Spoštovani!

Pričenjam 13. nujno sejo - tišina prosim - spoštovani, pričenjam 13. nujno sejo Odbora za obrambo, ki je bila sklicana na podlagi 47. člena, drugega odstavka 48. člena in 230. člena Poslovnika Državnega zbora.

Pozdravljam vse prisotne člane odbora, vse goste, posebej pa lepo pozdravljam magistra Boruta Sajovica, kandidata ministra za obrambo.

Obveščam vas, da poslanca Žana Mahniča nadomešča poslanec Zoran Mojškerc, poslanca magistra Janeza Žaklja pa nadomešča Franc Medica in prihaja - pardon, Medic, pardon, se opravičujem, Franc Medic.

In prehajamo na določitev dnevnega reda seje odbora.

S sklicem ste prejeli naslednji dnevni red: 1. točka Predstavitev magistra Boruta Sajovica, kandidata ministra za obrambo. Predloga za spremembo dnevnega reda nisem prejel, tako da dnevni red ostaja kot je bil predlagan.

In prehajamo na obravnavo 1. TOČKE, TO JE PREDSTAVITEV MAGISTRA BORUTA SAJOVICA, KANDIDATA MINISTRA ZA OBRAMBO.

Predsednik Vlade doktor Robert Golob je predsednici Državnega zbora, magistri Urški Klakočar Zupančič, 3. septembra 2024 na podlagi prvega odstavka 112. člena Ustave in 229. člena Poslovnika Državnega zbora predlagal listo kandidatov za ministre, podpredsednik Državnega zbora Danijel Krivec pa je odboru poslal predlog predsednika vlade, da državni zbor za ministra za obrambo imenuje magistra Boruta Sajovica. V skladu s prvim in drugim odstavkom 230. člena Poslovnika Državnega zbora sem tako sklical današnjo sejo, na kateri se nam bo predlagani kandidat predstavil.

Po opravljeni predstavitvi pa bo odbor poslal predsednici Državnega zbora in predsedniku Vlade mnenje o predstavitvi predlaganega kandidata. Uvodni predstavitvi bodo sledila vprašanja. Vprašanja bi razdelili v sklop po tri poslance, da ne odgovarja vsem po vrsti, ampak da odgovarja v sklopu trije poslanci, zastavite vprašanja, pa gremo potem na naslednje tri poslance. Upam, da se vsi strinjate. Se strinjate?

Potem pa prosim magistra Boruta Sajovica, da se predstavi Odboru za obrambo. Izvolite.

Hvala lepa, spoštovani predsednik. Drage kolegice in kolegi, predstavnice in predstavniki sedme sile!

Najprej sem dolžan zahvalo predlagatelju moje kandidature, predsedniku Vlade, doktor Robertu Golobu in se mu zahvaljujem za zaupanje. Pred pomembnimi nastopi v tej okrogli ali manjši dvorani, se rad sprehodim kakšnih 10 minut, se nadiham, razmislim in tako kot vedno sem se tudi danes ustavil tamle v parku ob grobnici narodnih herojev, tam je ena lipa, ki jo je slovenski narod posadil 25. 6. 1991. Moj razmislek o tem, za vse nas pomembnem, nepogrešljivem in dragocenem področju našega skupnega dela o katerem bomo govorili danes. Letos poleti, smo vsi navijali najprej za Pogačarja dvakrat, potem za Rogliča, spet za Pogačarja. Bili smo enotni, kaj hočem reči, kadar imamo Slovenke in Slovenci skupen cilj in mu sledimo enotno, potem ga tudi dosežemo, zato si za uvodno misel sposojam misel, uvodnika v zadnji številki Veterana: Bodimo enotni v vsem, kar počnemo. Moja dosedanja naloga je bila skrbeti za usklajenost, podporo veliki poslanski skupini. Hvala kolegicam in kolegom za spoštovanje, opravljeno delo in pa zaupanje. Zdaj je pa naša skupna naloga, vseh nas v tej dvorani, da skrbimo za dva milijona ljudi, da ta država, ki smo si jo težko priborili, ostane suverena, samostojna, pokončna in pa enotna. Ni treba daleč nazaj, letos je Maistrovo leto pomembna zgodba, enotni smo uspeli leta 1990 in 91, uspel je general Maister leta 1918 s puško, z orožjem v roki, za njim pa je bil narod in pa 4 tisoč mobilizirank in mobilizirancev.

