Hvala, gospa predsednica. Lep pozdrav vsem prisotnim poslancem in gostom! Jaz predlagam, da se ta seja prestavi vsaj za en teden, in to iz razloga, da pridejo relevantni deležniki sem. Iz gradiva vidim, da ministrstva, pristojnega za energijo, ni tukaj. Pa saj ne bomo govorili o novem Nuku ali pa o sanaciji Opere v Ljubljani ali Mariboru, govorili bomo o največjem jedrskem objektu, največjem energetskem objektu, največji investiciji, ki je desetkrat Teš! In ni ministra za energetiko in ni državne sekretarke. Zakaj ignorirata? Ali jih mogoče nismo povabili? Ali se bo delala energetika brez ministrstva? Prosim, da se prestavi vsaj za en teden, da bodo vsi relevantni deležniki tukaj. Kako lahko razpravljamo o energetskem objektu brez ministra? A je odstavljen? Ali smo ga mi odstavili? Tega res ne razumem. Če mi lahko, prosim, razložite. Še enkrat, dajem pobudo, da se to prestavi vsaj za en teden, da se pravočasno obvesti ministra, ki bo potem pripeljal svojo ekipo. Hvala.

Če se že sklicujete na Poslovnik Državnega zbora, a mi prosim lahko poveste člen, po katerem minister, pristojen za zadevo, ni povabljen na to sejo? Lepo prosim, dajte mi citirati člen.

Ne, dali ste pa besedo vsem zagovornikom jedrskega lobija.

No, za začetek bi začel z vašim imenom, Nataša Bogovič. To je kot prvo.

Predsednica, hvala lepa. Dovolite mi, da v začetku predstavim stališče Vlade, ki je bilo že izraženo v procesu priprave samega referendumskega vprašanja, ki je bilo tudi v Državnem zboru z veliko večino podprto.

Vlada prepoznava strateški pomen razvoja jedrskega programa v Sloveniji, tako kot tudi razvoj samega projekta JEK2. V ta namen je v preteklem letu imenovala posebnega državnega sekretarja, ki se ukvarja z razvojem programa jedrskega programa in tudi pospešitvijo projekta JEK2. To je namreč visoka prioriteta tekoče vlade. Ustanovljena je bila tudi posebna vladna delovna skupina za pripravljalne aktivnosti na projektu JEK2, na kateri združujemo vse pomembne deležnike, od ministrstev do investitorja Eles-a, se pravi operaterja prenosnega sistema, Uprave za jedrsko varnost in drugih deležnikov, ki so neposredno vpeti v projekt, zato, da projektu pripravimo vse potrebno regulatorno okolje, ki bo omogočila izvedbo tega projekta in pa seveda tudi pospešitev samega projekta. Nenazadnje je bila pripravljena skupaj z Ministrstvom za okolje, podnebje in energijo tudi Resolucija o dolgoročni miroljubni rabi jedrske energije, ki je nedvoumno nakazala smer razvoja tako jedrskega programa, kakor tudi izbor scenarija razvoja jedrskega programa. Namreč, scenarij s katerim imamo v Sloveniji več kot 40 letne pozitivne izkušnje, se pravi s samo uporabo jedrske energije, njeno njeno zanesljivost oskrbe, kakor tudi prepoznavanje nizkoogljičnosti tega vira, skupaj, seveda, z obnovljivimi viri, za katere predpostavljamo, da je to najboljša oziroma tista kombinacija, kombinacija virov, ki lahko popelje slovensko energetiko v stanje nizkoogljičnosti, pa seveda tudi konkurenčnosti zato, da bo lahko slovensko gospodarstvo konkuriralo na mednarodnih trgih pa seveda dostopnost za vse socialne skupine slovenskih državljanov. Podpora je bila seveda izražena tudi samemu referendumu v samem postopku, tako vprašanju, kakor tudi, kakor tudi izvedbi.

Zdaj pa, zakaj referendum? Mnenje, namreč, referendum kot tak je, seveda ni nikakršna bianco menica za sam projekt, to je več kot jasno in tudi ne more biti referendum v taki obliki končna odločitev o samem, o samem projektu. Projekt JEK2 ima svojo časovnico in tudi točno je poznano kdaj se sprejemajo odločitve, ki bodo definirane kot končna investitorjeva odločitev. Končna investitorjeva odločitev je planirana v letu oziroma do leta 2028. Do takrat pa tako investitor, kot tudi vladni organi potrebujejo mandat za pripravo tako projektne dokumentacije, zapiranje finančne konstrukcije, izbor dobavitelja in sprejem vseh drugih strateških odločitev, vključno s potrebno zakonodajo, ki bodo kot podlaga potem vodila za sprejem končne investitorjeve odločitev. Zavedamo se namreč, da samo obnovljivi viri ne bodo zadoščali za razogljičenje slovenskega sistema in pa zagotovitev zanesljive oskrbe. Potrebujemo namreč tudi zanesljiv in od vremena neodvisen vir električne energije. Z jedrsko imamo dolgoletne izkušnje, kot rečeno, in zato jedrska energija in obnovljivi viri z roko v roki, verjamemo, da je prava rešitev in odgovor za razvoj slovenskega elektroenergetskega sistema. Cilj vsega skupaj pa je seveda zagotoviti stabilno in vsem dostopno oskrbo z nizkoogljično električno energijo.

