Spoštovani kolegice poslanke, spoštovani kolegi poslanci, gospe in gospodje!

Začenjam 82. izredno sejo Državnega zbora, ki je bila sklicana na podlagi drugega odstavka 58. člena ter drugega odstavka 60. člena Poslovnika Državnega zbora.

Obvestili o odsotnih poslankah in poslancih seje ter o vabljenih na sejo sta objavljeni na e-klopi.

Vse prisotne lepo pozdravljam!

Prehajamo na določitev dnevnega reda 82. izredne seje Državnega zbora.

Predlog dnevnega reda ste prejeli v sredo, 25. septembra, s sklicem seje. O predlogu dnevnega reda bomo odločali v skladu s prvim odstavkom 64. člena Poslovnika Državnega zbora. Predlogov za širitev dnevnega reda seje nismo prejeli; Državnemu zboru predlagam, da za današnjo sejo določi dnevni red, kot ste ga prejeli s sklicem.

Prehajamo na odločanje. Poslanke in poslance prosim, da preverite delovanje glasovalnih naprav. / oglašanje iz dvorane/ Zdaj poskusi še enkrat. Dela. Pri tebi? / nemir v dvorani/ Samo mir v dvorani. Poskusite ponovno, kolega. Je v redu? / oglašanje iz dvorane/ Hvala lepa.

Glasujemo. Navzočih je 75 poslank in poslancev, za je glasovalo 49, proti 26.

(Za je glasovalo 49.)(Proti 26.)

Ugotavljam, da je dnevni red 82. izredne seje Državnega zbora določen.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG SKLEPA O NEDOPUSTNOSTI RAZPISA ZAKONODAJNEGA REFERENDUMA O ZAKONU O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O PARLAMENTARNI PREISKAVI.

Predlog sklepa je na podlagi 21. člena Zakona o referendumu in o ljudski iniciativi v obravnavo Državnemu zboru predložila skupina poslank in poslancev s prvopodpisano magistrico Urško Klakočar Zupančič.

Za dopolnilno obrazložitev predloga sklepa dajem besedo predstavnici predlagatelja magistrici Urški Klakočar Zupančič.

Izvolite.

Spoštovani kolegice poslanke, spoštovani kolegi poslanci, gospe in gospodje!

Začenjam 82. izredno sejo Državnega zbora, ki je bila sklicana na podlagi drugega odstavka 58. člena ter drugega odstavka 60. člena Poslovnika Državnega zbora.

Obvestili o odsotnih poslankah in poslancih seje ter o vabljenih na sejo sta objavljeni na e-klopi.

Vse prisotne lepo pozdravljam!

Prehajamo na določitev dnevnega reda 82. izredne seje Državnega zbora.

Predlog dnevnega reda ste prejeli v sredo, 25. septembra, s sklicem seje. O predlogu dnevnega reda bomo odločali v skladu s prvim odstavkom 64. člena Poslovnika Državnega zbora. Predlogov za širitev dnevnega reda seje nismo prejeli; Državnemu zboru predlagam, da za današnjo sejo določi dnevni red, kot ste ga prejeli s sklicem.

Prehajamo na odločanje. Poslanke in poslance prosim, da preverite delovanje glasovalnih naprav. / oglašanje iz dvorane/ Zdaj poskusi še enkrat. Dela. Pri tebi? / nemir v dvorani/ Samo mir v dvorani. Poskusite ponovno, kolega. Je v redu? / oglašanje iz dvorane/ Hvala lepa.

Glasujemo. Navzočih je 75 poslank in poslancev, za je glasovalo 49, proti 26.

(Za je glasovalo 49.)(Proti 26.)

Ugotavljam, da je dnevni red 82. izredne seje Državnega zbora določen.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG SKLEPA O NEDOPUSTNOSTI RAZPISA ZAKONODAJNEGA REFERENDUMA O ZAKONU O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O PARLAMENTARNI PREISKAVI.

