Spoštovani kolegice poslanke, spoštovani kolegi poslanci, gospe in gospodje!
Začenjam 82. izredno sejo Državnega zbora, ki je bila sklicana na podlagi drugega odstavka 58. člena ter drugega odstavka 60. člena Poslovnika Državnega zbora.
Obvestili o odsotnih poslankah in poslancih seje ter o vabljenih na sejo sta objavljeni na e-klopi.
Vse prisotne lepo pozdravljam!
Prehajamo na določitev dnevnega reda 82. izredne seje Državnega zbora.
Predlog dnevnega reda ste prejeli v sredo, 25. septembra, s sklicem seje. O predlogu dnevnega reda bomo odločali v skladu s prvim odstavkom 64. člena Poslovnika Državnega zbora. Predlogov za širitev dnevnega reda seje nismo prejeli; Državnemu zboru predlagam, da za današnjo sejo določi dnevni red, kot ste ga prejeli s sklicem.
Prehajamo na odločanje. Poslanke in poslance prosim, da preverite delovanje glasovalnih naprav. / oglašanje iz dvorane/ Zdaj poskusi še enkrat. Dela. Pri tebi? / nemir v dvorani/ Samo mir v dvorani. Poskusite ponovno, kolega. Je v redu? / oglašanje iz dvorane/ Hvala lepa.
Glasujemo. Navzočih je 75 poslank in poslancev, za je glasovalo 49, proti 26.
(Za je glasovalo 49.)(Proti 26.)
Ugotavljam, da je dnevni red 82. izredne seje Državnega zbora določen.
Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG SKLEPA O NEDOPUSTNOSTI RAZPISA ZAKONODAJNEGA REFERENDUMA O ZAKONU O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O PARLAMENTARNI PREISKAVI.
Predlog sklepa je na podlagi 21. člena Zakona o referendumu in o ljudski iniciativi v obravnavo Državnemu zboru predložila skupina poslank in poslancev s prvopodpisano magistrico Urško Klakočar Zupančič.
Za dopolnilno obrazložitev predloga sklepa dajem besedo predstavnici predlagatelja magistrici Urški Klakočar Zupančič.
Izvolite.
Najlepša hvala, predsedujoča.
Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci!
Danes bomo obravnavali in, upam, tudi sprejeli sklep o nedopustnosti razpisa naknadnega zakonodajnega referenduma o Zakonu o spremembah in dopolnitvah Zakona o parlamentarni preiskavi. Čeprav je, verjamem, opozicija zelo nabrusila nože oziroma jezike, se bo trudila prikazati, da se s tem sklepom jemlje ljudem pravica, da se na referendumu izrečejo o zakonu, ki se po več letih usklajuje z Ustavo Republike Slovenije, uresničuje tri odločbe Ustavnega sodišča, sledi priporočilom Komisije Evropske unije, ki jih je ta zapisala v poročilu o vladavini prava v Republiki Sloveniji, in institut parlamentarne preiskave končno postavlja v ustavno pravni okvir kjer bi moral biti že od začetka. Novela je preživela že več postopkovnih ovir in bo, sem prepričana, preživela tudi morebitne prihodnje, zato ker tisti, ki nasprotujejo nimajo nobenih pravnih argumentov, s katerimi bi lahko podprli svoja navajanja, ki odkrito kažejo težnje po političnem preigravanju, diskreditaciji in zlorabi pomembnega pravnega in parlamentarnega instituta, ki mu rečemo parlamentarna preiskava. V demokratični državi, kjer se politika giblje v pravnih okvirih, je vsako delovanje državnih organov in institucij nujno omejeno z Ustavo, ustavnimi načeli in zakoni, ki morajo biti skladni z Ustavo. In Državni zbor je prvi organ, katerega delovanje je ustavno omejeno, kar še posebej pride do izraza v razmerju zakonodajnega organa do drugih vej oblasti in v razmerju parlamenta do državljank in državljanov in drugih subjektov. Vesela sem, da je absolutna večina poslank in poslancev v Državnem zboru potrdila novelo, kar je dokaz, da se ta večina predstavnikov ljudstva zaveda, da ne more in ne sme preko parlamentarno pravnih institutov delovati izven pravnih okvirjev oziroma Ustave in podustavnih aktov. Vsi tisti, ki noveli nasprotujejo, po mojem osebnem mnenju ne vedo, kaj sploh pomeni termin pravna država, ne poznajo zgodovinskega