Vlada je med drugim tudi sprejela odločne korake na mednarodnem področju, se pravi, ne samo v notranjem delu v Sloveniji, ampak tudi navzven, in se pridružuje mednarodnim iniciativam, ki prepoznavajo jedrsko energijo kot odgovor na izzive zanesljivosti oskrbe in podnebnih sprememb. Slovenija je članica jedrske alianse znotraj Evropske unije, se pravi, večina članic Evropske unije se združuje v združbi, ki podpira širitev rabe jedrske energije in jo vidi kot vir, ki je nedvomno in absolutno potreben za to, da lahko zadostimo vsem energetskim izzivom. Prav tako je Vlada pristopila v času zadnjega COP 28 k iniciativi za potrditev svetovnih jedrskih kapacitet do leta 2050. Vprašanje samo je, kot je zastavljeno, ga razumemo kot scenarijsko vprašanje, se pravi, vprašanje "ali podpirate izvedbo projekta Jek 2, ki bo skupaj z ostalimi nizkoogljičnimi viri," se pravi, med nizkoogljične vire spadajo tudi mali modularni reaktorji, med nizkoogljične vire spadajo tudi obnovljivi viri energije, se pravi, ta scenarij, s katerim prepoznavamo razvoj slovenskega elektroenergetskega sistema. Prav se nam zdi, da je jasno glede razvoja jedrskega programa z najpomembnejšim razvojnim projektom, ki pa je Jek 2, in kot takšen je bil seveda tudi opredeljen v resoluciji.

O dolgoročni miroljubni rabi jedrske energije mogoče samo še toliko, glede informacij, ki so potrebne za to, da bodo lahko državljani kvalificirano in pa kvalitetno odločali na referendumu. Informacije so bile zahtevane s strani Vlade od investitorja. Investitor je dolžan pripraviti vso potrebno dokumentacijo in informacije za to, da bodo lahko državljani kvalificirano odločali na referendumu. Večino teh, se pravi lista s študijami, lista z dokumentacijo, ki je zahtevana, je objavljena na spletni strani projekta, verjamem, da bi bilo dobro, da tudi na spletnih straneh Vlade se ta dokumentacija objavi, ampak večina te dokumentacije je že pripravljena do same referendumske kampanje, bodo pa tudi vsi preostali dokumenti, ki so še potrebni, objavljeni. Gre za to, da se ta scenarij razvoja dodobra obrazloži. Namreč, niso vsi scenariji enako obrazloženi. Jedrski scenarij je relativno dobro obrazložen, tudi ekonomika projekta je bila javno predstavljena in ekonomika projekta bo tudi javno objavljena. Se pravi, bomo vedeli ključne parametre, kako bo Jek 2 vplival na elektroenergetski sistem in tudi na samo ceno, končno ceno, ki bo proizvedena v tem objektu.

Drug scenarij seveda predpostavlja tudi uvoz. O uvozu ne vemo praktično nič, cene, dnevne cene, tudi za dva meseca naprej jih ne poznamo, se pravi, če poznamo razvojni scenarij in tudi ekonomiko projekta za naslednjih 60 let, je ta informacija v resnici neskončnokrat boljša, kot pa je informacija o tem, kakšna bo cena, kakšna bo cena na trgu.

Jaz bi na tem mestu zaključil svoje izvajanje, seveda sem pa potem tudi na razpolago za vsakršna vprašanja. Hvala lepa.

Hvala lepa.

Moje ime je Gaja Brecelj, prihajam iz Umanotere, Slovenske fundacije za trajnostni razvoj.

V Umanoteri že več mesecev opozarjamo na nesmiselnost tega referenduma in na datum, če se osredotočim na temo današnje seje, zdaj si upam trditi, da je celo škodljiv na čas izvajanja. Razpravljala bom o odloku, o vprašanju, seveda, o vprašanju in o datumu, ki je predviden v tem odloku.

Zakaj je neprimerno, v par točkah bom strnila. Prvič, zato ker pošiljate ljudstvo na referendum brez vseh potrebnih informacij. Nimamo ključnih informacij za odločanje in sem prepričana, da tudi večina ljudi v tej sobi ne zna našteti kakšno, ne zna povedati, kakšna je makroekonomska analiza, kakšno je vplivanje, kaj so oportunitetni stroški, skratka, kaj bi za družbo v resnici pomenilo, če bi 20 milijard kolikor bo plus, minus, stal JEK 2, namenili v kaj drugega.