Ko se človek v mojih letih, ko začneš siviti, predstavi, bi vam omenil nekaj mogoče zame osebno najpomembnejših mejnikov: rojen leta 1960, magister veterine 22 let, terenski veterinar 16 let, župan, trikrat vaš kolega v Državnem zboru. Odnos do obrambe mi je kot veteranov vojne za Slovenijo, nisem bil vojak, bil sem pa v štabu Civilne zaščite, kjer sem opravljal naloge terenskega veterinarja in skrbel za pač rezervni načrt v primeru, da bi bila vojna drugačna ali pa daljša. Sem tista generacija, ki se je v šoli učila obrambe in zaščite. Bil sem kot študent prvega letnika veterine na predvojaškem taboru v Tolminu, kasneje, po opravljeni diplomi, vojak Jugoslovanske ljudske armade najprej v Delnicah, nato pa, bi rekel brez čina, vojaški upravnik Samooskrbne vojne ekonomije Petrovija pri Umagu. Z ljudmi rad delam že celo življenje, nisem bil niti polnoleten, ko sem prevzemal naloge v društvih, kot prostovoljec, jih kasneje tudi vodil v politiki, prehodil vso pot od občinskega, od svetnika krajevne skupnosti, predsednika krajevne skupnosti, občinskega svetnika, župana in še kaj. Ponosen sem tudi na to, da sem v prvem letu mojega županovanja stopil z roko v roki med gasilke in gasilce, opravil tečaj za prostovoljnega gasilca, v kakšnem letu ali dveh dobim značko za 20 let udejstvovanja, dragoceno in potrebno, kajti vseh 16 let županovanja so me spremljali izzivi s področja zaščite in pa reševanja. Gorska, hribovita, plazovita občina niti v enem letu ni bila brez kakšne take ali pa drugačne naravne nesreče, žal. Lahko bi rekel, da maturo in pa diplomo sem pa opravil po poplavah v letu 2007 v Železnikih, ki so prizadele tudi Tržič in pa potem v letu 2018, ko je bilo 30. oktobra v relativno veliki občini tretjino občine hudo prizadete v poplavah, ki so povsem uničile tri doline. V dveh, treh letih smo izvedli eno najbolj popolnih sanacij, ki nam je še danes vsem skupaj v skupno dobro in pa ponos.

Danes smo v tem, da se pogovorimo, kako gremo skupaj naprej na področju obrambne politike, na področju zaščite in reševanja. Izkoriščam uvodni trenutek in se zahvaljujem ministru, bivšemu gospodu Marjanu Šarcu, predsedniku Vlade Robertu Golobu v funkciji ministra in pa obema državnima sekretarjema, doktor Damirju Črnčecu in pa Rudiju Medvedu za delo, ki so ga opravili. Radi rečemo, da za nekoga, ki ne ve kam, je vsaka pot prava, ampak s tole knjižico, zbirko štirih strateških dokumentov, Slovenke in Slovenci vemo kam. Podprta je bila tudi široko podporo vse resolucije, vsi programi, ki so naša smer, in sicer resolucija o strategiji nacionalne varnosti v Sloveniji, splošni dolgoročni program razvoja in pa opremljanja Slovenske vojske do 2040 in pa tudi srednjeročni obrambni program 2023-2028 in pa obrambna strategija Slovenije. Temu ste brez glasu proti včeraj dali še en pomemben dokument, resolucijo strateško načrtovanje kam želimo priti na področju zaščite in pa reševanja. Vesel in ponosen sem bil včerajšnje debate, gremo v pravo smer, da stvari ki so dobre, delujejo, v vsi skupaj v javno dobro, še nadgradimo. Smo v drugi polovici mandata in ni veliko področij za katera bi lahko dejal, da je koalicijska pogodba večinsko do tega trenutka že realizirana, pomembno sporočilo.