Predlog sklepa je na podlagi 21. člena Zakona o referendumu in o ljudski iniciativi v obravnavo Državnemu zboru predložila skupina poslank in poslancev s prvopodpisano magistrico Urško Klakočar Zupančič.

Za dopolnilno obrazložitev predloga sklepa dajem besedo predstavnici predlagatelja magistrici Urški Klakočar Zupančič.

Izvolite.

Najlepša hvala, predsedujoča.

Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci!

Danes bomo obravnavali in, upam, tudi sprejeli sklep o nedopustnosti razpisa naknadnega zakonodajnega referenduma o Zakonu o spremembah in dopolnitvah Zakona o parlamentarni preiskavi. Čeprav je, verjamem, opozicija zelo nabrusila nože oziroma jezike, se bo trudila prikazati, da se s tem sklepom jemlje ljudem pravica, da se na referendumu izrečejo o zakonu, ki se po več letih usklajuje z Ustavo Republike Slovenije, uresničuje tri odločbe Ustavnega sodišča, sledi priporočilom Komisije Evropske unije, ki jih je ta zapisala v poročilu o vladavini prava v Republiki Sloveniji, in institut parlamentarne preiskave končno postavlja v ustavno pravni okvir kjer bi moral biti že od začetka. Novela je preživela že več postopkovnih ovir in bo, sem prepričana, preživela tudi morebitne prihodnje, zato ker tisti, ki nasprotujejo nimajo nobenih pravnih argumentov, s katerimi bi lahko podprli svoja navajanja, ki odkrito kažejo težnje po političnem preigravanju, diskreditaciji in zlorabi pomembnega pravnega in parlamentarnega instituta, ki mu rečemo parlamentarna preiskava. V demokratični državi, kjer se politika giblje v pravnih okvirih, je vsako delovanje državnih organov in institucij nujno omejeno z Ustavo, ustavnimi načeli in zakoni, ki morajo biti skladni z Ustavo. In Državni zbor je prvi organ, katerega delovanje je ustavno omejeno, kar še posebej pride do izraza v razmerju zakonodajnega organa do drugih vej oblasti in v razmerju parlamenta do državljank in državljanov in drugih subjektov. Vesela sem, da je absolutna večina poslank in poslancev v Državnem zboru potrdila novelo, kar je dokaz, da se ta večina predstavnikov ljudstva zaveda, da ne more in ne sme preko parlamentarno pravnih institutov delovati izven pravnih okvirjev oziroma Ustave in podustavnih aktov. Vsi tisti, ki noveli nasprotujejo, po mojem osebnem mnenju ne vedo, kaj sploh pomeni termin pravna država, ne poznajo zgodovinskega razvoja, dogodkov, ki so pripeljali do vzpostavitve pravne države, delitve oblasti in nastanka človekovih pravic in temeljnih svoboščin, še manj so seznanjeni z deli tistih razsvetljenih, modrih in svobodomiselnih ljudi, zaradi katerih danes živimo v demokratični pravni in socialni državi. Namen novele je vzpostaviti ustrezno in ustavno skladno pravno podlago za zagotovitev spoštovanja načela delitve oblasti, načelo učinkovitosti parlamentarne preiskave, izkazanosti javnega interesa za preiskavo, ter načelo ustavnosti spoštovanja človekovih pravic in svoboščin. V naši pravni ureditvi v določenih primerih ni mogoče razpisati naknadnega zakonodajnega referenduma, in tako je tudi v primeru četrte alineje drugega odstavka 90. člena ustave, ki pravi, da referenduma ni dopustno razpisati o zakonih, ki odpravljajo protiustavnost, ki jo je predhodno ugotovilo Ustavno sodišče, in neizpodbitno dejstvo je, da gre v primeru novele Zakona o parlamentarni preiskavi po cilju in namenu ter rešitvah za zakon, ki v treh členih odpravlja z določbami ustavnega sodišča ugotovljene protiustavnosti, v enem členu pa zapolnjuje pravno praznino. Novela zakona naslavlja odločbe Ustavnega sodišča iz leta 2011 in dve odločbi iz leta 2021, v katerih je Ustavno sodišče ugotovilo, da sta tako Zakon o parlamentarni preiskavi kot Poslovnik o parlamentarni preiskavi v neskladju z Ustavo. Državni zbor je s sprejemom novele izpolnil ustavnopravne obveznosti, ki izhajajo iz navedenih odločb, pri čemer je upošteval napotilo Ustavnega sodišča, da je zakonska ureditev v prosti presoji zakonodajalca. Vsebina novele ni predmet današnje razprave, dejstvo pa je, da je novela odpravila protiustavnosti, ki jo je, kot sem rekla, v treh odločbah ugotovilo Ustavno sodišče. Zato skladno z ustavo glede te novele ni dopustno razpisati zakonodajnega referenduma, saj referendum ne sme pomeniti odločanja o tem ali naj se protiustavno stanje ugotovljeno z odločbami Ustavnega sodišča še nadaljuje.

