Lepo pozdravljeni vsi. Pričenjam 22. sejo Odbora za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo.

Imamo nekaj menjav: poslanec Jožef Horvat nadomešča poslanko doktorico Vido Čadonič Špelič, poslanec Zoran Mojškerc nadomešča poslanca Antona Šturbeja. Odsotni z današnje seje so poslanka Anja Bah Žibert, poslanka Nataša Sukič in poslanec Damijan Grim. Grim. Zrim. Imamo pa danes med nami prvič našega zdaj novega rednega člana gospoda Andreja Poglajna in vas lepo pozdravljam in vam izrekam dobrodošlico k seji dnevnega reda.

K dnevnemu redu seje ni bilo predlogov za razširitev oziroma za umik seje kot je bil določen in opredeljen s sklicem, zato tak tudi ostaja.

In prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE NA OBRAVNAVO POROČILA O IZVAJANJU RESOLUCIJE O NACIONALNEM PROGRAMU PREPREČEVANJA IN ZATIRANJA KRIMINALITETE ZA OBDOBJE 2019 DO 2023 ZA LETO 2023, ki je v obravnavo na spletnih, ki je objavljeno na spletnih straneh Državnega zbora.

Kot gradivo imamo na voljo še mnenje Komisije Državnega sveta za državno ureditev z dne 5. 9. 2024.

In k tej točki smo vabili Ministrstvo za notranje zadeve in Državni svet.

Poročilo o izvajanju Resolucije o nacionalnem programu preprečevanja in zatiranja kriminalitete za obdobje 2019 do 2023 za leto 2023 je bilo objavljeno dne 26. 6. 2024, posredovano Državnemu zboru na podlagi 7. poglavja Resolucije o nacionalnem programu preprečevanja in zatiranja kriminalitete za obdobje 2019-2023, Odbor za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo pa ga bo obravnaval na podlagi četrtega odstavka 41. člena Poslovnika Državnega zbora.

In pričenjamo z obravnavo poročila in besedo dajem predstavnici Ministrstva za notranje zadeve, državni sekretarki gospe Helgi Dobrin. Izvolite.

Spoštovana predsednica, hvala lepa za besedo. Lepo pozdravljeni vsi prisotni.

Državni zbor Republike Slovenije je že v juniju 2019 sprejel Resolucijo o nacionalnem programu preprečevanja in zatiranja kriminalitete za obdobje 2019-2023. Osrednji cilj resolucije je bil ustvariti varno družbeno okolje, ki dolgoročno zmanjšuje kriminaliteto. Za dosego tega cilja so bili opredeljeni konkretni ukrepi in strategije. Za spremljanje učinkovitosti izvajanja teh strategij je Vlada v letu 2019 ustanovila tudi medresorsko delovno skupino, ki je koordinirala delo pristojnih organov. V njej so sodelovali vsi predstavniki ministrstev in drugih organov, ki med svojimi pristojnostmi in nalogami delujejo na področju preprečevanja in zatiranja kriminalitete. O izvajanju nalog v letu 2023 pa je potem bilo pripravljeno to celovito poročilo, ki predstavlja pregled izvajanja strategij v zadnjem letu veljavnosti resolucije. Zdaj, najpomembnejše je to, da v letu 2023 je bilo predvidenih 36 programov, od katerih je bilo 22 v celoti uresničenih, deset delno, štirje pa niso bili realizirani zaradi različnih dejavnikov. Kljub temu je bila večina načrtovanih strategij uspešno izvedena, kar kaže na učinkovito implementacijo. Zdaj, sama neizvedba določenih programov je bila posledica predvsem zunanjih dejavnikov, kot so bila pomanjkanje sodelovanja, spremembe v delovanju ključnih institucij in preseganje pristojnosti posameznih ministrstev. Kljub temu pa so bili že narejeni koraki za novo resolucijo za obdobje 2024-2028, kar zagotavlja nadaljnjo podporo zastavljenemu cilju. Nova resolucija nadaljuje prizadevanja na tem področju in vključuje tudi nekatere strategije, ki so bile v preteklem obdobju samo delno uresničene, kot na primer vzpostavitev učinkovitih mehanizmov začasnega zavarovanja in odvzema premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem ali, zaradi njega in premoženje nezakonitega izvora ter njegove hrambe in upravljanja.