Skratka, v tem smislu razumemo, da gre za izsiljen referendum za legitimizacijo projekta, za katerega niti glavni investitor niti Vlada v resnici ne vesta, koliko bo stal, kdo ga bo gradil, kdo ga bo financiral, kdo bo imel gospodarske koristi, kdo bo nosil finančno tveganje. Odgovorov o vseh teh stvareh nimamo. Nimamo niti načrta, kako preprečiti, da bi davkoplačevalci nosili tveganje velikih prekoračitev stroškov.

Druga točka; vodenje projekta se odvija za zaprtimi vrati, na nevključujoč in netransparenten način. Zakaj? Ne vemo zares, kdo vodi proces odločanja, ali investitor ali Vlada. Vsa javna komunikacija v projektu JEK 2 prihaja s strani investitorja. Tudi vsa gradiva so objavljena na spletni strani investitorja, ne na spletni strani Vlade. Civilna družba v razprave ni vključena, zapisniki delovne skupine so tako rekoč brez vsebine.

Tretja točka; ne vemo, o čem se sploh odločamo. Referendumsko vprašanje, kot ga vidimo v odloku, je neprimerno, ker je sugestibilno. Verjetno veste, da se je do referendumskega vprašanja negativno opredelila Zakonodajno-pravna služba Državnega zbora, ki je izpostavila, da to vprašanje ponuja odgovor volivcem in tako v bistvu sploh ne gre za vprašanje, citirala sem, to je resno opozorilo. Lahko še tisočkrat rečete, da je to referendum o strateški usmeritvi, da je to splošen referendum, a da ni to referendum o JEK 2. To bi bil lahko referendum o strateški usmeritvi, če bi imeli pripravljene analize o dveh scenarijih in da bi točno vedeli, kaj za 20 milijard dobimo v enem ali drugem scenariju. Tukaj tega nimamo, zato to ne more biti odločitev o strateški usmeritvi. Poleg tega je vprašanje nedvoumno: ali podpirate izvedbo projekta JEK 2? Nič splošnega ni tukaj, ampak je zelo konkretno. In glejte, TEŠ, glejte kaj se dogaja v drugih državah, kdo lahko pride na oblast. To je več generacijski projekt. In politiki se bodo tudi v prihodnje sklicevali prav na rezultate tega referenduma.

Četrta točka; zato, ker je finančno tveganje previsoko. Že najbolj optimističen scenarij GEN Energije kaže, da bo najmanjši tip reaktorja brez stroškov financiranja in inflacije stal okrog deset milijard evrov. Zdaj pa, triodstotna inflacija bi dodala še pet milijard, stroški za kredite zlahka še dodatnih pet milijard, to vemo vsi. Vemo tudi, da v zadnjih 20 letih v Evropi ni bilo nobenega projekta na področju jedrske energije, pri katerem ne bi prišlo do zamud in prekoračitev proračuna. Tako je mogoče pričakovati, čisto upravičeno, še več aneksov in zamude bodo povzročile kopičenje obresti. In ker bo morala država prevzeti največji del gospodarskega tveganja, bo to za desetletje obremenilo naš državni proračun. Zdaj pa investicijski cikel proračuna, investicijski del proračuna je dve milijardi. To pomeni, če bo to stalo najmanj 20 milijard in od tega bo veliko državnih virov, to pomeni, da bo to močno vplivalo na druge investicije, saj ne more biti drugače, na javno zdravstvo, šolstvo, kulturo konec koncev in tako naprej. Javni dolg omejujejo fiskalna pravila Evropske unije.

5. Točka sploh smiselnost referenduma bila je omenjena Resolucija o dolgoročni miroljubni rabi jedrske energije. Zakaj torej sploh ta referendum? Je nezavezujoč? Politična odločitev o gradnji je tako in tako že predvidena v resoluciji, s sprejeto resolucijo, se pravi, investitor ima že danes zeleno luč, da izvaja vse stvari glede JEK dva. Demokratični deficit pri vodenju tega projekta je ogromen in močno spominja spet na TEŠ šest. Točka, in to je navezano tudi na prejšnjo točko, ker o JEK dva, tako kot pri TEŠ šest odloča močno prepletena skupina podjetij, politik in regulatorjev, je korupcija neizogibna. Vedno, ko nekdo govori, da ni alternativ, skratka veliko, zdaj slišimo ali bo JEK dva ali bo pa mrk, vedno moramo biti pazljivi. Z izjemo Levice se vse parlamentarne stranke strinjajo, da ta referendum zdaj silijo in spomnimo kdaj so se vse stranke tako strinjale pri TEŠ šest in vidimo kam smo prišli. To je bila takrat največja investicija v Sloveniji. Danes je pa predvsem spomenik korupciji in seveda TEŠ pred stečajem in spet mora urgirati država. JEK dva pa bi bila zdaj največja investicija v zgodovini samostojne države, govorimo o več deset, več kot desetkratniku investicije TEŠ šest, zato je več kot desetkrat večje korupcijsko tveganje. In prav iste organizacije, ki danes tu sedimo tukaj in zadnje mesece opozarjamo, na probleme in zagate oziroma pač nesmiselnosti, smo bile iste organizacije, ki smo opozarjale pri Tešu šest. Takrat ste nas označili za, so nas označili za zaviralce razvoja ampak imeli smo prav in nič drugega ne počnemo danes. Imamo status delovanja v javnem interesu in za to se borimo. Ponavlja se vzorec ugrabljanja države, ki smo ga videli pri TEŠ šest. In ne želimo, da spet pride do tega, da bo politika izvršenih dejstev, ne silimo naprej, silimo in potem bomo pač rekli, zdaj je bilo pa že toliko denarja vloženega, da ne moremo iti več nazaj.