razvoja, dogodkov, ki so pripeljali do vzpostavitve pravne države, delitve oblasti in nastanka človekovih pravic in temeljnih svoboščin, še manj so seznanjeni z deli tistih razsvetljenih, modrih in svobodomiselnih ljudi, zaradi katerih danes živimo v demokratični pravni in socialni državi. Namen novele je vzpostaviti ustrezno in ustavno skladno pravno podlago za zagotovitev spoštovanja načela delitve oblasti, načelo učinkovitosti parlamentarne preiskave, izkazanosti javnega interesa za preiskavo, ter načelo ustavnosti spoštovanja človekovih pravic in svoboščin. V naši pravni ureditvi v določenih primerih ni mogoče razpisati naknadnega zakonodajnega referenduma, in tako je tudi v primeru četrte alineje drugega odstavka 90. člena ustave, ki pravi, da referenduma ni dopustno razpisati o zakonih, ki odpravljajo protiustavnost, ki jo je predhodno ugotovilo Ustavno sodišče, in neizpodbitno dejstvo je, da gre v primeru novele Zakona o parlamentarni preiskavi po cilju in namenu ter rešitvah za zakon, ki v treh členih odpravlja z določbami ustavnega sodišča ugotovljene protiustavnosti, v enem členu pa zapolnjuje pravno praznino. Novela zakona naslavlja odločbe Ustavnega sodišča iz leta 2011 in dve odločbi iz leta 2021, v katerih je Ustavno sodišče ugotovilo, da sta tako Zakon o parlamentarni preiskavi kot Poslovnik o parlamentarni preiskavi v neskladju z Ustavo. Državni zbor je s sprejemom novele izpolnil ustavnopravne obveznosti, ki izhajajo iz navedenih odločb, pri čemer je upošteval napotilo Ustavnega sodišča, da je zakonska ureditev v prosti presoji zakonodajalca. Vsebina novele ni predmet današnje razprave, dejstvo pa je, da je novela odpravila protiustavnosti, ki jo je, kot sem rekla, v treh odločbah ugotovilo Ustavno sodišče. Zato skladno z ustavo glede te novele ni dopustno razpisati zakonodajnega referenduma, saj referendum ne sme pomeniti odločanja o tem ali naj se protiustavno stanje ugotovljeno z odločbami Ustavnega sodišča še nadaljuje.
Odločbe ustavnega sodišča so za parlament obvezne, pri čemer je treba opozoriti, da Državni zbor že več let v primeru prve odločitve več kot deset let zamuja z izvršitvijo svoje obveznosti, s čimer se poglablja protiustavno stanje. Niti zakonodajalec, niti ljudstvo nimata zakonodajne svobode, ko gre za obveznost izvršiti odločbe Ustavnega sodišča, saj te odločitve zavezujejo tako državni zbor kot državljane kadar ti oblast izvršujejo neposredno z referendumom. Glede na to, da bi opozicija na vse načine rada dosegla neuveljavitev novele, kar samo pomeni, da ustavno pravnih omejitev, ki jih novela prinaša ne želijo spoštovati ali pa da teh omejitev ne razumejo. Je pričakovati, da bo sklep o nedopustnosti razpisa zakonodajnega referenduma, če bo sprejet, gotovo preizkušen na Ustavnem sodišču. Kot predlagateljica se za njegovo usodo ne bojim, saj sta izpolnjena oba pogoja, na katere je v mnenju opozorila Zakonodajno-pravna služba. Ne glede na vse populizme je trdno neizpodbitno dejstvo, da referendum v tem primeru ni dopusten, verjamem pa, da zelo boli, ker z uveljavitvijo novele, do katere bo po mojem mnenju slej ko prej prišlo, ne bo več mogoče segati izven pravnih meja instituta parlamentarne preiskave, kar si je del slovenske politike nemoralno in nečastno privoščil, vse z namenom nedopustne diskreditacije političnih nasprotnikov ali celo poseganja v drugo vejo oblasti in kršenja človekovih pravic. Na dan, ko bo novela uveljavljena, bo pravna država doživela preporod. Poslankam in poslancem, ki vedo, da pravna država pomeni omejitev oblasti predlagam, da pri odločanju glasujejo za. S tem potrdijo svojo zavezanost 2. členu Ustave in dokažejo, da razumejo svoje politično poslanstvo, ki mora vedno biti podrejeno poglavitnim ustavnim načelom te države.