Toliko na splošno. Če pa imate kakšna konkretna vprašanja, sem na voljo, z mano pa je tudi direktor Direktorata za policijo in druge varnostne naloge, gospod Darijo Levačić, ki bo tudi bolj konkretno lahko odgovoril na kakšna vaša vprašanja.

Hvala.

Hvala lepa.

Zdaj pa dajem besedo predstavniku Državnega sveta, gospodu Rajku Fajtu.

Spoštovana predsednica, lep pozdrav! Hvala za besedo.

Spoštovane, spoštovani!

Komisija za državno ureditev je na svoji 24. seji 4. 9. obravnavala gradivo in po predstavitvi predstavnika Ministrstva za notranje zadeve je v okviru kratke razprave bilo zastavljeno vprašanje kako je s stopnjo ogroženosti Republike Slovenije s strani organiziranih oblik kriminala v primerjavi z drugimi državami Evropske unije in pojasnjeno je bilo, da je stopnja ogroženosti države s strani organiziranih oblik kriminala podobno kot recimo pretekla leta in na tem področju ni prišlo do večjih sprememb. Predstavljeno pa je bilo še, da slovenska policija na področju boja proti organiziranim oblikam kriminalitete prioritetno sodeluje tudi s policijami sosednjih držav.

Toliko, hvala.

Hvala lepa.

Prehajamo na razpravo in besedo dajem članom in članicam odbora. Želi kdo besedo? (Da.)

Gospod Andrej Kosi, izvolite.

Ja, hvala predsedujoča za besedo.

Lep pozdrav!

Zdaj samo poročilo o izvajanju resolucije za lansko leto, ga sprejemamo dokaj pozno, tako da se je tudi v letošnjem letu že kar veliko spremenilo. Zdaj, dejansko, tako kot ugotavljamo, nekaj večjih kriminalitet napram v preteklosti ni bilo. Čeprav določeni projekti niso bili izvedeni, se pa pač določene zadeve nekako poslabšujejo, predvsem glede tudi stanja na policiji. In se pač bojim, da bo to stanje mnogo, mnogo slabše.

Zdaj, prej smo slišali torej predstavnico z ministrstva, da se že pripravljajo koraki za novo resolucijo in glede na to, kar je v dopisu 2. 9. predsedniku Vlade torej poslal Policijski sindikat Slovenije, torej, pričakujem mnogo, mnogo poslabšanje teh zadev, kajti, Policijski sindikat Slovenije torej opozarja da na alarmantne razmere s katerimi se soočajo policisti, ki se pa jim predsednik Vlade dejansko posmehuje z delegiranim odgovorov, ki so polni neresnic in praznih obljub. Policijski sindikat Slovenije tudi opozarja, da prvotni predlogi, ki morajo temeljiti na strokovnih kriterijih, ne pa na političnih kalkulacijah, interesov lokalnih uradnikov in tudi, kar je še, da Vlada dela po načelu manj plače za več dela na policiji, kar se pa že kaže torej na tem, da policisti množično odhajajo, zapuščajo te vrste. Celo to, kar me zelo skrbi in to je tudi glede resolucije, to je pa glede korupcije in vsega ostalega, da plača določa na podlagi politične pripadnosti in všečnosti. Torej, to je v policiji. To opozarja policijski sindikat Slovenije, ne SDS ali pa kdorkoli, ampak Policijski sindikat Slovenije v dopisu na odgovor na poslabšanje varnostnih razmer predsedniku Vlade, ki ga je poslal Policijski sindikat Slovenije. In Policijski sindikat Slovenije tudi opozarja, da Vlada ni sposobna razumeti, da politika, ki jo trenutno vodi, torej vodi v povečano kadrovsko fluktuacijo in ogroža varnost naše države, torej ogroža. Policijski sindikat Slovenije, opozarja, da je ogrožena varnost v Sloveniji. In to bi pa res mogoče vseeno citiral, kar sem navajal. Naj vam bo jasno, da bo posledica vašega vztrajanja pri takšni politiki še večji odliv kadra iz policijskih vrst, in ko se bo stanje varnosti v naši državi neizogibno poslabšalo, boste prav vi tisti, ki boste odgovarjali za to, vsi vaši poskusi olepšanja situacije pa so le krinka za vašo popolno ignoranco in nesposobnost voditi to državo v času zaostrenih varnostnih razmer. To je navedel Policijski sindikat Slovenije. / oglašanje iz dvorane/ To je dopis, imam ga v roki. Torej ne mi, da ni res, ker ga imam tu v roki.