Če pogledamo, bi rekel, tiste bistvene zadeve, ki so bile opravljene v tem mandatu. Pa da ne bomo predolgi, gremo samo na tiste najpomembnejše, najbolj bistvene, strateške dokumente sem vam že omenil. Najpomembnejše je, da smo v tej državi povečali obrambne izdatke. Slovenija je po referendumu v letu 2003 ob 66 odstotni podpori od leta 2004 članica zavezništva. Dragoceno in pomembno. Dolga leta zaradi takih ali drugačnih razlogov nismo izpolnjevali zavez, dogovora, stiska roke na formalni ravni, ki smo ga takrat dali. In na tem področju je bil zdaj narejen velik korak naprej. Proračun ministrstva je ambiciozno zastavljen. V letih, ki sta za nami, so se povečali, povečala vlaganja v obrambne izdatke iz nekaj milijonov v letu 2016, ko smo za te izdatke najnujnejše za opremo Slovenske vojske namenili dobre tri milijone, smo prišli na 250 milijonov evrov. Nadaljevali smo ukrepi za krepitev zmogljivosti Slovenske vojske in seveda, vojak mora biti samozavesten, izobražen. Tak pa je, če je dobro, če je v dobri psihofizični kondiciji in pa tudi opremljen. Zato je bila ključna zgodba teh dveh let in mora biti cilj tudi za naprej modernizacija Slovenske vojske na področju opreme, na področju znanja in seveda tudi na področju kadrov. Tako so bile v teh letih nabavljena lahka oklepna vozila Oshkosh, taktično transportno letalo prvi Spartan Martin Krpan, drugi Edvard Rusjan prihaja do konca leta ali pa v začetku naslednjega, poskrbelo se je za opremo, radijske naprave, pehotno oborožitev in še kaj. Pomembna zgodba je tudi, da smo v sosednji državi, članici Evropske unije, naročili tudi šest helikopterjev velike zmogljivosti, avgusta bo znatno okrepila potrebe, ki jih imamo na področju obrambe, pa želim si, da še bolj tiste, ki jih imamo na področju zaščite in pa reševanja. Vojna žal, ki nam je blizu, mogoče če pogledate na zemljevid, Slovenija, diagonala po Madžarski, Ukrajina, eno državo od nas je ukrajinska vojna, in zato so seveda te krepitve pomembne. Slovenija je v tem obdobju razvila tudi brezpilotne letalnike slovenskega proizvajalca C-Astral, ki je bil leta poprej tudi sofinanciran s strani naše države, to se pravi, stavimo na slovensko, domače znanje in plod tega znanja je tudi izvoz prvih teh brezpilotnikov v Črno goro. V okviru dodatne opremljenosti tudi 40 velikih taktičnih tovornih vozil, cisterne in tako naprej. V sodobni obliki obrambe, kadar govorimo o Slovenski vojski o vseh nalogah, mislim na obrambno politiko ali pa, kot zdaj sodobneje rečemo tudi odvračalno, so pomembne tudi inovacije, znanje, razvoj, sodelovanje z gospodarstvom, multiplikativni učinki in še kaj. Slovenija si je utrdila tudi zavezništvo in mesto v svetovni družini med 32. članicami Zveze Nato znotraj Evropske unije in ima dobre, korektne, prijateljske odnose z vsemi slovenskimi sosedami in sosedi. Posebno področje, na