Hvala.
Hvala lepa.
Sledi predstavitev stališč poslanskih skupin.
Najprej ima besedo Poslanska skupina Nova Slovenija - krščanski demokrati, zanjo kolega Franc Medic.
Izvolite.
Spoštovana podpredsednica, spoštovani kolegice in kolegi!
Državni zbor se v tem mandatu res ne more pohvaliti s spoštovanjem ustave, zakonov in Poslovnika. Sprenevedanje koalicije in zavajanje javnosti, zavite v celofan, pri ljudeh vzbuja dvom v zakonitost in transparentnost dela Državnega zbora. Predsednica kot prvopodpisana predlagateljica današnjega sklepa o nedopustnosti razpisa zakonodajnega referenduma, povsem odkrito ponovno posega v ustavo, pravico do Državnega sveta, ki je zahteval parlamentarno preiskavo. Naj spomnimo, da naša ustava v 93. členu izrecno določa, da Državni zbor mora, mora odrediti preiskavo o zadevah javnega pomena, če to zahteva tretjina poslancev ali Državni svet. Če bi predsednica državnega zbora spoštovala Ustavo kot najvišjega varuha človekovih pravic in temeljnih svoboščin, bi morala Državnemu zboru brez odlašanja predlagati odreditev preiskave, namesto tega pa žal le išče argumente, da bi to preprečila. Jasno, saj je bila zahteva za preiskavo uperjena tudi v njihovo stranko oziroma v vlogo predsednika vlade, v določenih poslih ter pri financiranju največje koalicijske stranke. V Novi Sloveniji ponovno poudarjamo, da je parlamentarna preiskava posebej pomembna za spoštovanje načela demokratičnosti. Gre za orodje parlamentarne manjšine pri nadziranju delovanja vladne koalicije, koalicijske večine, ter s tem tudi za orodje sistema zavor in ravnovesij. Sprejeti zakon, je zdaj uvedel mehanizem, po katerem lahko v 30-dneh po objavi Akta o odreditvi preiskave v uradnem listu več upravičenih predlagateljev zahteva, da o skladnosti parlamentarne preiskave z ustavo in zakonom odloči Ustavno sodišče, komisija pa do odločitve sploh ne more začeti s sodelovanjem. V času istega mandata bodo torej nekatere preiskovalne komisije pod posebnim pogledom Ustavnega sodišča, druge pa ne in bodo delale nemoteno naprej. Gre torej za dvojna merila, po kriteriju, kdo je predlagatelj, kar je v demokratični državi nesprejemljivo. ZPS je ob spremembi zakona izpostavila odločbo Ustavnega sodišča, ki je leta 2019 jasno povedalo, da gre pri njihovem mnenju zgolj za obliko notranjega nadzora, na katerega predlagatelj parlamentarne preiskave ni vezan in da bi sprejem zakona lahko oviral in preprečil možnost nadzora nad delom koalicije. Gre za poskus discipliniranja trenutne opozicije pri prizadevanju za nadzor nosilcev oblasti. Kako drugače razumeti potezo predsednice glede na to, da je predlog zakona vložila neposredno ob vložitvi zahteve za parlamentarno preiskavo Državnega zbora? V tem mandatu imamo resen problem z udeležbami nosilcev javnih funkcij na sejah posameznih komisij. Točneje rečeno, za izogibanje odgovornosti. V stranki Svoboda so svobodni in se svobodno odločajo, ali bodo spoštovali ustavo in zakone ali pač ne. Dejstvo je, da je novela Zakona o parlamentarni preiskavi v nasprotju s 23. členom Ustave, ki daje poslancem in Državnemu svetu pravico zahtevati odreditev preiskave. Predlagatelj sami jasno povedo, da novela le delno odpravlja protiustavnosti, kar naj bi bil njihov edini cilj, vendar pa s tem vnašajo novo protiustavnost, o kateri bo moralo, kot kaže, presojati ustavno sodišče. Za to trditev predlagateljev, da predlagani referendum ni ustavno dopusten, ker zakon odpravlja protiustavnost na področju človekovih pravic in temeljnih svoboščin je, ne pije voda. Temu pritrjuje tudi mnenje ZPS k predlogu današnjega sklepa, v katerem je jasno povedala, da mora biti protiustavnost tudi dejansko odpravljena. Odprto ostaja tudi vprašanje ali zakon ureja tudi druga zagotovljeno protiustavnostjo nepovezana pravna vprašanja? Pobuda volivkam in volivcem za razpis zakonodajnega referenduma je vložena v skladu z zakonom in jo v Novi Sloveniji podpiramo.