Zdaj, kar se tiče mogoče še ostalih zadev. Tu govorite tudi o sovražnem govoru. Zdaj kaj je sovražni govor? Te definicije še vedno nimamo. Zdaj ali je sovražni govor to, da reče zdravniku, da je dvoživka, kar pa po navadi ni, ali pa da rečeš, ubij Janšo, pa to tudi za nekoga ni, ne? Če pa nekomu nekaj rečeš, kar ni v prid politiki, pa bi naj to bilo. Ja tako, govorite, da naj ni, ampak da rečeš zdravniku, da je dvoživka, ali pa da nekomu groziš, da ubij Janšista, in tako naprej, je to zame sovražni govor, ker to spodbuja k nasilju in prav po tej resoluciji nasilje zatiramo.

V glavnem, tudi o korupciji in zaščiti javnih interesov, sicer zdaj v tem poročilu je zgolj govora o korupciji v javnem zdravstvu, zelo zanimivo, tu se potem hoče nekako prikazati spet to stanje v zdravstvu in kar tu piše v poročilu o izvedbi, namen konvencije, torej varovanje zdravja ljudi in njihove pravice do kakovostnih, varnih in učinkovitih zdravil ter boja proti organiziranemu kanalu na tem področju. Ampak, kar se pa dogaja v zadnjem času, torej odhodi zdravnikov, zapiranje pediatrije v Trbovljah in tako naprej, ali potem to ni pravica. Kako je potem tu pravica ljudi do kakovostnih zdravstvenih storitev? Tudi kar se tiče radikalizacije in pa predvsem tudi, kar se tiče, predvsem drugega kriminala, ki se lahko prihajajo tudi, razni teroristični napadi, ki so lahko povečana ogroženost v Sloveniji predvsem zaradi tega, ker preko našega ozemlja prihajajo, torej vemo ilegalno tudi lahko torej potencialno teroristi in tako naprej, me nekako skrbi, da to poročilo oziroma da ta resolucija, sicer za 2023 še kaže neke dobre rezultate, da v prihodnje saj potem, ko bomo pa sprejemali novo resolucijo, temu ne bo tako. Hvala.

Naslednji dobi besedo poslanec Jožef Horvat.

Hvala lepa spoštovana predsednica, predstavniki Vlade, kolegice in kolegi!

Jaz sicer nisem stalni član tega odbora, sem se pa na to sejo pripravil, ker se mi zdi, da je to poročilo o izvajanju Resolucije o nacionalnem programu preprečevanja in zatiranja kriminalitete izjemno pomembno, gre seveda za obdobje, ki je že za nami, gre torej za, lahko bi rekli, zgodovino, ampak saj vsi vemo, če se iz zgodovine nič ne naučimo, za sedanjost in prihodnost, potem so te razprave in ta poročila brezpredmetna. Bom šel po nekaterih sklopih, ki so dobro tukaj opisani, pardon, na drugi strani pa seveda generirajo neka dodatna vprašanja oziroma terjajo dodatna pojasnila. Če gremo recimo na področje varnosti v lokalnih skupnostih, za boljšo organizacijo in spremljanje policijskega dela v skupnosti je policija med drugim, prvič, sprejela postopkovnik o sodelovanju med notranjimi organizacijskimi enotami generalne policijske uprave na področju preventivne dejavnosti in policijskega dela v skupnosti, s čimer so bile, tako piše, vzpostavljene linije dela med notranje organizacijskimi enotami Generalne policijske uprave.

Drugič. Določila kontaktne osebe za preventivno dejavnost in policijsko delo v skupnosti v vseh sektorjih kriminalistične policije policijskih uprav.

