Spoštovane kolegice, spoštovani kolegi!

Začenjam 49. nujno sejo Odbora za finance.

Vse prisotne lepo pozdravljam. Obveščam vas, da se kot nadomestna člana odbora s pooblastili sodelujeta Franc Medica nadomešča Jerneja Vrtovca in Dejan Suš nadomešča Bojana Čebelo. Medic? Aha, ja, ja. Prebrala sem.

S sklicem seje ste prejeli dnevni red seje odbora. Ker v poslovniškem roku nisem prejela drugih predlogov v zvezi z dnevnim redom, ugotavljam, da je določen takšen dnevni red kot ste ga prejeli s sklicem seje.

Prehajamo torej na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA IN SICER ODGOVORNOST MINISTRA ZA FINANCE KLEMNA BOŠTJANČIČA ZA NEZAKONITO IN NEGOSPODARNO IZVAJANJE DRŽAVNEGA PRORAČUNA.

Poslanska skupina Slovenske demokratske stranke je 12. 9. 2024 na Odbor za finance naslovila zahtevo za sklic nujne seje odbora z navedeno točko dnevnega reda. Kot gradivo k tej točki ste prejeli zahtevo Poslanske skupine SDS za sklic nujne seje odbora s predlogom... / izklop mikrofona/ Predsednica Računskega sodišča, Jana Ahčin in Računsko sodišče.

Prehajamo na obravnavo navedene zadeve. Želi predstavnik predlagatelja podati dopolnilno obrazložitev k zahtevi? Izvolite, kolega Rado Gladek.

Spoštovana predsednica odbora, spoštovani minister za finance, podpredsednik Vlade in podpredsednik Gibanja Svobode, spoštovani ostali prisotni!

Minister za finance je na predstavitvi na hearingu pred tem odborom leta 2022 mislim, da je bilo to 30. maja, izjavil, citiram: "V tem kontekstu vidim Ministrstvo za finance kot gatekeeperja. Prej sem poskušal relativno natančno razložiti, kako konkretno si predstavlja Ministrstvo za finance, saj pravim, kot nek resen kontrolniški sistem. Torej, ni seveda poraba sama po sebi problematična, problematično je zakaj se uporabi posamezna sredstva in predvsem kakšen je učinek teh sredstev. To je tista stvar, na katero bomo dali zelo veliko poudarka." To so bile vaše besede na hearingu. Na slidih, ki ste nam jih tudi na samem hearingu predstavili oziroma so spremljali vašo predstavitev. Je bilo na enem izmed teh diapozitivov navedeno, citiram: "Zaupanje in sodelovanje javnosti pri upravljanju z javnimi sredstvi je zelo pomembno." V Slovenski demokratski stranki smo prepričani, da ste slab gatekeeper ali če rečemo po domače oziroma po slovensko ali pa žargonsko, golman. Gole vam zabijajo vaši soigralci. Zabijate, pa si jih tudi sami. Zaupanje javnosti glede upravljanja z javnimi sredstvi pa je zelo nizko. Ves čas vašega ministrovanja v Slovenski demokratski stranki opozarjamo na nepravilnosti pri porabi javnega denarja, za katero ste vi kot minister za finance prvi odgovorni. Običajen odgovor na naša opozorila je, da je naš namen pridobivanje pozitivnih političnih točk. Si pa vi, minister, pridno nabirate negativne točke. In če se ne ozirate na opozorila opozicije, pa prav gotovo ne morete mimo ugotovitev Računskega sodišča, ki je pri revidiranju predloga zaključnega računa Proračuna Republike Slovenije za leto 2023 in pravilnosti izvršitve državnega proračuna za leto 2023 ugotovilo vrsto nepravilnosti. Ugotovitve so obremenjujoče in jasno izkazujejo netransparentno porabo javnega denarja in delovanje v neskladju z zakonom. Naj omenim samo nekatere ugotovitve iz tega poročila oziroma iz te revizije, ki se dotikajo neposredno dela ministra za finance. Prvo neskladje s predpisi pri prevzemanju in plačevanju obveznosti iz proračuna. Tu gre za nakup podrtije na Litijski, za katero pred izplačili nista bila preverjena pravni temelj in višina obveznosti. Nakup poslovne stavbe za potrebe pravosodnih organov ni bil ustrezno načrtovan v državnem proračunu. Plačila, ki so izhajala iz prevzetih obveznosti, niso bila vključena v proračun leta, v katerem zapadejo. Ker ste kupili razpadajočo stavbo, ki še vedno razpada oziroma je v takem stanju, kot ste jo pred slabim letom plačali, ste kršili tudi Uredbo o enotni metodologiji za pripravo in obravnavo investicijske dokumentacije na področju javnih financ, saj v dokumente investicijskega načrtovanja niso bili vključeni ocenjeni stroški prenove. Naslednja nepravilnost je neskladje s predpisi na področju pridobivanja prihodkov državnega proračuna. Kot vsi vemo je Vlada za potrebe poplavne obnove dodatno obremenila državljane in gospodarstvo za po poplavno obnovo. Javnost, davkoplačevalci pričakujemo, da je denar, ki je tako na ta način pobran oziroma zbran in porabljen, da je ta poraba tega denarja transparentna in v vsakem trenutku bi se moralo vedeti, koliko denarja smo pobrali in zakaj je ta denar šel. Tudi v samem zakonu je predvidena ustanovitev posebnega sklada, ki bi skrbel za transparentno porabo in pridobivanje sredstev, ki pa, kot ugotavlja Računsko sodišče, še do danes ni ustanovljen. 125. člen Zakona o obnovi govori o namenskem proračunu, ki govori o namenskem proračunskem skladu, pravi v prvi alineji: "Za financiranje projektov in ukrepov, povezanih s poplavami in plazovi, se ustanovi proračunski sklad, v nadaljnjem besedilu Sklad za obnovo, na katerem se zbirajo sredstva na posebnem računu, podračunu proračunskega sklada pri ministrstvu pristojnem za finance - to je vašem ministrstvu - ločeno od drugih proračunskih sredstev." Tretja nepravilnost, ki se ga dotika to revizijsko poročilo, je nakup 13000 računalnikov, o katerem je bilo že toliko povedano. Kmalu bo minilo eno leto, odkar ste ta, mislim je že minilo eno leto, odkar je bil ta nakup izveden. Dnevno se pojavljajo razne informacije, še dodatni stroški nastajajo, zaradi tega razpisa, ampak izvirni greh izhaja že iz samega Zakona o spodbujanju digitalne vključenosti. Vlada Republike Slovenije ni sprejela predpisa, v katerem bi uredila upravljanje mehanizma in način uresničevanja pravice do izposoje računalniške opreme, kar je pogoj za porabo proračunskih sredstev. Tu je jasna odgovornost tako ministrice za digitalno preobrazbo kot tudi ministra za finance, ki je, kot sem že parkrat poudaril, skrbnik javnih financ. Kot že rečeno, navedeno ni ugotovitev opozicije, ampak Računskega sodišča, ki je najvišji revizijski organ za kontrolo državnih računov, državnega proračuna in celotne javne porabe v Republiki Sloveniji, ki je v razmerju do drugih državnih organov samostojen in neodvisen državni organ. Ugotovitve revizije kličejo na odgovornost ministra za finance, ki je ob tem še podpredsednik Vlade, kot sem že na začetku omenil in podpredsednik stranke, ki tako poudarja pomen pravne države. Dejstvo je namreč, da je je minister za finance Klemen Boštjančič odgovoren za delo Ministrstva za finance, kar jasno in nesporno določa drugi odstavek 4. člena Zakona o Vladi Republike Slovenije. Dejstvo pa je tudi, da glavno skrb in odgovornost za zakonito porabo javnega denarja nosi prav ministrstvo za finance, ki ga vodite. Ker minister za finance do sedaj ni pokazal ustreznega čuta odgovornosti smo v Poslanski skupini Slovenske demokratske stranke vložili zahtevo za sklic nujne seje Odbora za finance, saj je bilo po našem mnenju dovolj sprenevedanja. Ugotovitve so jasne in ob tem ministra za finance Klemna Boštjančiča pozivamo k odstopu. Če minister za finance Klemen Boštjančič ne bo odstopil pa pozivamo predsednika Vlade, da Državnemu zboru Republike Slovenije predlaga njegovo razrešitev. Zakoni naj veljajo za vse enako, tudi za ministra za finance Klemna Boštjančiča. Toliko bi imel za začetek, kaj več oziroma bolj podrobno pa v sami razpravi. Hvala.