Upravičeno lahko skrbimo, da bo pač zmagal argument moči in denarja, ne pa moč argumentov, kot je bilo v TEŠ šest.

Tako da, za zaključek bi opomnila na zaveze stranke Levica in stranke Svoboda pred letošnjimi parlamentarnimi volitvami, da podpisujeta moratorij tudi na novo jedrsko infrastrukturo in bi rekla, zakaj ne poslušate svojega poslanca Gregoriča, ki opozarja ves čas na ključne probleme, zakaj ne poslušate na svojega ministra Kumra, ki je javno opozarjal, da je za referendum še prezgodaj, saj ni dovolj informacij? Če citiram, in to s tem bom tudi zaključila: Opozoril je, da še ni podatkov o moči nove jedrske elektrarne v vrednosti naložbe v poslovnem modelu, lastništvu, izvajalcih, kar je ključno za javno mnenje. Večina čaka te odgovore in zapraviti pet milijonov davkoplačevalskega denarja za referendum, da testiraš današnje javno mnenje, bi bilo nesmiselno. In z ministrom Kumrom se strinjam, to res ni več kot drago testiranje javnega mnenja, ampak bo imelo pa izjemne posledice za našo prihodnost. Resnično, zakaj se vam tako mudi, če bodo vse informacije znane leta 2028, zakaj prelagate zdaj to odločitev na volivke in volivce in hočete izsiliti referendum z vsemi temi neznankami. Hvala.

Dober dan, jaz sem Sara Kosirnik, Greenpeace Slovenija. Poslanke, poslanci, dober dan.

V zadnjih mesecih smo v zvezi JEK dva opozarjali na marsikaj, ne samo mi, na Greenpeace Slovenija, veliko kolegov predstavnikov civilne družbe smo na takšne in drugačne načine tudi tukaj v tej dvorani pozivali vas, poslanke in poslanci k večji transparentnosti postopkov, k spremembi referendumskega vprašanja, k zavrnitvi in vsebinski dopolnitvi resolucije, k pomenu razrešitve vseh neznank pred referendumom, zgodilo se ni pa nič. Tako, da na Greenpeace Slovenija tako vprašanje kot datum zavračamo in ju ne podpiramo. Večkrat smo slišali s strani doktorja Paravana, s strani sekretarja, gospoda Levičarja danes na tej seji, da ta referendum ne daje bianko menice, ampak samo mandat investitorju, da nadaljuje s postopki pred investicijsko odločitvijo. Okej. Super. Toda zakaj imamo potem na mizi referendumsko vprašanje, ki tega ne izraža? Vprašanje še kako zelo konkretno sprašuje o podpori izvedbe projektu JEK dva in kot že tisočkrat povedano ne vemo zares kaj v tej enačbi predstavlja EK dva in vsem tukaj nam je jasno, da bomo vse te ključne informacije imeli čez štiri leta. Referendum je izsiljen, referendum je preuranjen in ne strinjamo se z datumom referenduma letošnjega novembra. Naprej. Kaj pa drugo, drugi nizkoogljični viri, kateri točno so ti nizkoogljični viri, kakšen odstotek energetske mešanice bodo predstavljali. Ali bodo te informacije konkretne, točne, jasne, znane do začetka referendumske kampanje. Stabilna oskrba, resno, potem nas boste spraševali tudi že tisočkrat povedano, ampak skoraj neverjetno se zdi, da ljudi sprašujete, če podpirajo stabilno oskrbo; seveda da jo podpirajo. Težko je res verjeti, da bo na referendumskem lističu Zares zapisano takšno vprašanje. A se vam to vprašanje, spoštovani poslanci in poslanke zares, ne zdi manipulativno in sugestivno? Seveda vsi tukaj dobro veste, da se je do tega vprašanja, kot je že povedala kolegica, kritično opredelila tudi Zakonodajno-pravna služba, dobro veste tudi to, da smo tudi mi številni predstavniki civilne družbe večkrat opozarjali na to, da je vprašanje neprimerno, nekateri so celo opozarjali s konkretnimi predlogi, kako naj bi se to vprašanje spremenilo. Dobro pa veste tudi, da vas je k premisleku o spremembi vprašanja pozvala tudi predsednica republike, dobro pa veste tudi, da nobeden od teh predlogov ni bil upoštevan. Poslanke, poslanci, verjamem, da dobro veste tudi, da je zaupanje v Vlado ta trenutek nizko. Izvolili smo vas ljudje, ki od vladajoče stranke, ki je svojo predvolilno kampanjo gradila na obljubah drugačne politike, na obljubah transparentnosti, na obljubah dialoga s civilno družbo, vse to kar ste obljubljali, od vas tudi pričakujemo. Žal pa te drugačne politike ne vidimo, da bi se izvajala tudi v praksi. Vse, kar smo doslej videli v zvezi s projektom Jek 2 na politični ravni, nam ne vzbuja zaupanja, da bo politika ta projekt peljala v interesu prebivalcev in ne v interesu energetskih lobijev. Kakšen je sploh namen tega, da ljudje hodimo na nezavezujoči referendum, če ste odločitev o gradnji Jek 2 že sprejeli namesto nas s tem da ste jo zapisali v resolucijo o dolgoročni miroljubni rabi jedrske energije. Kaj je torej sploh namen posvetovanja z ljudstvom, če je bila odločitev že sprejeta pol leta pred referendumom? Večkrat se nam očita, da v zvezi z Jek 2 neupravičeno delamo primerjave s Teš šest, poglejte, zdaj ta trenutek, kaj počnemo. Opozarjamo na netransparentnost, opozarjamo na to, da zavajate, opozarjamo na to, da so ti demokratični postopki milo rečeno nenavadni. Opozarjamo na to, da s takšnim referendumskim vprašanjem ljudi podcenjujete in jih žalite. In kako politika odgovarja? Ignorira nas, ne želi nas slišati niti v eni točki.