In tretjič, aktivno sodelovala v več ciljnih raziskovalnih projektov z namenom ugotavljanja možnih načinov, pristopov in metod uspešnega približevanja in krepitve policijskega dela lokalnim skupnostim. Zdaj, policisti so v lanskem letu, ker to leto zdaj obravnavamo, izvedli skoraj 15 tisoč dejavnosti s področja preventivnega in policijskega dela v skupnosti. Tukaj mene zdaj zanima predvsem zaradi aktualnih tem, ki jih beremo praktično v vseh medijih. Kako poteka policijsko delo v romskih skupnostih? Zdaj, naprej, prepovedane droge. Govorim o podatkih s strani relevantnih inštitucij, konkretno NIJZ. Po podatkih spletne ankete (si.panda), ki jo je Nacionalni inštitut za javno zdravje izvedel marca lani, je 29,7 odstotka anketirancev v starostni skupini 18 do 74 let poročalo, da so vsaj enkrat v življenju uporabili konopljo, marihuano ali hašiš. Med deleži moških in žensk, ki so uporabili konopljo, je bila statistično pomembna razlika, ampak zdaj to toliko ni pomembno, skratka, opozarja se na povečan obseg rabe prepovedanih drog, povečan obseg rabe prepovedanih drog, na drugi strani pa se soočamo z nekimi težnjami, da bi ta problem rešili tako, da bi prepovedane droge legalizirali. V letu 2023 je Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve nekoliko okrepilo sofinanciranje socialno-varstvenih programov na področju dela s povzročitelji nasilja v primerjavi s prejšnjim letom. To podpiramo. Me pa zanima, kakšen je konkreten predlog. Informacijska varnost, izjemno pomembna zadeva za funkcioniranje posameznika, družbe kot celote. Da ne vzamem preveč časa na tem področju, bi prosil za odgovor na vprašanje. Kako je s kadri, ker kibernetska varnost se bo vedno bolj pomembna. Ali se tu kadrovsko tudi krepimo na tem področju? In zdaj, kot sem povedal, ki so mi blizu številke, sem se v pripravi na to sejo ukvarjal s Statističnim uradom oziroma s podatki, ki jih daje Statistični urad Republike Slovenije, ki med drugim vodi tudi evidenco polnoletnih in mladoletnih obsojencev za kazniva dejanja po različnih kriterijih, po občinah, po vzhodni kohezijski, po kohezijskih regijah in tako naprej. Pa če gremo najprej pogled od daleč, vzhodna kohezijska regija, obsojene osebe,, torej kot rečeno, govorim o številu obsojenih polnoletnih in mladoletnih oseb na tisoč prebivalcev. S temi podatki bom operiral v nadaljevanju. Torej najprej vzhodna kohezijska regija, kamor seveda spada tudi jugovzhodna. Obsojene osebe 2,5 na tisoč. Zahodna, 1,8 se pravi, zahodna je boljša. Mi je malo nerodno, ker prihajam tudi iz vzhodne. Zdaj pa občine. Tukaj pa imamo zelo zanimive podatke iz katerih bi se morali nekaj naučiti in tukaj bi vladno stran tudi prosil kako naprej na podlagi statističnih podatkov, ki niso politikantski. Pa recimo poglejmo. Ja, občino - kje pa je Škocjan? -, ta je najbolj alarmantna, mi je zelo žal, število obsojenih oseb, 13,5; Kočevje 9,3; Novo mesto 6,5; Šentjernej, 6,7. Samo nekaj, to si lahko pogledate je zelo, je zelo zanimivo, zelo dobro Statistični urad te zadeve dela, ampak iz teh številk bi mi politiki najbrž morali potegniti neke konsekvence oziroma rešitve. Zdaj, občina Škocjan kot rečeno je daleč na prvem mestu, še enkrat, lani je bilo tam s stalnim prebivališčem kar 13,5 mladoletnih in polnoletnih obsojenih na tisoč prebivalcev, skupaj 47 oseb. Zdaj, včeraj sem govoril, da ne bom napačno razumljen, da sem se na včerajšnji seji oglasil za to, da romsko skupnost vzamem v bran, ker niso vsi isti, ker večina je dobrih, mnogi seveda romsko skupnost zdaj po dolgem in počez diskriminirajo in tako naprej. Jaz nisem na tej strani, želim pa, da jim pomagamo, da se integrirajo, so del naše slovenske skupnosti in žal statistika, Statistični urad tako govori, da imamo korelacijo, premosorazmerje, če pogledamo občine, več Romov, več kriminala. To si nisem jaz izmislil, Statistični urad, ki je relevantna inštitucija, o tem govorim. Zato prosim za nekaj teh navedb, en komentar vsaj ali pa kakšno namero ima Vlada, da se bo ta statistika popravila? Letošnje leto je najbrž mimo, bo še hujše po moje kot vidimo, ampak za prihodnost ker to ni proces, ki bi trajal eno leto, to bo trajalo še in še. Mi smo imeli v naši občini, prihajam iz občine Črenšovci, nekoč davno, pred več kot 30 leti, enega učitelja, ki bi ga danes šolska inšpekcija vrgla skozi okno ven. Ta učitelj je imel Rome, Cigančke tako rad, da je s kolesom šel do romskega naselja, dva naložil na štango, enega pa zadaj pripeljal v šolo in na dan naredil najmanj tri, štiri kroge, danes to ni dovoljeno, ampak ta je naredil ogromno, da so se ti otroci lahko integrirali, ker brez šole ni integracije. Hvala lepa in prosim za komentar oziroma odgovore.