Želi besedo predstavnik Ministrstva za finance? Izvolite, gospod minister Klemen Boštjančič, beseda je vaša.

Hvala lepa, spoštovana predsednica odbora, spoštovane poslanke, spoštovani poslanci, spoštovana predsednica Računskega sodišča in spoštovani vsi ostali prisotni!

Najprej naj povem, da pozdravljam odločitev Odbora za finance, da opravi to sejo in razpravo o reviziji proračuna Republike Slovenije za leto 2023, ki se odkar je ta že osnutek tega poročila prišel v javnost, izrablja za izkrivljanje dejanskih ugotovitev in dejstev ter predvsem obtoževanje mene kot ministra za finance. Prav tako sem vesel, da so z nami danes tudi predstavnice Računskega sodišča, saj smo prepričani, da bolj kot smo transparentni, bolje je za vse. Dejstvo je, da imamo v nekaterih zadevah z Računskim sodiščem različne poglede. Kot na primer, zakaj se lahko nameni splošna proračunska rezervacija, ki jo ureja 42. člen Zakona o javnih financah. Pri porabi te rezervacije imata Računsko sodišče in Ministrstvo za finance različno tolmačenje že več kot deset let, ne glede na politično barvo posameznega ministra za finance. Dovolite, da na začetku pojasnim, kaj revidira Računsko sodišče. Najprej, revidira splošni del predloga zaključnega računa proračuna in presoja, ali so prihodki, odhodki, prejeta sredstva iz EU, račun finančnih terjatev in naložb ter poroštva prikazani pravilno. Če povem malo bolj poenostavljeno, Računsko sodišče preveri, ali so računovodski izkazi proračuna pravilno prikazani, revidiranec pa je v tem primeru Vlada. Poleg splošnega dela proračuna Računsko sodišče revidira tudi pravilnost izvršitve proračuna proračunskih uporabnikov, torej ministrstev in služb. To pomeni, da preverja pravilnost izvrševanja pri različnih proračunskih uporabnikih in pri vsakem navede, kaj je revidiralo in katere nepravilnosti je ugotovilo. V tem delu namreč Računsko sodišče revidira na primer obračune plač, dodatke k plačam, če so javni uslužbenci pravočasno napoteni na usposabljanje, če so bila obvestila o spremembah pogodb pravočasno objavljena na portalu javnih naročil, če so resorji pravočasno posredovali izhodišča za pripravo finančnih načrtov svojim posrednim proračunskim uporabnikom. Če so bile odločbe o napredovanju strokovnih delavcev izdane pravočasno, če so bili prijavitelji v roku obveščeni o odločitvi glede dodelitve sredstev oziroma izida javnega razpisa. S tem naštevanjem ne želim zmanjšati pomena tega dela revizije Računskega sodišča ali komentirati, kakorkoli, vsebino revizije Računskega sodišča. Želim samo pojasniti, kako široko in podrobno je polje delovanja Računskega sodišča. Lani je na splošni del proračuna Računsko sodišče dalo mnenje s pridržkom. Glavni razlog za mnenje s pridržkom je ugotovitev, da so bili prejemki v računu finančnih terjatev in naložb tako imenovana B bilanca izkazani na napačni podskupini kontov s tem, da je bila skupina kontov pravilna. Govorim konkretno o vračilu naknadno vplačanega kapitala s strani HSE v višini 342 milijonov evrov. Ta posel se je tako ob plačilu leta 2022 kot tudi ob vračilu večkrat interpretiral kot posojilo, saj sta SDH in Vlada to operacijo potrdila z upoštevanjem, da se bo celoten znesek vrnil in HSE je to tudi storil. Zaradi navedenega je Ministrstvo za finance vračilo evidentiralo na podskupini kontov, ki opredeljuje prejeta vračila danih posojil. Še enkrat torej poudarjam, Računsko sodišče ne ugotavlja, da bi bil določen denarni tok v finančnih izkazih oziroma da ni bil izkazan, ampak samo to, da je bil zaveden na napačnem, pod konto in ta denar, kot sem že povedal, je tudi bil že vrnjen in je zdaj tudi že pravilno poknjižen, kot je predlagalo Računsko sodišče. Ker je pač lanski celotni znesek B bilance znašal 382,7 milijonov evrov, od tega pa velika večina odpade na vračilo HSE, torej 342 milijonov evrov je pripoznana, bom rekel v narekovajih, napaka, tako visoka, da je Računsko sodišče v tem delu izdalo mnenje s pridržkom. Naprej. V zvezi z neskladji s predpisi pri prevzemanju in plačevanju obveznosti iz proračuna. To neskladje Računsko sodišče na primer ugotavlja