katerem imamo spodbudne novice, je seveda moštvo Slovenske vojske, dolga leta smo imeli težav, ni jih in ne bo jih še konec, to mora biti eden naših skupnih ciljev, ampak spodbudna je novica, da se je v lanskem letu v Slovenski vojski zaposlilo 325 pripadnic in pripadnikov obeh spolov. V Slovenski vojski se dobro skrbi, ampak to mora biti naša permanentna naloga, tudi za pogodbeno sestavo, predvsem pa, da je obramba, služenje domovini nekaj svetega. To zavedanje moramo širiti skupaj z domoljubjem tudi med tiste v vrtcih, osnovnih šolah in potem bomo zagotovo strukture popolnili. Ministrstvo za obrambo ima dva pomembna resorja, tako kot ima vsako srce dva prekata. Eden je seveda obrambni, tam je stroka, general podpolkovnik Robert Glavaš, ga vodi pogumno, srčno in pa strokovno. Drugi del te zgodbe je pa zaščita in reševanje, v kateri sodelujemo državljanke in državljani kot prostovoljke in prostovoljci. Zato to s tega mesta bi rekel, res iskren poklon, zahvala slovenskim gasilkam in gasilcem, 1300 društev, več kot 150 tisoč članic in članov okrog 50 tisoč operativcev, skupaj z Gorsko reševalno službo, Jamarsko službo, potapljaško, kinologi in ostalimi manj številčnimi, a zato nič manj dragocenimi specialnostmi skrbi zato, da v trenutku nesreče nihče ne ostane sam. Tako je bilo na preizkušnji požaru na Krasu leta 2023, tako je bilo avgusta lansko leto, v praktično na tretjini Slovenije imamo ljudi, ki znajo priskočiti na pomoč. To delajo ne za plačilo, ampak zato, ker smatrajo to kot poslanstvo, kot dolžnost in vse te strukture morajo biti odlično opremljene. Zato je seveda posledica in pa izkušnja požarov na Krasu, dodatno opremljene, štiri lahka letala Spartan so letos številnim gasilkam in gasilcem prihranili, da bi se požari bolj razvili, prihranili so jim naporno pot v strmine Komarče, mukotrpno pot po slovenskem Krasu in še kje. In tisto, kar je dragoceno, Slovenke in Slovenci smo v vseh nesrečah bili deležni pomoči mednarodne od zunaj in zdaj smo na določenih področjih že tako opremljen, da to pomoč lahko vračamo. Naši fantje in dekleta so bili letos v Makedoniji. Razmišlja se o tem, da bo treba pomagati tudi v Grčiji in še kam. Poleg tega seveda tudi zmogljive črpalke, pa seveda koši, kot smo že rekli, tudi opremljene dodatne helikopterske flote, predvsem pa velik vložek v zaščitno opremo za sile zaščite in reševanja, 40 novih vozil, ki bodo na razpolago vsem prizadetim občinam v Sloveniji, 140 nadgradenj različnih tipov, začela se je zasnova kar nekaj centrov civilne zaščite po Sloveniji in še bi lahko naštevali. Tudi ko so bile na Koroškem, v Savinjski dolini in še kje poplave, so bili najprej tam pri evakuacijah naši helikopterji, za njimi vojska v škornjih z lopato v roki, s tolažbo, spodbudno besedo za ljudi, potem pa z opremo, pontonskimi mostovi, mednarodno udeležbo in še čem.

