Dober dan vsem skupaj! Pričenjam 47. nujno sejo Odbora za finance. Obveščam vas, da je zadržan in se seje ne more udeležiti član odbora, gospod Franc Rosec, na seji pa kot nadomestne članice in člani odbora s pooblastilom sodelujejo: Jožef Horvat namesto Jerneja Vrtovca, Katarina Štravs namesto Bojana Čebele, doktor Martin Premk namesto Toneta Novaka, magister Miroslav Gregorič namesto Lucije Tacer in gospa Jožica Derganc namesto Jerneja Žnidaršiča.

S sklicem seje ste prejeli dnevni red seje odbora. Ker v poslovniškem roku nisem prejela drugih predlogov v zvezi z dnevnim redom, ugotavljam, da je določen takšen dnevni red, kot ste ga prejeli s sklicem seje.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA - ZAHTEVA INFORMACIJSKEGA POOBLAŠČENCA ZA OCENO USTAVNOSTI PETEGA ODSTAVKA 51. ČLENA, 9. TOČKE 97. ČLENA, 98. ČLENA, 7. TOČKE PRVEGA ODSTAVKA 126. ČLENA, TRETJEGA ODSTAVKA 126. ČLENA, PRVEGA ODSTAVKA 132. ČLENA, DRUGEGA ODSTAVKA 134. ČLENA, PRVE ALINEJE PETEGA ODSTAVKA 145. ČLENA IN PETEGA DO SEDEMNAJSTEGA ODSTAVKA 150. ČLENA ZAKONA O PREPREČEVANJU PRANJA DENARJA IN FINANCIRANJA TERORIZMA.

Ustavno sodišče je Državnemu zboru dne 18. 10. 2023 posredovalo zahtevo Informacijskega pooblaščenca za oceno ustavnosti in določilo 60-dnevni rok za odgovor Državnega zbora glede navedb v zahtevi. Odboru sta bili posredovani mnenji Vlade in Zakonodajno-pravne službe, zato so izpolnjeni poslovniški pogoji za obravnavo zahteve. V skladu z 265. členom Poslovnika Državnega zbora bo odbor kot matično delovno telo podal svoje mnenje.

K obravnavani točki so vabljeni: Ministrstvo za finance in Zakonodajno-pravna služba. Kot gradivo k tej točki ste prejeli gradivo Ustavnega sodišča, mnenje Zakonodajno-pravne službe ter mnenje Vlade Republike Slovenije.

Besedo dajem predstavnici Zakonodajno-pravne službe, in sicer gospe magistri Maji Briški. Izvolite.

Predsednica, hvala lepa za besedo.

Zdaj glede na to, da ste vsi že s sklicem seje prejeli precej obširno pisno mnenje Zakonodajno-pravne službe, bi jaz mogoče predstavila samo par poudarkov. Vlagatelj je zahtevo za oceno ustavnosti v delu, ki se nanaša na osmi odstavek 51. člena in četrti odstavek 94. člena zakona, že umaknil, tako da je Ustavno sodišče s sklepom postopek za oceno ustavnosti v tem delu ustavilo. Državni zbor Ustavnemu sodišču primarno predlaga, da zahtevo zavrže, in sicer iz razloga, ker meni, da procesna predpostavka za oceno ustavnosti izpodbijanih določb ni izkazana, saj vlagatelj niti v inšpekcijskem niti v pritožbenem postopku, v katerih se je zadeva izkazala kot problematizirana, ni izkazal, da se je vprašanje ustavnosti izpodbijanih določb pojavilo v zvezi s tema dvema postopkoma, in poleg tega to podpira tudi uveljavljena ustavnosodna praksa Ustavnega sodišča. No, ne glede na to pa Državni zbor meni, da zahteva vlagatelja ni utemeljena in da izpodbijane določbe zakona niso v neskladju z 2., 15. in 38. členom Ustave. Državni zbor poudarja, da zakon v svoji vsebini v celoti upošteva vse ustrezne mednarodne standarde, evropske predpise s področja preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma, obenem pa tudi vsa temeljna načela že iz prvotnega zakona, ki ga je ta zakon nadomestil.