pri povečanju namenskega premoženja Stanovanjskega sklada Republike Slovenije, ker Ministrstvo za solidarno prihodnost za obravnavani izdatek ni sklenilo Pogodbe s Stanovanjskim skladom, kot to določa 50. člen zakona o javnih financah, Ministrstvo za zdravje pa ni sklenilo pisne pogodbe z ZZZS. Naprej. Ministrstvo za infrastrukturo je v neskladju v primeru sklenitve Pogodbe o izvajanju konzultantskih inženirskih storitev pri upravljanju, vzdrževanju in varstvu državnih cest ter tehničnem urejanju prometa in zagotavljanju prometne varnosti na državnih cestah za obdobje 1. december 2022 do 31. maj 2023. Izvedene preobremenitve v celoti ne odražajo prevzetih obveznosti po pogodbi in aneksih. Prav tako na obrazcih FEP ministrstvo ni evidentiralo dinamike preobremenitev in plačil. A hkrati moram že tu poudariti, kar bom kasneje še na več mestih, da je vsak minister odgovoren za svoj resor. Vem, da to veste. Ali je seveda bolj priročno streljati na eno tarčo? Če nadaljujem z neskladji s predpisi pri oblikovanju sredstev splošne proračunske rezerve in njenem prerazporejanju. Iz 48. člena ZJF, torej člena, ki ureja tisti del proračuna, ki je namenjen za pokrivanje izdatkov za odpravo posledic naravnih nesreč izhaja, da se v sredstva proračunske rezerve izloča največ 1,5 odstotka prejemkov proračuna, določa tudi, da se sredstva izločajo v rezerve začasno vsak mesec, dokončno pa po zaključnem računu proračuna za preteklo leto. Torej, pojasnjujem, da Računsko sodišče ne očita, da v letu 2023 sredstva ne bi bila izločena v proračunsko rezervo v obsegu, kot jo določa zakon, ampak zgolj, da niso bila izločena vsak mesec. Zakon o javnih financah ne določa obsega, do katerega bi se morala sredstva na mesečni ravni izločati v proračunsko rezervo, kar pomeni tudi, da bi zahtevam zakona sledili že na primer, če bi v posameznem mesecu na proračunsko rezervo izločili zgolj 1 evro, se pravi, en sam evro lahko določa stran na kateri se znajde. Če bi ga nakazali vsak mesec, se danes o tem tu ne bi pogovarjali. V vsakoletnem revizijskem poročilu se omenja tudi nepravilnost pri izvajanju nadzora neposrednih proračunskih uporabnikov nad posrednimi proračunskimi uporabniki oziroma neustreznim izvajanjem postopkov pri dodeljevanju sredstev upravičencem. Ministrstvo za zdravje je v letu 2023 že pričelo izvajati aktivnosti za izboljšanje nadzora nad dodelitvijo sredstev, prav tako ministrstvo za vzgojo in izobraževanje, medtem ko se določenim ministrstvom očita, da ne zagotavljajo pravočasnega nadzora, kar pa ne pomeni, da nadzora ni. Prav tako Računsko sodišče vsako leto opozarja na nepravilnosti glede podeljevanja koncesij za opravljanje javne službe linijskih prevozov potnikov v notranjem cestnem prometu, ki se ni odpravilo niti v letih 2020 in 2021. V letih 2020 in 2021 so bili največji očitki pri Ministrstvu za zdravje, da ni izvajalo ustreznega nadzora pri izplačilih sredstev s področja interventnih ukrepov za zajezitev epidemije covid 19. Kršitve predpisov s področja interventnih ukrepov za zajezitev epidemije covid 19 so se nanašale predvsem na to, da ni bilo mogoče potrditi upravičenosti izplačil in izpolnjevanja pogojev za pridobitev pravice do interventnih ukrepov in da ob predložitvi zahtevkov za izplačilo sredstev niso bili predloženi analitični podatki. Ministrstvo za zdravje je namreč Zavodu za zdravstveno zavarovanje iz tega naslova izplačalo več kot 200 milijonov evrov. Glede zamude pri posredovanju izhodišč za pripravo finančnega načrta posrednemu proračunskemu uporabniku, napaki sta bili na strani Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti in Ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport. Pri tem lahko rečem, da sem bil tudi sam opozorjen na dejstvo, da nekatera ministrstva ne posredujejo pravočasno izhodišč za pripravo finančnih načrtov posrednih uporabnikov, zato sem za leto 2024 v Zakonu o izvrševanju proračuna 2024-2025 za takšno ravnanje predlagal sankcijo za resornega ministra v višini 2 tisoč 500 evrov, ki ste jo poslanci v Državnem zboru tudi potrdili, zato tu ne pričakujem več težav.