Posledice in pa izkušnje teh velikih intervencij smo prelili tudi v dejanja s posebnimi zakoni, z nadomeščanjem gasilske opreme, z refundacijami in s takimi zakoni, ki smo ga vsi v parlamentu vsi enotno in soglasno podprli, da se je gasilcem davek za dodano vrednost za nakup ključne opreme in pa vozil zmanjšal 17,5 na 5 odstotkov.

Čas hitro teče, če bo volja in pa želja bomo o preteklih stvareh še govorili. Gremo na nekaj ključnih ciljev do konca mandata, ker smo zakonodajno telo čaka na sprejetje novele Zakona o kritični infrastrukturi. Zakon je pripravljen v osnovi in v osnutku včeraj sprejeta resolucija o nacionalnem programu varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami potem pri Civilni zaščiti in gasilstvo, pridobivanje evropskih sredstev, črpanje sredstev in izvedba projektov v okviru Načrta za okrevanje in odpornost. Veliko dela nas čaka na področju usposabljanja, tudi naše lastne še okrepljene ekipe za namenska letala za gašenje požarov in pa seveda krepko sodelovanje z vsemi sosedi. V Slovenski vojski si v skladu s smernicami in strategijami želimo več kot 250 zaposlitev vsako leto.

Drug cilj mora biti, da na postopno prostovoljno in pa pogodbeno služenje vojaškega roka napotimo še več naših državljank in državljanov. Kader v Slovenski vojski se relativno hitro zori, zato moramo izbrati politike, da njihovo bogato znanje in izkušnje še zadržimo, zato morajo biti pogoji dobri in pa seveda, znati moramo s patriotizmom navdušiti mlade, zatorej ustrezna štipendijska politika. Velika zgodba, ki zmeraj, kar je prav in normalno, sproža polemike in debate, so tudi investicije v Slovensko vojsko. Motiviran, izobražen, dobro opremljen in zaščiten vojak je tisti, ki lahko ubrani našo domovino. Ko so bile v preteklosti debate do vozil 8×8 takih ali pa drugačnih izvedb, smo se mogoče vedno preveč delili, ampak gospe in gospodje, vojak ni miličnik, da se vozi z marico, s kombijem, avtobusom, mora biti zaščiten, zato rabimo lahke in težje vozila za prevoz moštva, predvsem pa za to, da bodo naše vojakinje in vojaki varni in zaščiteni, in pa seveda, da bodo premagljivi, mobilni in pa in pa hitri. Slovenska ladja Triglav se ta trenutek še nadgrajuje v ladjedelnici v tujini, ampak ko pride nazaj, jo bo v Ankaranu ob naši vojašnici, tako kot ladjo Ankaran čakal sodoben pontonski prevoz. Helikopterje in letala smo že že omenili, posodabljati je treba tekoče tudi orožje za izključno obrambne namene, povečati zaloge streliva in se dodatno opremiti. Naj vas spomnim, ni tako dolgo nazaj, pri Zagrebu je strmoglavil brezpilotnik, na srečo prazen, in za to Slovenija potrebuje protiletalske enote, in vse to je v programu nabav, naj bi bile enakomerno razporejene po vsej državi, seveda ena tudi na jugu, za zaščito letališča v Cerkljah in pa nuklearne elektrarne. Potem pa seveda rabimo za obrambo našega moštva v oklepnikih tudi protioklepni raketni sistem. Še enkrat poudarjam, ne za napad, za obrambo. V boljšem stanju moramo še nadgraditi slovenske vojašnice, poskrbeti tudi za kibernetsko varnost danes več škode, da je, tudi večjo žrtev povzroči kibernetsko vojskovanje. Gre za kombinacijo računalniškega znanja, kdaj tudi hekerskega, v kombinaciji s sodobno tehniko, ki jo na nek način najbolj poosebljajo brezpilotniki. Tu pri teh velikih investicijah v Slovensko vojsko pa moramo enako težo, enako debato, odprt dialog v tej družbi nameniti tudi tako imenovani dvojni rabi. Kaj bomo od teh denarjev, sredstev, ki niso majhna, namenili tudi za potrebe, ki so civilne in pa seveda tudi lahko obrambne narave. To področje je lahko izjemno pestro in pa široko. Vesel sem bil kakšnih 14 dni nazaj novice, da bomo s temi sredstvi investirali v tretji trak bolnice Držaja v Ljubljani. 160 postelj v primeru izzivov za vojaške v vseh drugih obdobjih, ki jih naj bo največ ali pa vsa, pa seveda v civilne namene, vzpostavljeno sodelovanje s Kliničnim centrom, potem Ljubljana že dobiva tudi sodoben center za kibernetsko varnost. Kakšna pa je lahko še ta druga, dvojna raba? Lahko vlagamo v ohranjanje vodnih virov, lahko vlagamo v varovanje ekosistemov, civilno infrastrukturo, zdravstvo, prehrana, energetiko prehranska samooskrba. Nekaterim se bo zdelo smešno, ampak številne zelo razvite vojske po svetu imajo tudi samooskrbo na področju živinoreje, recimo v Angliji tudi na področju čebelarstva, vlaganja pristane, letališča, ponekod celo v vetrno energijo, vetrne elektrarne. Razmisliti je treba tudi, kaj lahko naredimo na dragocenem prometno infrastrukturnem kraku od Kopra proti Hodošu. Čas je, da se vprašamo, zakaj imamo Slovenke in Slovenci enosmerno električno omrežje na železnicah. Lahko se ga naredi kot dvojna raba, tudi seveda izmenično, ki ima številne prednosti in pa prihranke. Naša strateška naložba je Luka Koper in pa seveda stalna vlaganja v raziskave in razvoj. Pohvalno se sredstva večajo in pa krepko sodelovanje s slovenskim gospodarstvom. Izvoz slovenskega gospodarstva raste, napreduje, ampak zagotovo zmoremo, znamo in bomo zmogli še več. To so, bi rekel tista pomembna zgodba, ne smemo pa pozabiti tudi na stanovanja, zato seveda se zavzemam za to, da ima vojska slovenska, ima ministrstvo 800 stanovanj, želim si, da so v dobri kondiciji, dobro urejena in pa seveda, da mogoče njihov fond zagotovo ne želimo zmanjšati, lahko ga pa celo povečamo. Mislim, da so to tiste glavne usmeritve in pa naloge.