No, potem mogoče bi še omenila, da je predlagatelj zakona, to je bila Vlada, ko je pripravljal besedilo tega zakona, tudi v celoti upošteval takratno mnenje Zakonodajno-pravne službe in v bistvu še izboljšal in dodelal vsebino prejšnjega zakona, prenesel še nekatere dodatne direktive, ki zagotavljajo učinkovitejše obvladovanje tveganja pranja denarja in financiranja terorizma s strani zavezancev in izvajanje nadzora s strani nadzornih organov. Tako glede na to smatramo, da zahteva ni utemeljena. Hvala lepa.

Hvala lepa.

Želi besedo predstavnica Ministrstva za finance? Izvolite, gospa Nikolina Prah, državna sekretarka.

Hvala lepa.

Spoštovana predsedujoča, spoštovane poslanke in poslanci! Informacijski pooblaščenec je 29. julija 2022, dopolnil je še 30. decembra 2022 v smeri umika nekaterih določb, zoper katere vlaga zahtevo za oceno ustavnosti, torej vložil zahtevo zoper nekaj določb, ki so bile že uvodoma izpostavljene iz Zakona o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma. V zahtevi informacijski pooblaščenec zatrjuje, da so izpodbijane določbe v neskladju z 2., 15. in 38. členom ustave. Vladi je potem Državni zbor navedeno zahtevo posredoval v mnenje. Vlada ga je sprejela decembra 2023. V mnenju Vlade primarno predlaga, da Ustavno sodišče Republike Slovenije zahtevo informacijskega pooblaščenca zavrže, saj ta ni izkazal procesnih predpostavk za njeno vložitev. Ne glede na navedeni predlog je Vlada zadevo preučila tudi po vsebini in meni, da je ta neutemeljena in da so izpodbijane določbe skladne z Ustavo Republike Slovenije.