Ker je predlog Sklepa o nedopustnosti razpisa zakonodajnega referenduma še eden od instrumentov za blokiranje preiskave ravnanja krogov okoli stranke Gibanja Svoboda v Poslanski skupini Nova Slovenija predlogu nasprotujemo.
Hvala.
Hvala lepa.
Besedo ima Poslanska skupina Socialnih demokratov, zanjo kolega Damijan Zrim.
Izvolite.
Spoštovana predsedujoča, spoštovani kolegice in kolegi!
V Poslanski skupini Socialnih demokratov pomislekov glede nedopustnosti razpisa zakonodajnega referenduma o Zakonu o spremembah in dopolnitvah Zakona o parlamentarni preiskavi nimamo. Prepričani smo, da sprejeti zakon ni namenjen samo omejevanju državnega zbora in delu parlamentarnih preiskav, temveč je prizadevanje za racionalizacijo ustanovitve parlamentarnih komisij s ciljem izboljšati kakovost njihovega dela pri preiskovanju politične odgovornosti. Tudi ZPS v svojem mnenju navaja, citiram: "Da iz Ustave izhaja zahteva, da zakonodajalec uredi učinkovit postopek za preprečevanje parlamentarnih preiskav, ki protiustavno posegajo v neodvisnost sodnikov ter da pri tem upošteva ustavna zahteva učinkovitosti parlamentarne preiskave in ustavni sistem delitve oblasti.« Predlagatelji zakona referenduma iz pozicije dobro zavedajo, da je potrebno zlorabe parlamentarne preiskave preprečiti z namenom ohranjanja integritete tega instituta in spoštovanja ustave. Predlog zakona tako odpravlja neskladnosti dosedanje prakse dela parlamentarnih komisij z ustavo, ki jih je Ustavno sodišče ugotovilo v letih 2011 in 2021. Med prvo obravnavo predloga zakona smo v Poslanski skupini Socialnih demokratov izrazili določene pomisleke, s pogojem za več časa za obravnavo rešitev, ki bi nam omogočila implementacijo vprašanj, ki jih je Ustavno sodišče izpostavilo v svoji odločbi, ter celovitejšo prenovo zakonodaje o parlamentarni preiskavi. Menimo, da trenutna in v Državnem zboru sprejeta različica zakona ustrezno naslavlja pomisleke Zakonodajno-pravne službe in Sodnega sveta na prejšnje različice. V primeru, da teh pomislekov zadnja različica zakona ne bi ustrezno upoštevala, ne bi prejela glasov naše poslanske skupine. Tako smo prepričani, da bi predlagani zakonodajni referendum bil v primeru svojega razpisa neustaven, kot je utemeljeno v sklepu o nedopustnosti; po določilih 4. alineje drugega odstavka 90. člena Ustave referenduma namreč ni dopustno razpisati o zakonih, ki odpravljajo protiustavnost na področju človekovih pravic in temeljnih svoboščin ali drugo protiustavnost. V Sloveniji je vzpostavljena ustavna demokracija, katere bistvo je to, da lahko vrednote, ki jih varuje Ustava, med njimi še posebej temeljne človekove pravice in svoboščine, prevladajo nad demokratično sprejetimi odločitvami večine. V tem, v teh primerih tako sploh ni mogoče govoriti o pravici zahtevati referendum, kar pomeni, da Ustavno sodišče pri presoji odločitve Državnega zbora o nedopustnosti referenduma ne odpravi tehtanja med prizadetimi ustavnimi vrednotami, temveč mora presoditi le ali gre za zakon v smislu drugega odstavka 90. člena Ustave. V Poslanski skupini Socialnih demokratov menimo, da v tem primeru gre za tak zakon, torej Poslanska skupina bo tako podprla sklep o nedopustnosti razpisa referenduma.