Odločbe ustavnega sodišča so za parlament obvezne, pri čemer je treba opozoriti, da Državni zbor že več let v primeru prve odločitve več kot deset let zamuja z izvršitvijo svoje obveznosti, s čimer se poglablja protiustavno stanje. Niti zakonodajalec, niti ljudstvo nimata zakonodajne svobode, ko gre za obveznost izvršiti odločbe Ustavnega sodišča, saj te odločitve zavezujejo tako državni zbor kot državljane kadar ti oblast izvršujejo neposredno z referendumom. Glede na to, da bi opozicija na vse načine rada dosegla neuveljavitev novele, kar samo pomeni, da ustavno pravnih omejitev, ki jih novela prinaša ne želijo spoštovati ali pa da teh omejitev ne razumejo. Je pričakovati, da bo sklep o nedopustnosti razpisa zakonodajnega referenduma, če bo sprejet, gotovo preizkušen na Ustavnem sodišču. Kot predlagateljica se za njegovo usodo ne bojim, saj sta izpolnjena oba pogoja, na katere je v mnenju opozorila Zakonodajno-pravna služba. Ne glede na vse populizme je trdno neizpodbitno dejstvo, da referendum v tem primeru ni dopusten, verjamem pa, da zelo boli, ker z uveljavitvijo novele, do katere bo po mojem mnenju slej ko prej prišlo, ne bo več mogoče segati izven pravnih meja instituta parlamentarne preiskave, kar si je del slovenske politike nemoralno in nečastno privoščil, vse z namenom nedopustne diskreditacije političnih nasprotnikov ali celo poseganja v drugo vejo oblasti in kršenja človekovih pravic. Na dan, ko bo novela uveljavljena, bo pravna država doživela preporod. Poslankam in poslancem, ki vedo, da pravna država pomeni omejitev oblasti predlagam, da pri odločanju glasujejo za. S tem potrdijo svojo zavezanost 2. členu Ustave in dokažejo, da razumejo svoje politično poslanstvo, ki mora vedno biti podrejeno poglavitnim ustavnim načelom te države.

Hvala.

Najlepša hvala, predsedujoča.

Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci!