V tej predstavitvi sem vam vzel pol ure časa, ne želim dolgoveziti. Rad bi pa slišal vaša mnenja, vaše izzive, predloge, pobude zato, da smo vsi skupaj močnejši. Zato predsednik, počasi zaključujem z uvodno predstavitvijo, še enkrat pa poudarim ključne zgodbe, torej modernizacija Slovenske vojske, boljša opremljenost, velik močan poudarek na dvojno rabo, to se pravi tisto, kar služi ne samo obrambnim namenom, ampak tudi ljudem v vsakdanjem življenju. Nadgradnja sistema zaščite in reševanja, boljše opremljanje, še dopolnitev zakonskih predlogov, še več sredstev za znanost, razvoj, boljše sodelovanje z gospodarstvom in pa seveda oprema osrednje in pa izvidniške bataljonske bojne skupine. Smo v času zahtevnih geopolitičnih razmer, nekaj desetletij sem že na svetu, takih se ne spominjam. Zadovoljen sem, da na napad Irana na Izrael ni bilo takega odgovora, ki bi prilil olja na ogenj. Zadovoljen sem, da sodobni sistemi za prestrezanje raket delujejo in so delovali, s tem so bili pred 200 raketnimi izstrelki zaščiteni, zavarovani in pa rešeni številni civilisti. Ni in ne more nam biti v ponos, nam kot svetu tisto kar se dogaja v Izraelu in v okolici, niti v Sudanu, še manj v Ukrajini. Največja žrtev teh tragedij interesov niso vojaki, največja žrtev so ženske, nedolžni otroci in civilisti, in vsem tem je treba nameniti veliko pozornost, prekiniti spopade, se usesti za mizo, pogajati, spustiti izraelske talce, prenehati s spopadi, enako pa velja tudi za Ukrajino. Ukrajina je v tej vojni žrtev. Ve se, kdo je prižgal smodnik, ve se, kdo je vrgel v prvo bombo in Ukrajino je treba braniti. Težko bo ubraniti vse te zgodbe samo z orožjem, ki je nujno, zato tudi poziv z vseh strani, prekiniti spopade, se usesti za mizo in zadeve urediti, kajti živimo v najbolj varnem delu sveta, ki je bilo desetletja in desetletja brez vojn. Slovenija je po statistikah ena izmed petih do desetih najbolj varnih držav na svetu, glejte kakšen privilegij imamo. Potrudimo se, da državo, ki smo jo dobili od dedov, varno, razvito, enotno in solidarno prepustimo tudi našim vnukom. Hvala lepa.

Se zahvaljujem magistru Sajovicu za predstavitev in zdaj bodo dobili besedo članice in člani odbora, da postavijo vprašanja. Tako, da začenjamo s prvim sklopom vprašanj; gospod Medic, je bil Šturbej, pa gospod Lenart bo dal v prvem sklopu.

Tako da gospod Medic, izvolite, imate besedo.

Hvala lepa za besedo predsedujoči. Hvala lepa gospod Sajovic za predstavitev vaše kandidature, bodoči minister za obrambo. Imam nekaj vprašanj, ki bi jih rad vam zastavil.