In zdaj še glede zakona o obnovi, razvoju in zagotavljanju finančnih sredstev oziroma ne ustanovitve sklada za obnovo. Zakon o obnovi, razvoju in zagotavljanju finančnih sredstev je bil sprejet 13. decembra 2023. namenske prihodke, ki so vir financiranja proračunskega sklada in proračunski sklad potrebno priznati z Zakonom o izvrševanju proračuna je Ministrstvo za finance takoj pristopilo k spremembi navedenega zakona. Posledično je Državni zbor konec januarja 2024 že spremenil Zakon o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2024 in 2025. V njem so bili prepoznani štirje novi namenski prihodki za financiranje novega proračunskega sklada, prav tako tudi nov proračunski sklad. Menim, da je bil v tem primeru odziv Ministrstva za finance ustrezen. Sklad je ustanovljen in razpoložljivo stanje za popoplavno obnovo mesečno objavljamo na spletni strani ministrstva za Finance, trenutno je vanj izločenih 168 milijonov evrov. V zvezi z neskladji s predpisi na področju pridobivanja stvarnega premoženja, torej o delu, ki ga opozicija zlorablja v politične namene in sklicuje seje, kot je ta, pri čemer želi, po mojem mnenju, predvsem odvrniti pozornost od bistva problema, kako je bil posel nakupa stavbe na Litijski 51 voden na Ministrstvu za pravosodje? Kdo so bili tisti, ki so ga vodili, sprejemali odločitve? Navedba, da je za vse nepravilnosti glede tega nakupa, ugotovljene v revizijskem poročilu predloga zaključnega računa proračuna za leto 2023 odgovorno Ministrstvo za finance je popolna manipulacija in zloraba revizije, ki jo opravlja Računsko sodišče za politične namene in preusmerjanje pozornosti od bistvenih napak postopka vodenega s strani Ministrstva za pravosodje, kar navaja tudi Računsko sodišče. Računsko sodišče je bilo pri tem jasno. Popolnoma jasno je tudi zakaj Zakon o javnih financah v 65. členu, ki nedvoumno določa odgovornosti predstojnikov neposrednih uporabnikov državnega proračuna, v tem primeru to pomeni, da vsako ministrstvo odgovarja za svoje odločitve. Zakon jim nalaga odgovornost za zakonitost, namenskost, učinkovitost in gospodarnost razpolaganja s proračunskimi sredstvi. Ministrstvo za finance nima nobene zakonske podlage za odločanje, katere pravne posle in kdaj jih bodo sklenila posamezna ministrstva. Resorna ministrstva morajo sama še pred prevzemom obveznosti preverjati, ali imajo za prevzem obveznosti ustrezne pravne podlage, njihovi predstojniki pa so odgovorni za smotrno in gospodarno porabo javnih sredstev. Če bi moral biti minister za finance odgovoren za vso porabo proračunskih sredstev, vsak nakup, vsako investicijo, ki se zgodi v tej državi, potem pravzaprav ne potrebujemo več drugih resorjev in njihovih finančnih načrtov ali pa drugih neposrednih uporabnikov državnega proračuna, ampak bi zadoščal zgolj obstoj in finančni načrt Ministrstva za finance.

In še to, besedilo 42. člena Zakona o javnih financah, ki v bistvenem delu velja že od sprejema osnovnega zakona je potrebno razlagati tudi v navezavi z novimi okoliščinami, ki so nastale po vstopu Slovenije v Evroobmočje in uveljavitvi fiskalnih pravil v Republiki Sloveniji, še posebej Zakona o fiskalnem pravilu. Fokus fiskalne politike se nanaša iz državnega proračuna na tako imenovano statično metodologijo ESA in zato uvedba fiskalnih pravil zahteva od države prilagajanje pravilom Ekonomske in monetarne unije tudi pri načrtovanju proračuna. Toliko bolj je pomembno natančno ocenjevanje denarnih tokov v primerjavi z realiziranimi tokovi, ki štejejo kot izdatek po metodologiji ESA. Na tem mestu torej posebej izpostavljam, da se z Odlokom o okviru za pripravo proračunov sektorja država določa zgornja meja odhodkov za državni proračun, zato je treba pri pripravi proračuna ali njegovega rebalansa omejevati uvrščanje tistih projektov, za katere ni mogoče z gotovostjo pričakovati, da bodo v določenem proračunskem letu izvedeni. V zvezi s pripravo proračuna je treba upoštevati tudi, da proračunske dokumente oceni Fiskalni svet, ki že več let opozarja, da so načrtovane ravni odhodkov bistveno višje od realizacije proračuna ob koncu leta. V zvezi s tem Fiskalni svet izrecno opozarja na nerealistično projekcij, ki so pretežno posledica precenjenih projekcij investicijskih odhodkov. Čez približno dva tedna bomo zopet sedeli tu pri obravnavi proračunov za leti 25 in 26, takrat boste očitali ravno nasprotno, da je proračun preveč napihnjen, da je nerealističen in podobno. Tako da, povejte mi ob več kot 90 odstotkih fiksnih obveznosti in 42. členu ZJF, kot ga tolmači Računsko sodišče, je praktično nemogoče živeti življenje kot ga pred nas postavljajo fiskalna pravila in nepredvidljivi odhodki, včasih je lahko tudi kakšno nujno potrebna investicija. Če bi bilo z nakupom Litijske 51 vse v redu, če bi bil postopek voden transparentno s strani resornega ministrstva, kar Ministrstvo za finance ni moglo, ne more in tudi nima pristojnosti, da preverja, bi danes poslušal očitke, da se zaradi odločitve finančnega ministrstva, da ne da denarja v zasebne žepe, stekajo ogromni zneski od najemnin. Prav zaradi te zakonske praznine pri tolmačenju 42. člena ZJF in posledično vnesenega konflikta, ki sem ga omenil zgoraj med razlago Računskega sodišča na eni strani in zahtevami Fiskalnega sveta ter utesnjenim prostorom za odločanje v nepredvidljivih razmerah, ki niso posledica naravnih nesreč, razmišljam, da bi predlagal spremembo 42. člena ZJF na način, da bi Državni zbor določil zgornji limit te postavke v odstotku načrtovanih prihodkov, namenjen namen nepredvidljivosti pa bi na to v tem okviru razlagala Vlada. Očitno namreč je 42. člen ZJF neživljenjski, če smo ga v očeh računskega sodišča kršili vsi ministri zadnjih 15 let. In če zdaj pogledamo, kaj vse je bilo v preteklih poročilih računskega sodišča opredeljeno kot nekaj, kar ne šteje kot nepredviden namen, od plač, malic za osnovnošolce, nujno potrebnega protonskega pospeševalnika za zdravljenje raka, do pomoči gospodarstvu. Lansko leto Komisija za preprečevanje korupcije ne bi dobila sredstev za prenovo informacijskega sistema ERAR, ki je osnovno orodje za preglednost in transparentnost porabe javnega denarja. Na podlagi 42. člena ZJF so bila zagotovljena sredstva za dolgotrajno oskrbo na domu, štipendije, sredstva za Nordijski center Planica, sredstva za financiranje znanstveno-raziskovalne dejavnosti, pa denimo sredstva za transfere za varstvo duševno in telesno prizadetih, pomoč gospodarstvu zaradi energetske krize in ne nazadnje za prostore italijanske narodne skupnosti, to je bil projekt vaše Vlade. Izpostavljam ga samo zato, ker gre za nakup prostorov in nakup, ki je bil izveden na hitro v zadnjih izdihljajih prejšnje, torej vaše vlade in za katero je Računsko sodišče prav tako menilo, da ste ravnali neskladno z zakonom. Ste zaradi tega sklicali kakšno nujno sejo? Ste kadarkoli pozivali vaše ministre k odstopu zaradi tega? Mislim, da vsi razumemo za kaj gre pri današnjem sklicu. Mimogrede, v lanskem letu je bila višina ugotovljenih neskladij ena najnižjih v zadnjih 14 letih. Zakaj sem našteval vse pretekle projekte? Nikakor ne zato, ker mislim, da če drugi, če so drugi v preteklosti delovali v neskladju, da lahko počnem to tudi sam, ampak zato, ker je ob vsem povedanem jasno, da so prav vsi ministri do sedaj menili, da ravnajo prav. Tudi vaši in tudi mi smo prepričani, da smo ravnali prav. Predhodnike razumem da so tako ravnali, saj nam ta zakonska določba, kot sem že povedal, omogoča fleksibilnost pri načrtovanju in izvrševanju proračuna.