Danes bomo obravnavali in, upam, tudi sprejeli sklep o nedopustnosti razpisa naknadnega zakonodajnega referenduma o Zakonu o spremembah in dopolnitvah Zakona o parlamentarni preiskavi. Čeprav je, verjamem, opozicija zelo nabrusila nože oziroma jezike, se bo trudila prikazati, da se s tem sklepom jemlje ljudem pravica, da se na referendumu izrečejo o zakonu, ki se po več letih usklajuje z Ustavo Republike Slovenije, uresničuje tri odločbe Ustavnega sodišča, sledi priporočilom Komisije Evropske unije, ki jih je ta zapisala v poročilu o vladavini prava v Republiki Sloveniji, in institut parlamentarne preiskave končno postavlja v ustavno pravni okvir kjer bi moral biti že od začetka. Novela je preživela že več postopkovnih ovir in bo, sem prepričana, preživela tudi morebitne prihodnje, zato ker tisti, ki nasprotujejo nimajo nobenih pravnih argumentov, s katerimi bi lahko podprli svoja navajanja, ki odkrito kažejo težnje po političnem preigravanju, diskreditaciji in zlorabi pomembnega pravnega in parlamentarnega instituta, ki mu rečemo parlamentarna preiskava. V demokratični državi, kjer se politika giblje v pravnih okvirih, je vsako delovanje državnih organov in institucij nujno omejeno z Ustavo, ustavnimi načeli in zakoni, ki morajo biti skladni z Ustavo. In Državni zbor je prvi organ, katerega delovanje je ustavno omejeno, kar še posebej pride do izraza v razmerju zakonodajnega organa do drugih vej oblasti in v razmerju parlamenta do državljank in državljanov in drugih subjektov. Vesela sem, da je absolutna večina poslank in poslancev v Državnem zboru potrdila novelo, kar je dokaz, da se ta večina predstavnikov ljudstva zaveda, da ne more in ne sme preko parlamentarno pravnih institutov delovati izven pravnih okvirjev oziroma Ustave in podustavnih aktov. Vsi tisti, ki noveli nasprotujejo, po mojem osebnem mnenju ne vedo, kaj sploh pomeni termin pravna država, ne poznajo zgodovinskega razvoja, dogodkov, ki so pripeljali do vzpostavitve pravne države, delitve oblasti in nastanka človekovih pravic in temeljnih svoboščin, še manj so seznanjeni z deli tistih razsvetljenih, modrih in svobodomiselnih ljudi, zaradi katerih danes živimo v demokratični pravni in socialni državi. Namen novele je vzpostaviti ustrezno in ustavno skladno pravno podlago za zagotovitev spoštovanja načela delitve oblasti, načelo učinkovitosti parlamentarne preiskave, izkazanosti javnega interesa za preiskavo, ter načelo ustavnosti spoštovanja človekovih pravic in svoboščin. V naši pravni ureditvi v določenih primerih ni mogoče razpisati naknadnega zakonodajnega referenduma, in tako je tudi v primeru četrte alineje drugega odstavka 90. člena ustave, ki pravi, da referenduma ni dopustno razpisati o zakonih, ki odpravljajo protiustavnost, ki jo je predhodno ugotovilo Ustavno sodišče, in neizpodbitno dejstvo je, da gre v primeru novele Zakona o parlamentarni preiskavi po cilju in namenu ter rešitvah za zakon, ki v treh členih odpravlja z določbami ustavnega sodišča ugotovljene protiustavnosti, v enem členu pa zapolnjuje pravno praznino. Novela zakona naslavlja odločbe Ustavnega sodišča iz leta 2011 in dve odločbi iz leta 2021, v katerih je Ustavno sodišče ugotovilo, da sta tako Zakon o parlamentarni preiskavi kot Poslovnik o parlamentarni preiskavi v neskladju z Ustavo. Državni zbor je s sprejemom novele izpolnil ustavnopravne obveznosti, ki izhajajo iz navedenih odločb, pri čemer je upošteval napotilo Ustavnega sodišča, da je zakonska ureditev v prosti presoji zakonodajalca. Vsebina novele ni predmet današnje razprave, dejstvo pa je, da je novela odpravila protiustavnosti, ki jo je, kot sem rekla, v treh odločbah ugotovilo Ustavno sodišče. Zato skladno z ustavo glede te novele ni dopustno razpisati zakonodajnega referenduma, saj referendum ne sme pomeniti odločanja o tem ali naj se protiustavno stanje ugotovljeno z odločbami Ustavnega sodišča še nadaljuje.