Iz mnenja Vlade uvodoma izhaja, da vložena zahteva informacijske pooblaščenca za oceno ustavnosti ne vsebuje okoliščin, ki bi utemeljevale obstoj procesnih predpostavk za vložitev zahteve. Skladno s 6. alinejo prvega odstavka 23. člena Zakona o Ustavnem sodišču lahko namreč informacijski pooblaščenec začne postopek za oceno ustavnosti predpisa le, če nastane vprašanje postopka, če nastane vprašanje ustavnosti ali zakonitosti. V zvezi s postopkom, ki ga vodi predlagatelj, pa v zahtevi ni izkazal, da se je vprašanje ustavnosti izpodbijanih določb zakona pojavilo v zvezi s postopkom, ki ga vodi. Povedano drugače, ugotovljene ugotovitve iz inšpekcijskega postopka, informacijski pooblaščenec v svoji zahtevi ni dovolj določno opredelil ne navedbe ne domnevne nepravilnosti obdelave osebnih podatkov, kar pa po mnenju Vlade in ob upoštevanju dosedanje sodne prakse na tem področju ne zadosti procesnim predpostavkam, določenim v prej omenjenem 23. členu Zakona o ustavnem sodišču. Glede vsebinskih razlogov zahteve pa Vlada poudarja, da iz zahteve ni razvidno, niso razvidni utemeljeni razlogi, ki bi se nanašali na neustavna pooblastila urada glede obdelave osebnih podatkov in zakonitosti teh obdelav, niti utemeljenih razlogov, ki se nanašajo na omejitev pravic do seznanitve z lastnimi osebnimi podatki. Potrebno je namreč poudariti, da je urad tudi finančna obveščevalna enota, ki torej opravlja obveščevalne dejavnosti, podobno kot Sova. Njegova temeljna dejavnost pa je sprejemanje in analiziranje sumljivih transakcij, pomembnih z vidika pranja denarja ali financiranje terorizma. Za izvajanje teh pristojnosti pa mora imeti v nacionalni zakonodaji ustrezna pooblastila, kot to zahtevajo EU predpisi. Primeroma velja omeniti, da informacijski pooblaščenec v svoji zahtevi trdi, da naj bi analiza veljavnega Zakona o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma pokazala, da širitev pooblastil urada ni uravnotežena s pravicami posameznikov. V zvezi s tem je potrebno izpostaviti, da veljavni zakon v primerjavi s prejšnjim zakonom ni širil pooblastil urada, zato ni jasno, na kaj konkretno se navedena trditev informacijskega pooblaščenca nanaša. Informacijski pooblaščenec v zahtevi tudi zatrjuje, da določba 97. člena zakona zaradi svoje širine in nedoločnosti omogoča arbitrarno ravnanje urada, kar naj bi se izkazalo tudi v postopku inšpekcijskega ravnanja, ki ga je pri uradu vodil informacijski pooblaščenec. Vlada meni, da so pooblastila urada, ki implementira evropske direktive in standarde, ki jih na področju preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma sprejema medvladna organizacija, to so tako imenovana FATF priporočila skladno z Ustavo Republike Slovenije. Dodaja še, da možnost posamične zlorabe ne more voditi k temu, da bi zakonodajalec omejeval pooblastila organov, saj so za navedeno na voljo druga pravna sredstva dalje informacijski pooblaščenec izpodbija tudi določbo stošestindvajsetega člena zakona o delu, ki ni vezan izključno na podatke, pridobljene na podlagi predpisov, ampak pridobljene tudi na drug zakonit način, na primer s soglasjem stranke, vendar je treba upoštevati, da lahko zavezanci razpolagajo tudi z drugimi podatki, ki so obenem pomembni za izvajanje nalog urada. Vlada tudi pojasnjuje, da ne drži, da lahko urad pridobiva podatke na podlagi drugih določb v zakonu, saj je stošestindvajseti člen predviden specifično za namene izdelave operativnih in strateških analiz, ugotavljanje izpostavljenosti in izdelave ocene tveganja finančnega in nefinančnega sistema v Republiki Sloveniji za pranje denarja in financiranje terorizma ter za ugotavljanje pojavnih oblik in trendov pranja denarja ter financiranje terorizma. Glede očitka v povezavi s 132. členom Zakona o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma in obveznosti sodišč, državnih tožilstev ter drugih državnih organov glede sporočanja podatkov Uradu pa vlada pojasnjuje, da urad kot finančna obveščevalna enota mora v skladu s FATF priporočili in evropsko direktivo imeti zagotovljen pravočasen dostop do informacij v zvezi s kazenskim pregonom za opravljanje njegovih nalog. Nadalje informacijski pooblaščenec navaja, da so določbe petega odstavka 51. člena, drugega odstavka stoštiriintridesetega člena in petega odstavka stopetinštiridesetega člena zakona v neskladju z ustavo zaradi roka. Ki ga te določbe predpisujejo za prepoved razkritja informacij o dostopanju do podatkov posameznika. Vlada pojasnjuje, da je takšen rok določen glede na časovnico oddaljenosti od začetka postopka na uradu do zaključka predkazenskih postopkov. In zato meni, da je ta ustrezno določen. Na takšen način se preprečuje, da bi prišlo do predčasnega razkrivanja informacij o aktivnosti organov pregona. Prav tako glede rokov hrambe in rokov prepovedi seznanitve z lastnimi podatki Vlada poudarja, da se aktivnosti urada izvajajo še pred predkazenskim postopkom, zato niso na mestu primerjave med roki po tem zakonu in drugimi zakoni. Oziroma ni edini relevanten trenutek, kdaj je urad izvedel opravila iz svoje pristojnosti. Saj bi prišlo lahko do preuranjenega razkrivanja že zaključenih aktivnosti urada. Hkrati informacijski pooblaščenec izpodbija tudi nekatere določbe stopetdesetega člena zakona, ki pa v skladu z zakonodajo o varstvu osebnih podatkov enako kot prej veljavni zakon o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma zgolj določa, kateri podatki so del evidenc. V skladu z navedenim Vlada meni, da zahteva informacijskega pooblaščenca za oceno ustavnosti ni utemeljena, saj iz predhodno podanih argumentov izhaja, da izpodbijani členi zakona niso v neskladju z Ustavo. Primarno pa po mnenju vlade informacijski pooblaščenec v zahtevi ni izkazal, da se je vprašanje ustavnosti izpodbijanih določb zakona pojavilo v zvezi s postopkom, ki ga vodi s tem pa niti ni izkazana procesna predpostavka za oceno ustavnosti izpodbijanih določb po zakonu o ustavnem sodišču.