V Novi Sloveniji pozdravljamo, da se pri izgradnji srednje bojne bataljonske skupine, vendar nekaj se je začelo premikati, zanima me kako poteka nadaljevanje. Projekta. Zanima me kako bo tisti prihranek 400 milijonov evrov, ki je bilo napovedano pri nabavi teh osemkolesnikov, in v tem sklopu, kako boste zagotovili dovolj kadra, da bo ustrezno usposobljen za, čeprav vem, 106 teh vozil, da ne bodo samevali kje v kakšnem muzeju, torej malo mimogrede. Drugo vprašanje, mediji poročajo, da je prišlo do fizičnega incidenta med pripadniki vojske in Romov. Vidite problem v morali oziroma kako se vojaki fizično in psihično, kako so pripravljeni za to? Po vašem mnenju, ali je potrebna kakšna posodobitev na tem področju, kar se tiče tudi moralni podpori?

Še eno vprašanje pa predzadnjo, zanima me, če bo prišlo do kakšnih kadrovskih menjav v ministrstvu oziroma če boste zamenjali vašo državno sekretarko, sekretarja?

Kot zadnjo, v lanskem letu je načelnik Generalštaba Slovenske vojske Robert Glavaš opozoril, da imajo v Slovenski vojski nekaj več kot 6 tisoč pripadnikov zaposlenih, ki morajo opravljati nalog, predvidene za 10 tisoč pripadnikov. Zanima me, kako boste pospešili zaposlovanje v vojski oziroma jo naredili bolj privlačno? Kako boste popolnjevali stalno sestavo? In upam verjeti, da v tem ne boste posegali po kakšnem TV šol za dva milijona evrov, kakor vaš predhodnik. Hvala lepa.

Hvala lepa. Gospod Šturbej, izvolite, postavite vaša vprašanja.

Ne bom postavljal nekih vprašanj, ker dejansko gre za drugi del mandata, ampak vseeno... Glejte, včeraj je bila sprejeta resolucija o naravnih nesrečah in drugih nesrečah. V tej resoluciji, ker je že štirikrat bila predstavljena, nekako tudi v četrtem delu oziroma pri tem branju in predstavitvi ni bila kot dodatna zmogljivost dana zraven airtraktorjev tudi zmogljivost 40 specialnih vozil, ki je modularne sestave. To pomeni 164 kontejnerjev plus 10 visoko zmogljivih črpalk za vodo, kar je ta zmogljivost, ki jo Slovenija rabi v primeru naravnih in drugih nesreč in pa je dvonamenskost, da jo lahko uporabljamo tako v sistemu obrambe in zaščite in pa tudi za potrebe v kolikor pride do vojne in ali pa nekega drugega ogrožanja. To me zanima mogoče, kdaj boste to lahko uredili in pa, da se ta vozila dejansko spravijo v neko operativno zmogljivost, dodatno, ki visoko kotira kot zmogljivost na področju zaščite in reševanja.

Pa mogoče, ker vem, da pač dejansko sprejemate to funkcijo, da določena področja ne boste znali oziroma vam dejansko s tem področjem niste seznanjeni in je težje odgovarjati, mogoče tudi glede tega nabave opreme za srednjo bojno skupino, bataljonsko skupino. Vemo, da dejansko na začetku mandata je prišlo do odpovedi tega naročila bokserjev in da se zdaj nekako pripravlja novo naročilo za nova vozila, vendar tudi v tem primeru bodo ta vozila dosegla dejansko ceno, kot so na začetku tega mandata bi dosegli bokserji. Ampak to je drugo vprašanje. Mogoče kako vidite vi ta problem, da se bo rešil.

In pa mogoče glede mogoče samo naborništva, v kolikor bi se, ker se pač odziv, kot ste že sami omenjali tako v poslabšanje varnostne situacije v svetu in Evropi, dejansko smo samo ena država vmes in nas loči od kriznega ali pa vojnega območja, ali je smiselno oziroma po vašem mnenju uvesti tudi naborniško služenje vojaškega roka, kot ga bodo imeli naši sosedi, recimo v nekem enem letu recimo 18 do 20 tisoč pripadnikov, ki bodo služili nekako do 75 dni po nekih novih in pa boljših standardih, kot so recimo bili zastavljeni pred leti nazaj. Toliko mogoče z moje strani. Hvala.

Hvala lepa.

Še gospod Lenart, izvolite, imate besedo.

Hvala lepa za besedo, spoštovani predsednik.

Spoštovani kandidat za ministra, gospod Sajovic.