Odločbe ustavnega sodišča so za parlament obvezne, pri čemer je treba opozoriti, da Državni zbor že več let v primeru prve odločitve več kot deset let zamuja z izvršitvijo svoje obveznosti, s čimer se poglablja protiustavno stanje. Niti zakonodajalec, niti ljudstvo nimata zakonodajne svobode, ko gre za obveznost izvršiti odločbe Ustavnega sodišča, saj te odločitve zavezujejo tako državni zbor kot državljane kadar ti oblast izvršujejo neposredno z referendumom. Glede na to, da bi opozicija na vse načine rada dosegla neuveljavitev novele, kar samo pomeni, da ustavno pravnih omejitev, ki jih novela prinaša ne želijo spoštovati ali pa da teh omejitev ne razumejo. Je pričakovati, da bo sklep o nedopustnosti razpisa zakonodajnega referenduma, če bo sprejet, gotovo preizkušen na Ustavnem sodišču. Kot predlagateljica se za njegovo usodo ne bojim, saj sta izpolnjena oba pogoja, na katere je v mnenju opozorila Zakonodajno-pravna služba. Ne glede na vse populizme je trdno neizpodbitno dejstvo, da referendum v tem primeru ni dopusten, verjamem pa, da zelo boli, ker z uveljavitvijo novele, do katere bo po mojem mnenju slej ko prej prišlo, ne bo več mogoče segati izven pravnih meja instituta parlamentarne preiskave, kar si je del slovenske politike nemoralno in nečastno privoščil, vse z namenom nedopustne diskreditacije političnih nasprotnikov ali celo poseganja v drugo vejo oblasti in kršenja človekovih pravic. Na dan, ko bo novela uveljavljena, bo pravna država doživela preporod. Poslankam in poslancem, ki vedo, da pravna država pomeni omejitev oblasti predlagam, da pri odločanju glasujejo za. S tem potrdijo svojo zavezanost 2. členu Ustave in dokažejo, da razumejo svoje politično poslanstvo, ki mora vedno biti podrejeno poglavitnim ustavnim načelom te države.

Hvala.

Hvala lepa.

Sledi predstavitev stališč poslanskih skupin.

Najprej ima besedo Poslanska skupina Nova Slovenija - krščanski demokrati, zanjo kolega Franc Medic.

Izvolite.

Hvala lepa.

Sledi predstavitev stališč poslanskih skupin.

Najprej ima besedo Poslanska skupina Nova Slovenija - krščanski demokrati, zanjo kolega Franc Medic.

Izvolite.

Spoštovana podpredsednica, spoštovani kolegice in kolegi!