Zaključujem. Če se bo projekt Jek 2 vodil, tako kot vidimo do sedaj s strani politike, nas je vse lahko zelo strah. Glede na vse povedano vas pozivam, spoštovani poslanci in poslanke, da zavrnete predlog odloka o posvetovalnem referendumu. Hvala.

Karel Lipič, Zveze ekoloških gibanj Slovenije.

Mi delujemo na področju jedrske varnosti že 33 let, imamo status društva v javnem interesu in pa tri pomembne statuse, da lahko povem o čem govorim. Namreč s strani Ministrstva za okolje in prostor imamo status stranskega udeleženca v javnem interesu za pripravo PVO za gradnjo odlagališča za nizko in srednje radioaktivne odpadke, suhega skladišča za visoko radioaktivne odpadke, tu smo edini, in pa za podaljšanje obratovalne dobe NEK do leta 2043. Prav tako imamo tudi status pri Nacionalnem energetskem podnebnem načrtu.

Mi smo v tem času 33 let podali ogromno strokovnih pripomb, tako resorna ministrstva, Vlado, in pa seveda tudi Državni zbor in Državni svet. Večina teh dokumentov imate, lahko vidimo, ker imam samo 5 minut časa za razpravo na www.zeg.si pod novice, in tam se vam za zadnjih deset let odprejo vse informacije.

Zdaj pa konkretno k temi, ki je danes nekako zelo ozko usmerjena. Namreč, večji del strokovne javnosti, civilne družbe zahteva preklic te odločitve in pa seveda, mi ne podpiramo gradnje drugega bloka nuklearke. Če lahko grem konkretno na referendumsko vprašanje, mislim, da je postavljeno nestrokovno in nepošteno, nezakonito in neustavno, saj ne dopušča odgovora ne. Namreč, če bi volivci odgovorili z ne, bi to pomenilo, da še nadalje podpirajo rabo fosilnih goriv in s tem poglabljanje podnebne okoljske krize. Še huje, z odgovorom ne bi volivcem jih postaviti v položaj, da preložijo podnebne okoljske probleme naslednjim generacijam. No, in če iz tega izhajamo, javnost še nima nobenih preverjenih podatkov o možnosti dolgoročne rabe jedrske energije, tako ekonomske in druge strokovne analize, nima verodostojnih podatkov o ceni jedrske elektrarne. Namreč, tu varirajo cene, ta trenutek uradno sicer med 9 do 16 milijard, ampak tu takoj naletimo na to, ali bomo gradili 1000, 1100, 1600, 2400 megavatno in ali bosta to celo dve nuklearki in tako naprej. Najmanj pa ne vemo, kdo nam bo to tehnologijo prodal. Pogovarjamo se od Južne Koreje naprej, pa tu takoj naletimo na Američane češki primer, pol seveda preko ZDA Westinhouse, ki nas drži v šahu politično preko Francije, propadla investicija, tudi francoskih nukleark in primer iz Finske, ko se je stvar podražila iz 10 milijard na 30 in še bi lahko našteval. Tu je vrsto neznanih stvari in tudi odgovorov. Mi smo imeli v tem času, v zadnjih dveh letih nešteto razgovorov tako na Gen energiji, ta je bil s 60 postavljenimi vprašanji 19. 9. prejšnji mesec in od 60 vprašanj smo dobili nekaj odgovorov, večina pa sploh ni bilo do danes pisnih odgovorov, ki smo tudi pisne odgovore zahtevali. Prav tako smo pol odgovorov dobili na posvetu, ko je predsednik Vlade obiskal nuklearko po svetu, ki je bila v Krškem, nismo prišli do besede in večino odgovorov nismo dobili, le od nekaterih. Tako da, ko želimo imeti te podatke verodostojne, kot je gospod Levičar povedal, od investitorja, pravzaprav pol podatkov manjka ali pa še več in še marsikatere od teh stvari ne držijo. Iz naše 30-letne zgodovine lahko to potrdimo, ker to stalno spremljamo.

