupaj s Premogovnikom Velenje ohranimo z novo debelo milijardo iz naših davkov, ne preseneča, saj je zgolj logičen konec črnega scenarija, na katerega so nekateri opozarjali, še preden je te še sploh začel obratovati. Takrat so proti temu projektu nasprotovali tudi nekateri poznavalci energetike, kot je današnji predsednik Vlade in Gibanja Svobode doktor Robert Golob, ter strokovnjaki kot je naš poslanski kolega magister Miro Gregorič. Ob tej investiciji je vse alarme v preteklosti sprožila stranka, ki je bila kmalu zatem izbrisana iz politične scene, argumente pa je predsedniku vlade, gospodarskemu ministru, tešovski oligarhiji in javnosti dajal na mizo predvsem politik Gregor Golobič, medtem ko so se politične stranke skoraj poenotile o pravilnosti odločitve za TEŠ 6 in jo skupaj s predsedniki vlad Janša, Pahor in takrat pristojnimi ministri za področje energetike in financ Lahovnik, Križanič, Vizjak zagovarjali. Ena redkih iz takratnih vladnih vrst, ki je bila proti, je bila gospodarska ministrica Darja Radič. Darja Radič je bila gospodarska ministrica leto dni, in sicer od julija 210 do odhoda stranke Zares iz vlade julija 2011, pretežni čas svojega ministrovanja pa se je ukvarjala ravno s smotrnostjo projekta TEŠ 6. Naj spomnim, da je Radičeva svoje osamljeno nasprotovanje projektu TEŠ 6 pred preiskovalno komisijo državnega zbora opisala z besedami: podprla me ni nobena stranka, da o stroki ne govorim. Pa ni nič pomagalo, kritični glasovi so bili preslišani, največja zgrešena investicija v zgodovini Republike Slovenije pa je nadaljevala svojo pot, ki se dobrih deset let kasneje neslavno končuje z ogromnim računom, ki ga je zdaj potrebno plačati.
Jasno je, da ta Vlada in minister Bojan Kumer popravljata katastrofalne napake iz preteklosti. Tako s strani politike kot energetske stroke in upravljavcev državnega premoženja so bile v preteklosti sprejete napačne odločitve. Slovenija je bila takrat edina država Evropske unije, ki je manj kot deset let nazaj gradila novo premogovno termoelektrarno na podlagi zmanipuliranih podatkov, medtem ko so vse ostale države takrat že investirale nizkoogljične vire ali zemeljski plin.
Prvi in najpomembnejši problem, ki ga moramo obravnavati, je torej nelikvidnost Teša 6. V zadnjem času smo zasledili, da se podjetje sooča z velikimi finančnimi težavami, kar se odraža v njegovem slabem poslovanju. Podatki kažejo, da se prihodki iz naslova prodaje električne energije ne pokrivajo več s stroški, kar vodi v zaskrbljujočo situacijo. Teš 6 se je torej znašel na robu insolventnosti, kar pomeni, da brez takojšnje intervencije države ne bo mogel pokriti svojih obveznosti. Ta situacija pa ni le problem za podjetje samo, ampak ogroža tudi delovna mesta in stabilnost lokalne skupnosti. Poleg nelikvidnosti je nujno izpostaviti tudi vprašanje dolgoročne vzdržnosti Teš 6. V času, ko se celotna Evropa usmerja v trajnostni razvoj in zmanjšanju emisij ogljikovega dioksida, si Slovenija ne more privoščiti, da bi še naprej vlagala v projekte, ki so energetsko potratni in ekonomsko nevzdržni. Naša naloga torej je, da preučimo alternativne možnosti, ki bi omogočile prehod na obnovljive vire energije in zmanjšale odvisnost od fosilnih goriv, obenem pa tudi analizirati, kaj zaprtje in prestrukturiranje Teša 6 pomeni za energetsko samozadostnost Slovenije. Zaradi trenutne situacije se postavlja vprašanje, ali je smiselno nadaljevati s financiranjem Teša 6, ki se izkazuje za finančno breme. V medijih se pojavljajo pozivi po skrbni analizi vseh stroškov in koristi, ki jih prinaša ta termoelektrarna. V tem kontekstu je nujno, da se osredotočimo na dolgoročne ekonomske strategije, ki bodo zagotavljale energetsko varnost in ekonomsko stabilnost eden izmed predlogov, ki se pojavljajo v javnosti, je možnost dostopanja do evropskih sredstev za prehod na trajnostne energetske vire. To bi lahko predstavljalo priložnost za prestrukturiranje energetskega sektorja v Sloveniji, s čimer bi zmanjšali negativne vplive TEŠ šest in hkrati podprli razvoj obnovljivih virov energije. Vendar pa moramo biti pripravljeni na konkretne korake in strategije, ki jih bomo implementirali. Zavedamo se, da je prehod na trajnostne oblike energije kompleksen proces, ki zahteva sodelovanje vseh deležnikov, zato je ključno, da na tej seji razpravljamo o konkretnih ukrepih, ki jih lahko sprejmemo, da bi preprečili nadaljnje poglabljanje krize, zato vabim vse, da delite svoje predloge in ideje, kako lahko skupaj najdemo rešitve, ki bodo koristile našemu gospodarskemu okolju. Na koncu bi želela še enkrat poudariti, da je ta sklic nujen korak k iskanju odgovorov na vprašanja, ki zadevajo ekonomsko stabilnost in prihodnost te šahist. Naša odgovornost je, da ukrepamo in zaščitimo interese naših državljanov ter zagotovimo trajnostno in odgovorno ravnanje z našimi naravnimi viri.
Cilj današnje seje je torej dobiti čim več odgovorov na vprašanja v povezavi z reševanjem potencialne socialne in energetske krize v Savinjsko šaleški regiji, sanacije ene najdražjih in najslabše vodenih investicij v zgodovini Republike Slovenije ter iskanje načina, kako iz ekonomske, socialne in energetske katastrofe iziti na način, ki bo imel čim manjše negativne posledice za zaposlene v obeh družbah, prebivalce Savinjsko-Šaleški regiji ter na državljanke in državljane in seveda na proračun Republike Slovenije. Predvsem pa nikakor ne smemo pozabiti tudi na vseh, na vse tam delujoče gospodarske subjekte.
Toliko uvodoma z moje strani. Bi pa dala takoj besedo predstavniku Ministrstva za okolje, podnebje in energijo, z nami je minister magister Bojan Kumer, da preide k besedi. / oglašanje iz dvorane/ Ja, izvolite kolega Černač, proceduralno.
Lep pozdrav vsem!
Tule pred sabo imam vabilo, na katerem piše "Seznanitev z informacijo... " in tako naprej; podano bo ustno. Ne vem, ali sem kaj spregledal, mogoče kakšno gradivo, kakšne analize, različne scenarije, uredbo, ki določa višino CO2 kuponov, modelske izračune, koliko je okolje bolj čisto od takrat, ko je začela šestka obratovati proti prejšnjemu in koliko več plačujejo zaradi tega, ker je okolje bolj čisto, preko CO2 kuponov borznim mešetarjem, ki stotine milijonov služijo na ta račun. Jaz nič od tega nimam v gradivu. Nimam niti različnih scenarijev, nimam niti predlogov, ničesar. In vi ste nas pozvala, da naj prispevamo, če sem si dobro zapomnil konkretne predloge in rešitve. Zakaj? Glejte, neresen je tak sklic, oprostite...
Postopkovni predlog je, da ne moremo razpravljati, če nimamo ničesar. Oprostite, predsednica...