Državni zbor se v tem mandatu res ne more pohvaliti s spoštovanjem ustave, zakonov in Poslovnika. Sprenevedanje koalicije in zavajanje javnosti, zavite v celofan, pri ljudeh vzbuja dvom v zakonitost in transparentnost dela Državnega zbora. Predsednica kot prvopodpisana predlagateljica današnjega sklepa o nedopustnosti razpisa zakonodajnega referenduma, povsem odkrito ponovno posega v ustavo, pravico do Državnega sveta, ki je zahteval parlamentarno preiskavo. Naj spomnimo, da naša ustava v 93. členu izrecno določa, da Državni zbor mora, mora odrediti preiskavo o zadevah javnega pomena, če to zahteva tretjina poslancev ali Državni svet. Če bi predsednica državnega zbora spoštovala Ustavo kot najvišjega varuha človekovih pravic in temeljnih svoboščin, bi morala Državnemu zboru brez odlašanja predlagati odreditev preiskave, namesto tega pa žal le išče argumente, da bi to preprečila. Jasno, saj je bila zahteva za preiskavo uperjena tudi v njihovo stranko oziroma v vlogo predsednika vlade, v določenih poslih ter pri financiranju največje koalicijske stranke. V Novi Sloveniji ponovno poudarjamo, da je parlamentarna preiskava posebej pomembna za spoštovanje načela demokratičnosti. Gre za orodje parlamentarne manjšine pri nadziranju delovanja vladne koalicije, koalicijske večine, ter s tem tudi za orodje sistema zavor in ravnovesij. Sprejeti zakon, je zdaj uvedel mehanizem, po katerem lahko v 30-dneh po objavi Akta o odreditvi preiskave v uradnem listu več upravičenih predlagateljev zahteva, da o skladnosti parlamentarne preiskave z ustavo in zakonom odloči Ustavno sodišče, komisija pa do odločitve sploh ne more začeti s sodelovanjem. V času istega mandata bodo torej nekatere preiskovalne komisije pod posebnim pogledom Ustavnega sodišča, druge pa ne in bodo delale nemoteno naprej. Gre torej za dvojna merila, po kriteriju, kdo je predlagatelj, kar je v demokratični državi nesprejemljivo. ZPS je ob spremembi zakona izpostavila odločbo Ustavnega sodišča, ki je leta 2019 jasno povedalo, da gre pri njihovem mnenju zgolj za obliko notranjega nadzora, na katerega predlagatelj parlamentarne preiskave ni vezan in da bi sprejem zakona lahko oviral in preprečil možnost nadzora nad delom koalicije. Gre za poskus discipliniranja trenutne opozicije pri prizadevanju za nadzor nosilcev oblasti. Kako drugače razumeti potezo predsednice glede na to, da je predlog zakona vložila neposredno ob vložitvi zahteve za parlamentarno preiskavo Državnega zbora? V tem mandatu imamo resen problem z udeležbami nosilcev javnih funkcij na sejah posameznih komisij. Točneje rečeno, za izogibanje odgovornosti. V stranki Svoboda so svobodni in se svobodno odločajo, ali bodo spoštovali ustavo in zakone ali pač ne. Dejstvo je, da je novela Zakona o parlamentarni preiskavi v nasprotju s 23. členom Ustave, ki daje poslancem in Državnemu svetu pravico zahtevati odreditev preiskave. Predlagatelj sami jasno povedo, da novela le delno odpravlja protiustavnosti, kar naj bi bil njihov edini cilj, vendar pa s tem vnašajo novo protiustavnost, o kateri bo moralo, kot kaže, presojati ustavno sodišče. Za to trditev predlagateljev, da predlagani referendum ni ustavno dopusten, ker zakon odpravlja protiustavnost na področju človekovih pravic in temeljnih svoboščin je, ne pije voda. Temu pritrjuje tudi mnenje ZPS k predlogu današnjega sklepa, v katerem je jasno povedala, da mora biti protiustavnost tudi dejansko odpravljena. Odprto ostaja tudi vprašanje ali zakon ureja tudi druga zagotovljeno protiustavnostjo nepovezana pravna vprašanja? Pobuda volivkam in volivcem za razpis zakonodajnega referenduma je vložena v skladu z zakonom in jo v Novi Sloveniji podpiramo.

Ker je predlog Sklepa o nedopustnosti razpisa zakonodajnega referenduma še eden od instrumentov za blokiranje preiskave ravnanja krogov okoli stranke Gibanja Svoboda v Poslanski skupini Nova Slovenija predlogu nasprotujemo.

Hvala.

Spoštovana podpredsednica, spoštovani kolegice in kolegi!