Hvala lepa. Bom še dala besedo poslancem. Potem pa bom prosila za odgovor. Zdaj je na vrsti poslanka Sandra Gazinkovski.

Hvala za besedo in lep pozdrav vsem skupaj.

Danes obravnavamo Poročilo o Resoluciji o nacionalnem programu preprečevanja in zatiranja kriminalitete za preteklo obdobje od leta 2019 do 2023. Opredeljuje sicer devet vsebinskih področij. In sicer varnost v lokalnih skupnostih, nasilje, javno spodbujanje sovraštva in nestrpnosti, sovražni govor, gospodarska kriminaliteta pri varovanju finančnih interesov v Republiki Sloveniji in Evropski uniji, korupcija in zaščita javnih sredstev, ogrožanje javnega zdravja, informacijska varnost in pa ogroženost Republike Slovenije, zaradi radikalizacije ekstremnega nasilja in terorizma ter ogroženost Republike Slovenije, zaradi hudih in organiziranih oblik kriminalitete. In ne obravnavamo plačnega sistema v policiji. Poudariti je treba, da v policiji obstajata dva policijska sindikata in to, kar je kolega Kosi bral, ne velja za vse policiste. Seveda podpiram povečanje plače vsem zaposlenim v policiji, ampak kot vemo se ureja plačna reforma in me prav zanima koliko sta ta dva policijska sindikata bila uspešna pri pogovoru glede plačne reforme v policiji? To je ena stvar.

Druga stvar, sovražni govor. Sovražni govor je tudi, ko rečemo, da so vsi Romi isti, ker niso. Včeraj smo poslušali na seji, da so vsi Romi isti, da so slabi, da so kriminalci in tako dalje, in to je sovražni govor. Vsaj zame, ker če damo vse v isti koš, je to pač nedopustno.

Kar se tiče stanja v zdravstvu. Kolega Kosi govori o tem, da mi ne maramo zdravnikov. To je definitivno neresnica. Ne govorimo, nikoli nismo rekli, da ne maramo zdravnikov, ne maramo pa ljudi, ki izkoriščajo sistem, in tudi vi bi lahko kdaj tudi o tem razmislili in začeli govoriti, da je prav, da se zdravniki začnejo ukvarjati s tem, kar je njihovo poslanstvo in to je zdravljenje ljudi. Toliko o tem.

Bi pa vseeno vprašala predstavnike policije, in sicer, en del me zanima, in sicer, samo sekundo vam bom takoj povedala: oblikovanje predloga mreže institucij za podporo šolam. Zakaj ta del ni bil izveden? Kje se zatika, če lahko malo razložite, pa bomo potem še naprej. Hvala lepa.