Hvala.
Hvala lepa.
Besedo ima Poslanska skupina Levica, zanjo kolega Milan Jakopovič.
Izvolite.
Hvala lepa za besedo.
Predlog za razpis zakonodajnega referenduma o Zakonu o spremembah in dopolnitvah Zakona o parlamentarni preiskavi lahko v osnovi ocenimo kot poskus vztrajanja na protiustavnosti in nadaljevanju razpisovanja številnih parlamentarnih preiskav brez dodane vrednosti, pri čemer predlagatelj razlaga, da je referendum nujen, ker gre za pomembno družbeno vprašanje. Če se lahko strinjamo z ugotovitvijo, da imajo parlamentarne preiskave pomembno družbeno vlogo, se ne moremo strinjati s trenutno ureditvijo, ki roko na srce omogoča zlorabo tega pomembnega instituta. V zgodovini parlamentarnih preiskav v Sloveniji se žal ni vedno izkazalo, da so vse parlamentarne preiskave imele za cilj zgolj odkrivanje nepravilnosti, kršitev ali podobnih pojavov, ki bi jih bilo potrebno temeljito raziskati, da bi ugotovili ali ovrgli odgovornosti nosilcev javnih funkcij, kar je Ustavno sodišče večkrat presojalo in na institut parlamentarne preiskave izdalo štiri odločbe in kar šest sklepov. Strinjamo se z mnenjem, da referendum ne sme pomeniti odločanja o tem ali naj se ugotovljeno protiustavno stanje s prej omenjenimi odločbami ustavnega sodišča, za katere so mimogrede roki za odpravo neustavnosti že zdavnaj potekli, še nadaljuje in je po našem mnenju zato tak referendum nedopusten. V Poslanski skupini Levica smo prav tako prepričani, da ima predlagatelj razpisa referenduma en in edini cilj parlamentarne preiskave: ohraniti za politično obračunavanje med parlamentarnimi strankami oziroma med koalicijo in opozicijo. Pomembno pa je, da parlamentarna preiskava je sredstvo družbenega nadzora in ne orodje za preganjanje političnih nasprotnikov. Novela zakona o parlamentarni preiskavi, o kateri naj bi se glasovalo na referendumu, uvaja možnost ustavnopravne presoje akta o odreditvi parlamentarne preiskave in s tem varstvo pred protiustavnimi in protizakonitimi posegi v človekove pravice in svoboščine ter druge ustavne vrednote, kar bi moral biti cilj vseh nas. Za člane preiskovalne komisije vpeljuje tudi pravno varstvo pred morebitnimi zlorabami, če in ko so predlagani za pričo. Ustavno sodišče je namreč ugotovilo, da veljavna ureditev nima postopkovnega mehanizma, ki bi učinkovito preprečeval sistematično ali naklepno oviranje preiskovalnih komisij s predlaganjem članov.
Za pričo iz navedenega bomo v Poslanski skupini Levica predlog sklepa o nedopustnosti razpisa zakonodajnega referenduma o Zakonu o spremembah in dopolnitvah Zakona o parlamentarni preiskavi podprli.
Hvala lepa.
Besedo ima Poslanska skupina Svoboda, zanjo kolegica Lucija Tacer.
Izvolite.
Hvala, podpredsednica, za besedo.