V tem uvodnem nagovoru sem se želel opredeliti do čim več navedb predlagateljev, zato sem bil nekoliko daljši. Za konec bi želel še enkrat poudariti, brez leporečenja, brez politiziranja, da se zadnji stavek mnenja Računskega sodišča glasi, navajam: Razen vpliva navedenih nepravilnosti na pravilnost poslovanja menimo, da so Vlada oziroma vladni proračunski uporabniki v vseh pomembnih pogledih poslovali v skladu s predpisi.

In dodam samo še to, očitate mi prekomerno trošenje, slišim, da me celo posmehljivo označujete za božička, in veste kaj da, priznam, ta Vlada sredstva troši, vendar jih troši pametno in usmerjeno za ljudi, ki jih potrebujejo in usmerja tja, kjer se ustvarjajo multiplikativni učinki ter visoka dodana vrednost. Ta vlada je zagotovila rekordna sredstva za investicije, za znanost, dvignila pokojnine, minimalno plačo, uvedla brezplačne malice v šolah in ne nazadnje, to je zdaj zadnja stvar, bo stoodstotno uskladila olajšave in lestvico za odmero dohodnine v letu 2025, zaradi česar bodo zaposleni prejeli višje neto plače. Največja ironija je, da ravno poslanci SDS meni očitate prekomerno trošenje, ko pa ste vi v času epidemije covid 19 trošili brez vseh omejitev fiskalnih pravil. Vendar ne bom šel dlje od tega, ne bom več bolj populističen in politikantski. Čas epidemije je bil zahteven in želim verjeti, da je vaša vlada delala po svojih najboljših močeh. Žal je čas v katerem živimo danes, prav tako zahteven. Energetska kriza, poplave, draginja so samo nekateri od izzivov. Želim si, da boste tudi poslanci opozicije kdaj prepoznali dobre namene, da bomo lahko na kakšni točki našli skupen jezik ter se poenotili v dobro Slovenije. Prepričan sem, da boste imeli še dodatna vprašanja na katera bom z veseljem odgovoril, več kot jasno pa je, da je pobuda za sklic te seje, da ne izvira iz skrbi za javne finance, ker če bi, bi jo namreč, poslanci SDS lahko sklicali vsako leto in predvsem tudi za svoje ministre. Hvala lepa.

Hvala lepa. Želi besedo predstavnica Računskega sodišča? Izvolite, gospa Jana Ahčin, predsednica Računskega sodišča.

Hvala lepa za besedo, lep pozdrav predsednici Odbora za finance in vsem ostalim.

Veliko je bilo že povedano, tako da bi morda dodala samo še nekaj, bom rekla, ključnih stvari vezanih na naše poročilo, ki smo ga, tako kot je bilo povedano, pripravili kot samostojna in neodvisna inštitucija in ugotovitve o njem zapisali tudi objektivno na podlagi revizijskih dokazov. Revizija zaključnega računa proračuna je, kot veste, največja revizija, ki jo delamo na Računskem sodišču, v njo je vključeno največ revidirancev v lanskem letu, konkretno je bilo to 21 revidirancev, Vlada, 19 ministrstev in ena upravna enota. Zato so tudi ugotovitve, ki so zapisane v Računskem sodišču, ki so zapisane v revizijskem poročilu, seveda plod ugotovitev pri vseh teh revidirancih in niso secirane enega na enega, razen tam, kjer je to res bilo mogoče povezati in je to tudi zapisano. Revizija predloga zaključnega računa proračuna je iz dveh delov. Prvi del je, tako kot je že minister za finance zelo dobro povedal, del v katerem preverjamo pravilnost splošnega dela zaključnega zaključnega računa proračuna, se pravi pravilnost izkazov. Lahko povem, da ta del je bil v zadnjih štirih letih, se pravi 2022, 2021, 2020 in 2019, za ta del smo dali pozitivno mnenje, v letošnjem letu smo dali mnenje s pridržkom. Na mnenje s pridržkom je vplivala napaka, ki smo jo ugotovili pri evidentiranju, kako naj rečem, o evidentiranju vračila posojila družbe HSE v višini 342 milijonov. Zakaj je bila to napaka? Ta napaka je bila zato, še tukaj v Državnem zboru ste v lanskem letu imeli razpravo na to temo, kajti država je v letu 2022 plačala, je dokapitalizirala družbo HSE v višini 492 milijonov, če se prav spomnim, ali ... / nerazumljivo/ v lanskem letu. Ja, se pravi, na eni strani je bilo vplačilo kapitala in potem v lanskem letu se to vračilo kapitala vrne kot vračilo posojila - napačno knjiženje definitivno. In zaradi tega, ker je ta znesek tako velik, smo to prepoznali kot tako veliko napako in to je vplivalo na mnenje s pridržkom. Ostale napake, ki so bile narejene so bile minorne, niso vplivale na mnenje. Se pravi, zaradi tega pa je bilo po našem mnenju, je bil račun finančnih terjatev in naložb nepravilno prikazan.