Dodatno še pojasnjujemo, da bo glede na nedavno sprejet sveženj nove EU zakonodaje na področju preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma v slovenski pravni red potrebno do junija 2027 prenesti direktivo za to področje, kar bomo izvedli s pripravo novega zakona, in to bo tudi priložnost, da se odpravijo morebitne nejasnosti, ki so informacijskega pooblaščenca vodile k podaji te zahteve. Hvala.

Hvala lepa za pojasnilo.

Odboru predlagam, da razpravlja in odloča o naslednjem predlogu mnenja odbora: Odbor se strinja z mnenjem Zakonodajno-pravne službe z dne 21. 8. 2024 ter ji predlaga, da v skladu z 266. členom Poslovnika Državnega zbora pripravi odgovor Ustavnemu sodišču Republike Slovenije.

Odpiram razpravo o predlogu. Želi kdo razpravljati? Ne vidim želje po razpravi. Preha....., pardon, pardon, se opravičujem. Izvoli, Miro Gregorič.

Hvala lepa. Jaz ne poznam konkretnega primera. Hvala za obrazložitev. Ampak iz obrazložitve sledi, pa me dajte prosim popraviti, da lahko Urad RS za preprečevanje pranja denarja ima dostop do vseh mojih finančnih transakcij, ne glede na kar Kolon seveda dela to v svoji tajnosti, ampak ima dostop do mojih finančnih transakcij. Ali je to ja ali ne? Hvala.

Državna sekretarka, izvolite.

Hvala. Torej urad ima dostop. Ne pomeni pa, da lahko brez razlogov dostopa do njih. Torej, obstajati mora bodisi nek razlog za sum, da lahko do njih dostopa. Samo zato, ker jih ima, pa ne pomeni, da vpogleduje tudi vanje. Ne vem, če sem bila dovolj jasna.

Še kdo želi? Ne. Prehajamo na glasovanje.

Glasujemo. Navzočih je 12 poslancev, za je glasovalo 9 poslank in poslancev, nihče proti.

(Za je glasovalo 9.) (Proti nihče.)

Ugotavljam, da je mnenje sprejeto... Pardon /oglašanje iz klopi/ Ni delalo... /oglašanje iz klopi/ Bomo ponovili... Okej, potem pa ponovimo še enkrat.

Glasujemo. Navzočih je 13 poslancev, za je glasovalo 10 poslank in poslancev, nihče proti.

(Za je glasovalo 10.) (Proti nihče.)

Ugotavljam, da je mnenje sprejeto.

Prehajamo na 2. TOČKO DNEVNEGA REDA, IN SICER POBUDO DRUŽBE ADICOBANK D.D. LJUBLJANA ZA ZAČETEK POSTOPKA ZA OCENO USTAVNOSTI 78., 137., 138. IN 144. ČLENA ZAKONA O OBNOVI, RAZVOJU IN ZAGOTAVLJANJU FINANČNIH SREDSTEV.

Ustavno sodišče je državnemu zboru dne 24. 5. 2024 posredovalo pobudo družbe Adicobank d.d. Ljubljana za začetek postopka za oceno ustavnosti navedenih določb Zakona o obnovi, razvoju in zagotavljanju finančnih sredstev, ki je označena z varstvom podatkov in določilo 60 dnevni rok za odgovor Državnega zbora. Predlog za zadržanje izvršitve izpodbijanih odločb je odbor že obravnaval na 45. nujni seji, 11. 6. 2024. Odboru sta bili posredovani mnenji Vlade in Zakonodajno-pravne službe, zato so izpolnjeni poslovniški pogoji za obravnavo zahteve. V skladu z 265. členom Poslovnika Državnega zbora bo odbor kot matično delovno telo podal svoje mnenje.