In če grem naprej, prav tako nimamo podatkov primernosti ne jedrske izbire, da bi lahko izbirali scenarij OVE in pa scenarij OVE plus JEK. Nasprotniki gradnje nove jedrske energije so brez finančnih sredstev in imajo medijsko cenzuro. Tu pa moram povedati, da smo dejansko v položaju, ko nevladne organizacije in tisti, ki pač imamo drugačno mnenje, smo v popolni medijski blokadi. Bom kar direkten, v Delo je dobesedno nemogoče priti. Je članek plačan članek, je celostranski oglas, se želiš z argumenti oglasiti in totalna blokada. Isto velja za RTV Slovenijo, radio in televizijo, za POP TV, malo več sreče imamo pa odprtosti pri Dnevniku, Večeru in pa predvsem Mladini. Mislim, da bi tu morala država s svojim vplivom, predvsem pa inštitucije, ki delajo na področju novinarstva, stvar odpreti, ker prehajamo v fazo, ko bi začela tudi pred referendumska kampanja in tu smo popolnoma odrezane. Promoviranje jedrske energije je na drugi strani pa pomanjkanje dialoga. In pri tem dialogu pa moram reči, da smo dejansko zelo enostranski. Na eni strani imamo politične stranke, razen seveda Levice, imamo del nevladnih organizacij, ki z argumenti stvari postavlja vprašanje, od Zveze ekoloških gibanj, Greenpeace, Umanotere, ki so danes tu prisotni, Alpe Adria in pa Fokusa pol pa interesantno, nimamo pa političnih strank, ki bi morale si prizadevati tako kot v Evropi, predvsem Zeleni Slovenije, ki so izginili s površja pod tem vprašanjem. Tu ni Vesne, stranke, ki s svojim predsednikom je v Evropskem parlamentu in podpira jedrsko in seveda, kolikor jaz vem, so se vsi Zeleni v Evropi vedno bili proti jedrski. To se od primera Nemčije, pa tudi Avstrije in tako naprej, ampak to se zdaj pozna skozi te stvari. In končujem pravzaprav s tem, da je ogromno za povedati, ogromno je odprtih vprašanj, kot je seizmika, potresna varnost. Pri obeh odlagališčih smo aktivno sodelovali in zahtevali, sem vesel, da je zgrajeno skladišče za visoko radioaktivne odpadke. Tudi trikrat sem bil lansko leto prisoten v nuklearki in zadovoljen z gradnjo Kostaka. Seveda, na drugi strani pa imamo odlagališče za srednje in nizke radioaktivne odpadke, ki pravzaprav šele letos je položil temeljni kamen namesto pred 20 leti. In problem, ki ga mi opozarjamo, da je odlagališče planirano podzemno namesto nadzemno: Ne bom šel v detajle, ker bom porabil svoj čas, vendar to so problemi, ki bi jih morali strokovno obravnavati, ne pa politično, ker bodo imeli seveda tudi svoj vpliv.

No, in ko govorim že o jedrski varnosti, je slabo zagotovljena. V zadnjih 20 letih je bilo opaženo slabo delo Urada za jedrsko varnost, tudi agencije za radioaktivne odpadke, predvsem nekaterih vodstev, ki se niso odzvali na možnost nesreč, evakuacije, ni bilo podeljenih jodovih tablet, prebivalstvo, in še in še bi lahko našteval. Pregled vladnega falcona nad nuklearko, ki je prepovedan, je bil in smo na to opozarjali. Merilne naprave odpovedo in še in še.