V drugem delu, kjer pa preverjamo pravilnost izvršitve odhodkov državnega proračuna, pa moram reči, da je že dolga leta mnenje s pridržkom. Včasih je bilo tudi negativno mnenje, ampak zakaj je mnenje s pridržkom? Zaradi tega, kot sem že rekla, tukaj je toliko revidirancev vključenih in naredi se tako veliko nepravilnosti, da v skupnem znesku vplivajo na znesek ugotovljenih nepravilnosti in to da potem mnenje s pridržkom. Kaj pa ugotavljamo v tem delu pri izvrševanju? Ker tukaj je pa tisto, kar se plača, ne, to, kar smo se danes pogovarjali. Mi ugotavljamo, da se določene nepravilnosti pojavljajo iz leta v leto. Bom v nadaljevanju bom povedala, katere so to, povedala bom pa tudi to, da smo v preteklosti za te nepravilnosti dali tudi ukrepe za odpravo le-teh, tudi priporočila. In nekateri ukrepi se še izvajajo, zato nismo potem tukaj posebej v lanskem letu obravnavali, nekatere pa ne. Nepravilnosti, ki se pojavljajo iz leta v leto, so recimo naslednje. Javni zavodi s področja zdravja, kulture, izobraževanja in institucionalnega varstva za starejše v svojih poslovnih knjigah najemnine še vedno izkazujejo kot svoje prihodke in jih ne nakazuje v proračun države, ki je lastnik premoženja. Vlada še vedno ni določila podrobnejših kriterijev za določitev plačila za vodno pravico, pridobljeno z vodnim dovoljenjem, zaradi česar se predpisana dajatev tudi v letu 2023 ni vplačevala v državni proračun. V revizijskem poročilu smo ponovno opozorili, da izjeme v okviru računovodskega poročanja v področnih zakonih lahko pomembno vplivajo na popolnost in preglednost v zaključnem računu proračuna izkazanega poslovanja države. Poraba sredstev splošne proračunske rezervacije za namene, ki bi jih bilo mogoče načrtovati; v tem delu bi samo povedala, da dejansko, tako kot je bilo povedano, Ministrstvo za finance in Računsko sodišče se na tej točki že leta razhajata. Mi gledamo tukaj ali je bilo določena sredstva možno načrtovati: da ali ne. Minister je sicer omenil, da smo kot nepravilno šteli tudi recimo plačilo malice, plačilo programa za Komisijo za preprečevanje korupcije - ja, tudi to je bilo kot izdatek, ki bi ga bilo mogoče načrtovati, zaradi tega ker je proračunski uporabnik na začetku leta točno vedel, kakšne so njegove naloge do konca leta in bi moral on to v proračunu načrtovati. In zaradi tega smo to izkazali kot nepravilnost v skladu z 42. členom Zakona o javnih financah, na kar se ta alineja nanaša. Potem v letu 2023 smo še vedno ugotavljali nepravilnosti glede podeljevanja koncesij za opravljanje gospodarske javne službe linijskih prevozov potnikov v notranjem cestnem prometu; tudi tukaj nismo dali nobenega ukrepa ali priporočila, ker je Ministrstvo za finance v letu 2024 to zadevo odpravilo in bomo pravilnost presojali v naslednjem proračunu. Ugotavljali smo kršitev predpisov o plačah in drugih odhodkih zaposlenih pri vseh teh revidirancih, ki smo jih gledali. Zaznavali smo nepravilnosti pri tekočih investicijskih odhodkih ter zaznavali tudi kršitve Zakona o javnem naročanju, prav tako pa so bile ugotovljene tudi nepravilnosti na področju transferov .Kar se tiče, kar se tiče poplav, ki so bile omenjene, da niso bile izkazane primerno oziroma da ni bil ustanovljen sklad za obnovo. V zvezi s tem je Računsko sodišče preverilo vsa dejstva, revizijske dokaze in ugotovilo, da drži, da v letu 2023 sredstva še niso bila nakazana na poseben sklad, ki bi moral biti ustanovljen za ta namen, v letu, vendar so ta sredstva ostala na namenskih postavkah proračuna, se pravi, denar ni bil izgubljen. V letu 2024 pa je Ministrstvo za finance ta sklad ustanovilo in nanj preneslo do tedaj zbrana sredstva v znesku nekaj več kot 10 milijonov evrov in to smo v poročilu zapisali kot izveden ukrep Ministrstva za finance.

Jaz bi morda tukaj dodala še to, no, da, kot veste, na zaključku vsakega revizijskega poročila mi damo ali ukrepe, če mora revidiranec karkoli še narediti, ali pa podamo priporočila, ki so nezavezujoča, vendar menimo, da bi pripomogla k izboljšanju učinkovite porabe javnih sredstev ter njegovi preglednosti v letošnjem. V letošnjem revizijskem poročilu smo dali ukrep samo ministrstvu za šolstvo zaradi tega, ker pač nekega pravilnika glede razmejevanja prihodkov še ni naredilo in ga mora še narediti. Ministrstvu za finance pa smo dali priporočila, in sicer tri poročila, s katerimi smo priporočali izboljšanje delovanja notranjih kontrol, sprotno usklajevanje kontnega načrta ter sprotno usklajevanje predpisov, ki so medsebojno povezani, konkretno Zakona o javnih financah z njegovimi podrejenimi akti. Sicer pa ostalih ugotovitev nepravilnosti ali ostalih priporočil, ostalih ukrepov nismo dajali. Če bi bilo še karkoli dodatno za pojasniti, bom pojasnila.