K obravnavi te točke so vabljeni Ministrstvo za finance in Zakonodajno-pravna služba.

Kot gradivo ste prejeli pobudo Ustavnega sodišča, varstvo podatkov, mnenje Zakonodajno-pravne službe ter mnenje Vlade Republike Slovenije. Prosim, da med razpravo upoštevate predpise s področja varstva podatkov ter me vnaprej opozorite, če boste želeli razpravljati o varovanih podatkih, saj bi bilo v takem primeru sejo potrebno zapreti za javnost.

Besedo dajem predstavnici Zakonodajno-pravne službe, gospe Lenči Arko Fabjan, izvolite.

Hvala za besedo. Torej, v predmetni zadevi pobudnica izpodbija zakonske določbe s katerimi je bil za zagotovitev namenskih sredstev za obnovo območij, ki so jih prizadele poplave, uveden davek na bilančno vsoto bank in hranilnic. Pri tem izpodbija tako določbo s katero je bil davek uveden kot tudi s to določbo povezani prekrškovni določbi in pa pooblastilno določbo za izdajo podzakonskega predpisa. Ker za te slednje določbe zatrjevane neustavnosti z ničemer ne utemeljuje, vendar je osredotočena zgolj na neustavnost uvedenega davka je v mnenju predlagano za te določbe, da se pobuda zavrne. Predlog v tem delu temelji na zakonu, ki ureja Ustavno sodišče in ki določa, da se pobuda zavrne, kadar je očitno neutemeljena oziroma kadar od odločitve ni pričakovati rešitve pomembnega pravnega vprašanja. Tudi v nadaljevanju mnenja je v zvezi z zatrjevano neustavnostjo same uvedbe davka narejen zaključek, da je tudi to zatrjevanje neutemeljeno. V tem delu je odgovor enak odgovoru na pobudo, ki je naslednja točka dnevnega reda, se pravi, na pobudo štirih bank in hranilnic. Prvopodpisana je banka Sparkasse, ki izpodbija isto določbo Zakona o obnovi, razvoju in zagotavljanju finančnih sredstev in tudi iz istih razlogov, tako da bom v tem delu v bistvu predstavila tudi odgovor glede naslednje pobude. Odgovor je torej glede na enake zatrjevane neustavnosti enak, in sicer navaja argumente, s katerimi ta zatrjevanja zavrača. Predvsem je šlo tukaj za zatrjevanje neustavnosti s 14. členom Ustave, da naj bi bile banke neenakopravno, neenako obravnavane v primerjavi z drugimi gospodarskimi subjekti. Na ta odgovor pripravljeni odgovor poudarja, da različna obravnava temelji na dejavnosti, ki jo banke opravljajo, in s položajem, ki je s tem povezan v gospodarskem sistemu, ki ga imajo banke, saj so hkrati izvrševalci gospodarske, finančne in monetarne politike. Prav tako je glede zatrjevane neustavnosti iz pravice do zasebne lastnine iz 33. člena Ustave poudarjeno, da že iz ustave same izhaja, da je sestavni del lastninske pravice določeno premoženjsko breme. Tako davek, ki je znotraj te funkcije lastnine, ne pomeni posega v to ustavno varovano pravico.

Enako je narejen zaključek, da je neutemeljeno zatrjevanje posega v svobodno gospodarsko pobudo iz 74. člena Ustave. Izhodišče za ta zaključek je v zakonodajnem postopku podana utemeljitev obdavčitve oziroma je temeljni zaključek, da je pobuda tudi v tem delu neutemeljena, na ustaljeni ustavnosodni presoji Ustavnega sodišča. Hvala.