Državni zbor se v tem mandatu res ne more pohvaliti s spoštovanjem ustave, zakonov in Poslovnika. Sprenevedanje koalicije in zavajanje javnosti, zavite v celofan, pri ljudeh vzbuja dvom v zakonitost in transparentnost dela Državnega zbora. Predsednica kot prvopodpisana predlagateljica današnjega sklepa o nedopustnosti razpisa zakonodajnega referenduma, povsem odkrito ponovno posega v ustavo, pravico do Državnega sveta, ki je zahteval parlamentarno preiskavo. Naj spomnimo, da naša ustava v 93. členu izrecno določa, da Državni zbor mora, mora odrediti preiskavo o zadevah javnega pomena, če to zahteva tretjina poslancev ali Državni svet. Če bi predsednica državnega zbora spoštovala Ustavo kot najvišjega varuha človekovih pravic in temeljnih svoboščin, bi morala Državnemu zboru brez odlašanja predlagati odreditev preiskave, namesto tega pa žal le išče argumente, da bi to preprečila. Jasno, saj je bila zahteva za preiskavo uperjena tudi v njihovo stranko oziroma v vlogo predsednika vlade, v določenih poslih ter pri financiranju največje koalicijske stranke. V Novi Sloveniji ponovno poudarjamo, da je parlamentarna preiskava posebej pomembna za spoštovanje načela demokratičnosti. Gre za orodje parlamentarne manjšine pri nadziranju delovanja vladne koalicije, koalicijske večine, ter s tem tudi za orodje sistema zavor in ravnovesij. Sprejeti zakon, je zdaj uvedel mehanizem, po katerem lahko v 30-dneh po objavi Akta o odreditvi preiskave v uradnem listu več upravičenih predlagateljev zahteva, da o skladnosti parlamentarne preiskave z ustavo in zakonom odloči Ustavno sodišče, komisija pa do odločitve sploh ne more začeti s sodelovanjem. V času istega mandata bodo torej nekatere preiskovalne komisije pod posebnim pogledom Ustavnega sodišča, druge pa ne in bodo delale nemoteno naprej. Gre torej za dvojna merila, po kriteriju, kdo je predlagatelj, kar je v demokratični državi nesprejemljivo. ZPS je ob spremembi zakona izpostavila odločbo Ustavnega sodišča, ki je leta 2019 jasno povedalo, da gre pri njihovem mnenju zgolj za obliko notranjega nadzora, na katerega predlagatelj parlamentarne preiskave ni vezan in da bi sprejem zakona lahko oviral in preprečil možnost nadzora nad delom koalicije. Gre za poskus discipliniranja trenutne opozicije pri prizadevanju za nadzor nosilcev oblasti. Kako drugače razumeti potezo predsednice glede na to, da je predlog zakona vložila neposredno ob vložitvi zahteve za parlamentarno preiskavo Državnega zbora? V tem mandatu imamo resen problem z udeležbami nosilcev javnih funkcij na sejah posameznih komisij. Točneje rečeno, za izogibanje odgovornosti. V stranki Svoboda so svobodni in se svobodno odločajo, ali bodo spoštovali ustavo in zakone ali pač ne. Dejstvo je, da je novela Zakona o parlamentarni preiskavi v nasprotju s 23. členom Ustave, ki daje poslancem in Državnemu svetu pravico zahtevati odreditev preiskave. Predlagatelj sami jasno povedo, da novela le delno odpravlja protiustavnosti, kar naj bi bil njihov edini cilj, vendar pa s tem vnašajo novo protiustavnost, o kateri bo moralo, kot kaže, presojati ustavno sodišče. Za to trditev predlagateljev, da predlagani referendum ni ustavno dopusten, ker zakon odpravlja protiustavnost na področju človekovih pravic in temeljnih svoboščin je, ne pije voda. Temu pritrjuje tudi mnenje ZPS k predlogu današnjega sklepa, v katerem je jasno povedala, da mora biti protiustavnost tudi dejansko odpravljena. Odprto ostaja tudi vprašanje ali zakon ureja tudi druga zagotovljeno protiustavnostjo nepovezana pravna vprašanja? Pobuda volivkam in volivcem za razpis zakonodajnega referenduma je vložena v skladu z zakonom in jo v Novi Sloveniji podpiramo.

Ker je predlog Sklepa o nedopustnosti razpisa zakonodajnega referenduma še eden od instrumentov za blokiranje preiskave ravnanja krogov okoli stranke Gibanja Svoboda v Poslanski skupini Nova Slovenija predlogu nasprotujemo.

Hvala.

Hvala lepa.

Besedo ima Poslanska skupina Socialnih demokratov, zanjo kolega Damijan Zrim.

Izvolite.

Hvala lepa.

Besedo ima Poslanska skupina Socialnih demokratov, zanjo kolega Damijan Zrim.

Izvolite.