Hvala lepa.

Hvala lepa.

Sedaj prehajamo na razpravo članic in članov odbora. Kdo želi besedo? Gospod Soniboj Knežak, izvolite.

Hvala, predsednica in lep pozdrav, minister, predsednica Računskega sodišča, kolegice in kolegi. Zdaj, jaz se pridružujem uvodnim besedam ministra. Jaz mislim, da po eni strani je prav, da je prišlo tudi do sklica te seje, da je ta odbor tudi nenazadnje pravo mesto in tisto, kar sem vsaj zdaj v tem uvodnem delu slišal obrazložitve tako ministrstva in pa hkrati tudi predsednice Računskega sodišča, je prav, da je slovenska javnost seznanjena z vsem tem, kar se očita v teh, v tem sklicu za to izredno sejo in pa seveda tudi v sklepih, ki so jim priloženi.

Zdaj, če malo povzamem, je bil glavni razlog za to letošnje mnenje s pridržkom, kar je tudi obrazložila predsednica Računskega sodišča, to, v bistvu prejemki v računu finančnih terjatev v tej B bilanci, kjer se je šlo pač po mnenju Računskega sodišča za napačno knjiženje v kontih. Poznamo vsi zgodbo, vleče se od leta 2022, denar, ki je bil posojen v času, ko smo reševali energetsko krizo, predvsem v začetku mandata. Transparenten posel, ve se, za kaj se gre; zdaj, če je tu napaka v samem knjiženju, jaz verjamem, da je Računsko sodišče kompetentno, vidim pa tudi, da je že ministrstvo v nekaterih ukrepih, ki jih je izvedlo oziroma jih še predvideva, že tudi naslovilo en del tega problema, da se to v bodoče ne bi več dogajalo. Drugo, kar je, je pa tista famozna zgodba okrog litijske. Pa preden se lotim tega okrog Litijske, se mi zdi, da je pomembno, da to omenimo, pa mislim, da je tudi minister že omenil, da so okrog te splošne proračunske rezerve oziroma o tem, kaj je tako imenovano prekomerno trošenje, da je zadeva, ki je odprta že desetletja. Mislim, da od leta 2010 so bila izdana vsem vladam v tem času mnenje s pridržkom, se pravi, da tu je nekaj narobe; ali je treba narediti zadevo bolj transparentno, opredeliti, kaj so ta, bolj natančno opredeliti, kaj so ta sredstva, za kaj se ta nepredvideni nameni, tako da ni nič, bi rekel, posebej obremenjujočega, pač pa kaže na eno morda potrebo po zakonski spremembi. Pa tako kot sem rekel, nobenemu v opravičilo, ampak da je verjetno nekaj na tem, je to, da so zadnja 14 let vsa priporočila v tem delu bila s pridržkom. Mislim, da je predsednica Računskega sodišča omenila, da verjetno, če sem jo jaz prav razumel, tudi ne bi bilo dano to mnenje s pridržkom, če ne bi bilo tudi zneska, ki je tako velik, ne, ko je bilo čez, od 380 je bilo čez 320 na 340 milijonov je bilo tega posojila HSE.

Zdaj, kar se pa Litijske tiče, se to bo treba po mojem nekako zakonsko urediti, da ne bo prihajalo do tega, da se jasno opredelijo, kaj so ta nenamenska sredstva. Zdaj okrog same Litijske pa tako, ne; ko je SDS v začetku leta dala zahtevek za interpelacijo pravosodja, ministrstva in ko so začeli prihajati vse informacije v zvezi s tem poslom, smo v poslanski skupini, preden se je stranka kot opredelila do te zadeve, smo jasno povedali in tudi ministri sporočili, da glede na tisto kar informacij, ki smo jih imeli, da ji ne bomo dali podpore pri interpelaciji in da zahtevamo, da prevzame odgovornost. Zakaj? Zato, če ti kupuješ stavbo za sodišče, ki jo sodniki nočejo, če ti kupuješ stavbo po sistemu videno-kupljeno pa je ne pogledaš in če ti podpišeš to pogodbo, ti vsekakor kot minister nosiš odgovornost. In to je bilo naše osnovno merilo poslanske skupine, seveda kasneje se je pa ministrica izvedela za naše stališče in da od tega ne bomo odstopali, ker to pričakujemo, da je neko odgovorno dejanje, ali si kriv ali nisi kriv, nenazadnje si, gre tudi za neko vrsto, bi rekel, kulture, ki jo pri nas manjka, to je prevzemanje tudi odgovornosti. Žal se je pa še zgodba, je dobila ministrica še mesec, mesec pa pol časa, da je dobila mandat, ki si ga želi vsak zapornik na Dobu, to se pravi, da je raziskovala sama svoj primer, ampak dobro, razen tega, da se je takrat udrihalo po SD, zgodba obrnila pa smo to preživeli.

Ampak želim pa povedati tole, no, da jaz sam predlaganih sklepov, ki so danes s strani predlagatelja, seveda ne bom podprl. Bi rekel, če gre za kako veliko šlamparijo, en dogodek, ki ni, ampak vrsta teh zadev, ki se jim očita, nakazuje tudi skozi zgodovino, da se kar ponavljajo očitki, da je treba to zakonsko nasloviti in tudi bolj ustrezno urediti. Tako, da zaenkrat toliko z moje strani. Hvala lepa.

Hvala lepa.

Kdo želi besedo? Ne vidim ... Pardon, a kot predlagatelj ali? / oglašanje iz dvorane/ Okej. Suzana Lep Šimenko, izvolite, potem pa predlagatelj.

Najlepša hvala za dano besedo.