V Sloveniji imamo ustavno demokracijo, temelj za demokracijo je pravna država. Imamo zakone, ki veljajo za vse enako in imamo človekove pravice in dolžnosti, ki jih tudi imamo vsi za to, ker smo ljudje, državljanke in državljani. Kot sem pa rekla, imamo ustavno demokracijo. Torej nimamo kar demokracije v vsakem primeru ampak takrat, ko jo izvajamo mora ostati v okvirih te knjige, v kateri so zapisane naše temeljne vrednote in pravice, ki jih uživamo v tej državi. Spoštovanje pravne države se odraža v spoštovanju odločb Ustavnega sodišča, kot tudi v njihovem pravočasnem izvrševanju. Glavni cilj in namen Zakona o parlamentarni preiskavi je odprava ugotovljenih neskladnosti trenutno veljavnega zakona z Ustavo, ki jih je ugotovilo Ustavno sodišče v letih 2011 in 2022. S sprejemom oziroma uveljavitvi, uveljavitvijo zakona bo tudi odpravljena zamuda glede realizacije omenjenih odločitev oziroma odločb Ustavnega sodišča, saj so roki za odpravo neustavnosti, ki jih je določilo Ustavno sodišče, že zdavnaj pretekli. Z uveljavitvijo novele zakona tako deloma, vendar v pretežni meri odpravljamo protiustavnosti, ki jih je ugotovilo Ustavno sodišče glede načela delitve oblasti, 3. člen Ustave, in neskladnosti s 23 in 125 ter 135 členom Ustave, ker se v postopku odreditve parlamentarne preiskave ne zagotavlja sodniško neodvisnost in neodvisnost državnih tožilcev ter nespoštovanje učinkovitosti parlamentarne preiskave oziroma neskladnosti s 93. členom Ustave.
V Poslanski skupini Svoboda opozarjamo tudi da se novela Zakona o namenih in rešitvah, da sledi pozivom in priporočilom mednarodnih organizacij, katerih članic je Republika Slovenija, kot na primer Sveta Evrope oziroma njegovega specializiranega delovnega telesa GRECO in priporočilom evropske komisije.
Zakaj torej podpiramo sklep o nedopustnosti razpisa zakonodajnega referenduma? Naša ustava v 90. členu določa, kdaj lahko razpišemo zakonodajni referendum in z eno izmed novelacij ustave smo dodali tudi omejitve zakonodajnega referenduma, ker smo ugotovili, da ni primerno, da čisto o vsakem vprašanju neomejeno odločamo na referendumu. In 4. točka teh štirih omejitev, ki smo jih določili kot najbolj temeljne je, da referendum ni dopusten o zakonih, ki odpravljajo protiustavnost na področju človekovih pravic in temeljnih svoboščin ali drugo protiustavnost. Ustavno sodišče je to interpretiralo tako, da gre za to takrat, ko je Ustavno sodišče že ugotovilo protiustavnost.
Ne preseneča nas, da je danes ta tema ponovno na mizi, ker smo že ob začetku mandata te argumente ponavljali, ko je šlo za sprejem enega drugega zakona in je ponovno so se ponavljala nekorektna sporočila javnosti, da je možno na referendumu odločati prav o vsem. In danes ponovno uveljavljamo načela, ki so temeljna v naši družbi in zato podpiramo predlog sklepa, da je referendum v tem primeru nedopusten.
V kolikor politična stranka SDS, ki je ob podpori volivcev predlagateljica referenduma, in njeni poslanci in poslanke menijo, da zakon ni skladen z odločbami Ustavnega sodišča, ali celo, da na protiustaven način omejuje parlamentarno preiskavo in njeno nadzorno funkcijo Državnega zbora ter je s tem v neskladju z načelom delitve oblasti, imajo na voljo možnost, da zahtevajo presojo ustavnosti zakona. Skupaj z drugimi poslanci opozicije, ki so v predlogu zakona, ki so v predlogu zakona nasprotovali, Nova Slovenija, ima namreč zadostno število poslancev, to je ena tretjina, da vložijo zahtevo.
V Poslanski skupini Svoboda menimo, da institut zahteve za presojo ustavnosti zakona predstavlja ustrezno varovalko, s katero se lahko prepreči, da bi Državni zbor na protiustaven način odpravljal protiustavnost. Vsekakor temu ni namenjen institut referenduma. Še posebej pa ne v primerih, ko je primaren oziroma izključen cilj predloga zakona izvršiti odločbe Ustavnega sodišča oziroma odpraviti že ugotovljene protiustavnosti veljavnega zakona. V tem primeru ima spoštovanje odločb ustavnega sodišča ter ustavne pravice in ustavne vrednote, ki jih te določbe varujejo, pri tehtanju med njimi prednost. Pred izvrševanjem ustavne pravice volivcev do referenduma.
Hvala lepa.