Končujem pa s tem, da tudi ko govorimo o datumih pa o vsebini, ne smemo pa pozabiti še na eno nevarnost, na katero resno opozarjamo - neposredna bližina vojaškega letališča Cerklje. Tu gre za Nato letališče. In dokler mi imamo pilatose in helikopterje, še gre, ampak v okviru vojnih razmer, ki se znajo zgoditi, ko pride enkrat F-16 na to letališče, smo tarča tudi lahko tisti, ki bodo napadli to letališče, in jedrska varnost, tako civilno in vojaških avionov je problematična in nas nikakor ne razrešuje, da imamo odgovore, češ, saj imamo debel obod in da ne bo se nič zgodilo. In še ena stvar, ki smo jo tudi javno opozorili, GEN energijo, gre za to, da je se postavljata dva hladilna stolpa in noben ni krajanom povedal, da ta dva hladilna stolpa imata za dva bazena vode in se bo spremenila mikroklima na tem območju in to bo tudi vplivalo na Krško, pa tudi na okolico.

To so vse stvari, na katere bi morali dobiti pred referendumom že odgovore. In jaz si samo želim, da v tem mesecu pa pol, da bomo enakovredno lahko izenačili te strokovne argumente in da bomo lahko enakopravno sodelovali. Finančno pa seveda izgleda tako, da je porabljenih že v 3 letih 20 milijonov evrov, na drugi strani pa mi niti enega evra nismo dobili, da bi te argumente javnosti predstavili. Hvala.

Hvala za besedo. Zoran Kus je moje ime, v imenu Umanotere.