Zdaj, ta seja ni nastala zato, ker bi si pač mi te stvari želeli, ampak enostavno so ugotovitve Računskega sodišča preobremenjujoče, da bi šli lahko mimo tega. In se mi zdi prav, da danes neke zadeve tukaj tudi razčistimo. Res je, da Računsko sodišče velikokrat daje mnenja s pridržkom, vendar ko si pogledal tokratno poročilo Računskega sodišča, je pa teh nepravilnosti zelo veliko, bistveno več kot jih je bilo kadarkoli v preteklosti. Zdaj če nekatere zadeve izpostavim. Računsko sodišče je na podlagi ugotovitev o pravilnosti izvršitve državnega proračuna za leto 2023 v delu, ki se nanaša na vladne proračunske uporabnike, dalo mnenje s pridržkom, tako kot je bilo rečeno. Vsi vemo, da je seveda teh vladnih proračunskih uporabnikov zelo veliko in da je posledično pač tudi več nepravilnosti, ampak neskladje s predpisi so tako rekoč po čisto vseh področjih, tako v plačah in drugih odhodkih zaposlenih kot pri prevzemanju plačevanja obveznosti iz proračuna, tako pri oblikovanju sredstev splošne proračunske rezervacije kot pri drugih pravnih aktih pri dodeljevanju transferov na področju pridobivanja prihodkov državnega proračuna, tako rekoč na vseh področjih. Zdaj tisto, kar se mi zdi najbolj kritično, je seveda, da v skladu z Zakonom o javnih financah v okviru neskladij s predpisom pri prevzemanju in plačevanju obveznosti iz proračuna obveznosti niso bile prevzete s pisno pogodbo, pred izplačili niso bili preverjeni pravni temelji višine obveznosti, niste upoštevali načela učinkovitosti, gospodarnosti. Nakup poslovne stavbe na Litijski ni bil ustrezno načrtovan v državnem proračunu, čeprav takrat, ko je šlo za prerazporeditev, v dokumentih ministrstva jasno piše, da so aktivnosti v zvezi z nakupom stavbe na lokaciji Litijska 51 v Ljubljani se izvajale že vsaj od junija 2023; potekalo je zbiranje ponudb, ogled prostorov in tako naprej, kar pomeni, da bi teh 6,5 milijonov moralo biti zagotovljeno v proračunu. In seveda to ni kar neka manjša napaka, ampak gre za, bom rekla, zelo veliko nepravilnost. Kako izgleda ta stavba na Litijski in kaj je v bistvu država tukaj kupila, pa mislim, da smo v medijih že velikokrat videli in tega niti ne rabim tukaj ponavljati zdaj. Minister je rekel, da ta Vlada denar troši pametno. Ne vem, tista razpadajoča stavba 6,5 milijonov, oprostite, ampak meni se ta nakup niti najmanj ne zdi pameten. Tudi ostale zadeve, omenili ste tiste, ki so, ki so pametne, če pa samo eno omenim, recimo en razpis, 12,6 milijonov za razvoj in profesionalizacijo nevladnih organizacij. Mislim, ali je to res tisto, kar je tako zelo pametno, da ste na to ponosni? Ampak kakorkoli, tu smo zaradi drugih stvari in teh 6,5 milijonov je zagotovo ena velika šlamastika te Vlade in vi kot minister ste s tem soglašali in seveda posledično zagotovo morate za to nositi tudi vso odgovornost. Zelo podobno je s temi 13 tisoč računalniki. Ponovno ste kot minister dali soglasje in ponovno je šlo za nespametno in netransparentno trošenje davkoplačevalskega denarja. Kje so ti računalniki danes, pa v bistvu zelo dobro vemo - ne pri tistih, ki bi morali biti, ampak nekje v skladišču, potekla jim je garancija in nastaja zgolj dodatni stroški, tako da to zagotovo ni racionalno. Bilo je omenjeno, kako bo ta Vlada poskrbela za višje neto plače. Spoštovani minister, ta Vlada je takoj ob nastopu svojega mandata poskrbela, da vsi zaposleni v Sloveniji dobivajo nižje neto plače, namreč izničili ste takrat veljaven Zakon o dohodnini, ki bi prinašal splošno olajšavo zdaj že 7 tisoč 500 evrov v prihodnjem letu. Tako, da, in nenazadnje do uskladitve dohodninskih razredov z inflacijo ni prišlo niti lani, ko bi seveda glede na visoko inflacijo moralo priti. Tako, da me veseli, da boste to naredili letos, ampak tiste napake, ki so bile storjene v samem začetku, niti najmanj niso odpravljene. In vemo, kako obdavčene so v Sloveniji plače in z vašimi ukrepi, ki jih peljete, zagotovo na tem področju do zdaj niste naredili nič pozitivnega, kvečjemu negativno, imamo vsi zato nižje neto plače, vsi, ki v bistvu delamo. Vse, kar znate, so uvajati nove obdavčitve. Še mogoče bi izpostavila sledeče, neskladja s predpisi pri oblikovanju sredstev splošne proračunske rezervacije. Zakon o odpravi posledic naravnih nesreč določa, da program odprave posledic naravnih nesreč je bil Vladi Republike Slovenije prepozno predložen v obravnavo, o uporabi sredstev - to je ugotovilo Računsko sodišče - proračunske rezerve v znesku, ki je presegal 2 % razpoložljivih sredstev rezerve pa ni odločal Državni zbor s posebnim zakonom. Prav tako glede zakona o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami sredstva, ki so bila zagotovljena s sklepom Vlade za izvedbo interventnih ukrepov na cestni infrastrukturi, ki so potrebni za odpravo posledic neurij v času od začetka avgusta 2023, niso bila v celoti porabljena za ta namen, kar pomeni, da so šla tudi za druge namene. Kar je seveda nesprejemljivo, sploh če vemo, v kakšni situaciji so ljudje, ki na tem območju živijo danes. In tako rekoč smo pred drugo zimo, pa še vedno nimajo novega bivališča, čeprav je tudi ta Vlada, ki bi naj denar trošila tako zelo pametno, kot pravi minister, obljubila, kako bomo, kako boste zgradili sto hiš na leto.

Tako da jaz mislim, da je to to poročilo Računskega sodišča zelo povedno. Nepravilnosti so bile narejene in vi kot finančni minister, čeprav vemo, da se, da so za sredstva seveda odgovorni ministri posameznih resorjev, ste pa na koncu vi tisti, ki dajete soglasje. In verjamem, da preden podpišete dokumente, ki se dotikajo državnih milijonov, da seveda te stvari tudi preberete, tako da se mi zdi absolutno prav, da glede tega nosite tudi vso odgovornost.