Spoštovana gospa predsednica, poslanke in poslanci in vsi ostali prisotni! V razpravi je Odlok o referendumu o podpori izvedbe projekta Jek 2, datum 24. 11. 2024. Danes smo 2. 10., torej je pred nami zgolj še nekaj tednov. Toda stroškovnih izračunov za dva alternativna, kombinirana scenarija energetskega prehoda nimamo. Nimamo izračunov oportunitetnih stroškov, kot jih narekuje NEPN, Nacionalni energetski in podnebni načrt, da bi se lahko ljudje na referendumu informirano in racionalno odločali za informiranje, racionalno odločanje na referendumu. Predlagam premaknitev datuma glasovanja zgolj za 6 do 12 mesecev. Kaj bi lahko izgubili v tem letu? Dobro bi bilo slišati vsaj en racionalni argument proti, imamo pa na mizi zgolj nekaj preliminarnih stroškovnih izračunov za Jek 2 s strani GEN energije, ki pa žal temeljijo na močno prirejenih in podcenjenih postavkah, zato so napačni. Zgodba s Teš 6 se, kot kaže, ponavlja. Takšni podatki, kot jih imamo na mizi s strani GEN energije so žal podcenjeni, kot sem rekel. Zato k informirani, še manj pa k racionalni odločitvi na referendumu ne prispevajo. Namreč, razlike med stroškovnimi izračuni GEN energije in pa med izračuni na osnovi neodvisnih mednarodnih analiz, študij in referenc so zelo veliki, so ogromni. Podal bom zgolj nekaj teh številk, če smem, da bi s tem argumentiral, zakaj predlagam, da je dovolj 6 do 12. Mesecev. Namreč, pred nedavnim je bila javnosti predstavljena zelo pomembna nova strategija Evropske komisije o prihodnosti evropske konkurenčnosti oziroma tako imenovano poročilo Maria Draghija. Ta v poglavju Energija opozarja na pasti zelo visokih cen elektrike iz novih jedrskih elektrarn in navaja, da so se cene elektrike iz novih jedrskih elektrarn v dobrem zadnjem desetletju povečali iz 123 evrov na megavatno uro v letu 2009. Na 180 evrov na megavatno uro v letu 2023. To je ogromna seveda številka. Na drugi strani pa imamo mednarodne neodvisne analize in študije, ki pravijo, da je trenutna svetovna stroškovna cena iz obnovljivih virov energije, predvsem sončne energije, danes 40 evrov na megavatno uro in se bo, zaradi eksponentnega razmaha in pa, zaradi inovacij, ki se dogajajo na tem področju do leta 2030 ta cena znižala pod 20 evrov na megavatno uro. Torej, razlika med 180 in 20 je ogromna. Dodatno pa seveda je tudi znan podatek, da so mejni stroški energije, torej proizvodnja vsake dodatne enote iz že obstoječih jedrskih elektrarn 35 dolarjev in več v primerjavi z mejnimi stroški sončne, vetrne energije, ki je danes zgolj pet do deset, je to spet ogromna razlika, kar pomeni, da se pravzaprav nekonkurenčnost že obstoječe jedrske elektrarne bliža. Najverjetneje se bo stroškovna cena elektrike nad 35 evrov na megavatno uro v sedanji jedrski elektrarni zaradi trenda padanja mejnih stroškov elektrike iz sončnih elektrarn že pokazala kot izguba, že takoj po letu 2030. To se pravi lahko že pričakujemo, da ob nadaljevanju sedanjih trendov padanja tudi mejnih stroškov proizvodnje sončne energije iz sončnih elektrarn, da bo po letu 2030 že poslovala tudi sedanja jedrska elektrarna Krško z izgubo. Torej, jedrska energija iz novih jedrskih elektrarn je najdražja med vsemi viri energije in ta razlika se iz leta v leto celo povečuje. Če zgolj navedem nekaj podatkov, ki jih imamo na mizi, kot sem že rekel. Izračuni GEN energije kažejo, da naj bi jedrska, nova jedrska elektrarna stala, da naj bi bil torej strošek investicije med 9 in 15 milijard evrov za tisoč in pa za 1600 megavatno elektrarno, v to je vključeno tudi, približno 1,8 zaokroženo dve milijardi za ostale potresne, protipoplavne infrastrukturne ureditve in tako naprej. Če pa vzamemo neodvisne reference in stroškovne izračune po mednarodnih referencah pa bi tak strošek investicije bil med 12 in 20 milijardami evrov. To se pravi, da so stroški kapitala brez obresti že tako visoki, da pridemo na tako visoke številke. Skratka, GEN energija stroške investicije preko noči, torej stroške brez obresti, podcenjuje za približno 40 odstotkov. 40 odstotkov je treba prišteti, da dobimo realne stroške investicije nove Jedrske elektrarne Krško. Če pa dodamo še stroške ceno kapitala, strošek kapitala pa pridemo preko 20 milijard za malo jedrsko elektrarno in še mnogo več za veliko jedrsko elektrarno. Sicer pa to niti ni presenečenje, ker tudi GEN energija v svojem dokumentu Ekonomika Jek 2 iz maja letošnjega leta sama na strani tri v enem grafu, sicer ne preveč eksplicitno, sama piše, da bo strošek investicije majhne jedrske elektrarne okrog 19 milijard evrov. Ni velika razlika. To se pravi, da že sami v svojem dokumentu to številko tako ali tako navajajo. GEN energija tudi navaja, da bi za stroške financiranja morali uporabiti relativno zelo nizke stroške financiranja, ki jih uporabljamo preko kazalca uravnotežene povprečne cene financiranja. WAG se imenuje ta kazalec. To je običajna praksa. Toda GEN energija predlaga, da bi ta cena bila okrog 2 odstotka, 3 odstotke, štiri. Takšni odstotki za visoko tvegano jedrsko industrijo v zahodnih državah ne obstajajo. Žal ne obstajajo. Za visoko tvegane infrastrukturne objekte, kot so jedrski reaktorji, je v zahodnih državah strošek financiranja, torej tako imenovani WAG, med 5 in 7 odstotkov, v nekaterih državah celo med 6 in 8 odstotki. Tudi OECD za države članice OECD predlaga, da bi ta odstotek bil minimalno med 5 in 6 odstotki. Namreč, zelo pomembno je, da uporabljamo pravilne stroške financiranja, ker so seveda stroški zaradi tega bistveno večji in zelo pomembno je seveda, da se tudi vprašamo kaj takšnih 20 milijard, približno zaokroženo 20 milijard, pomeni v bruto domačem proizvodu. V Sloveniji bi to pomenilo okrog 30 odstotkov v bruto domačem proizvodu. Seveda je dosti manjše tveganje, če se pogovarjamo o takšni investiciji v Združenem kraljestvu ali Franciji, kjer je to komaj pol odstotka bruto domačega proizvoda ali na Poljskem, kjer je to samo 2 odstotka BDP-ja, ali na Češkem 6 odstotkov BDP-ja, v Sloveniji bi to bilo 30 odstotkov BDP-ja.

Zato seveda zaradi tako nizkih predlaganih stroškov financiranja dobi GEN energija strošek ceno elektrike, torej stroškovno ceno elektrike, dolgoročno strokovno ceno elektrike ali v s kazalcem LCOE(?). Ne bom razlagal zdaj kaj zdaj to pomeni, tisti, ki veste, to poznate. Meni, da bi bila cena pod 100 evrov na megavatno uro. To seveda ni zaradi tega, ker je podcenjen, ker je pod, ker so podcenjeni bili ti tako imenovani stroški financiranja. Pri realnih stroških financiranja, torej že pri, pri stroških pet ali šest bi realni, bi realna stroškovna cena elektrike iz nove jedrske elektrarne bila najmanj 125 do 150 evrov na megavatno uro, pri 7 ali 8 odstotkih pa 175 ali 200.

Ne bom se na dolgo zadrževal več pri teh številkah, ampak o teh številkah 125 evrov na megavatno uro več, je lepo govoril že pred meseci…

Bom zaključil samo še, samo še, samo še tri stavke…