Hvala lepa za vašo predstavitev in nekako, seveda sem bil pri prejšnji izbiri ministra malo presenečen, tako sem morda tudi danes ali pa sem bil, ko sem slišal, koga se predlaga za enega od najbolj odgovornih resorjev. V državi Sloveniji na ministrsko mesto. Ampak strinjamo se torej, kot ste povedali, da se seveda z varnostjo državljanov in suverenostjo države ne gre igrati, torej še posebej ne smemo kockati kot se nam to včasih dogaja s strani ene od vaših koalicijskih partneric in tudi nekako se strinjamo, da imate določene izkušnje kot politik, zaradi tega so tudi vaši kolegi povedali, da so se za to izbiro odločili med nekim mirnim politikom, nekaj imen je sicer krožilo, ki imajo nekaj več kilometrine na samem obrambnem področju kot pa naš kandidat, in sedaj, če gremo k temu, da imamo danes vsi podobna mnenja, da je potrebno tudi vojsko opremljati, da ne bo bosa, da ne bo brez vozil, in se vrnem morda k vrhu Nata v Washingtonu, julija letos, kjer smo nekako izvedeli, da sta se oba, tako odhajajoči minister Šarec in pa seveda predsednik vlade Golob, strinjala s tem, da je potrebno povečevati sredstva za obrambo. Mi smo nekako obljubili, ker smo bolj kot ne na repu od vseh članic Evropske unije glede tega koliko namenimo za obrambni resor, ki pa je seveda, kot ste povedali, skupek teh dveh stebrov tudi zaščite in reševanja in zaradi tega včasih se nam zdi, da se za Slovensko vojsko resnično ogromno porabi, ampak moramo sešteti vse to kaj imamo koristi od naše Slovenske vojske in pa tudi od zaščite in reševanja. I in potem seveda, obljubljeno je, da bomo do leta 2024 namenili 1,5 BDP. Potem smo rekli, da do leta 2030 bomo pa namenili 2 procenta BDP. In sedaj končno, potem ko je seveda prejšnji minister nastopil, pa se je prvič srečal s poveljnikom oziroma sekretarjem Nata s Stoltenbergom, pa je ugotovil, da nekako proti vetru ne gre leteti brez motorja in je potem veliko stvari bilo obljubljenih in seveda tudi potem premier Golob, da bomo 2 procenta BDP dosegli že pred letom 2030. Ampak ob tem, da imamo seveda v planu takšen dvig, o tem je pa se takoj, še julija izjasnila koalicijska stranka Levica, da seveda niso za takšen dvig sredstev in tudi, da si proti vsakim nakupom orožja, vozil in opreme za Slovensko vojsko ter za izstop iz Nata. Tako da, prvo moje vprašanje je: Kako boste dejansko usklajevali tako različne poglede z vašo koalicijsko partnerico, da boste lahko te obljube, ki jih danes dajete in kot jih je dal tudi predsednik Vlade in nazadnje tudi koalicija, seveda, kako boste to potem tudi lahko zagotovili.

Potem imamo, ko smo govorili tudi nakup osemkolesnikov. Osemkolesnike obljubljamo Natu enih šest, sedem let. Bataljonsko bojno skupino obljubljamo Natu enih 10 do 15 let, in zaradi tega seveda ne morem mimo tega, da so bili tisti osemkolesniki bokserji, ki so bili nekako sprejeti v evropskem prostoru za ene najboljših vozil, zavrnjeni, potem pa od tistega časa do danes seveda obljubljamo, da gremo po druge in dve leti se delajo načrti, da se bodo sedaj kupile Patrie, kar v vsakem primeru pozdravljam, ampak zanima me, kako teče ta nakup, glede na to, da pač smo nekaj časa imeli občutek, čisto tako rečem, da smo upravičeno sklepali, da se drži figo v žepu in da iz tega morda ne bo nič.

Še enkrat, torej, okrog popolnjevanja sem imel namen vprašati, ampak sedaj sta že dva kolega vprašala. Kaj menite, torej, če nam ne bi uspelo popolnjevati Slovenske vojske, ali bi bili za to, da se uvede obvezno služenje vojaščine? Da pa bi popolnjevali nekako profesionalne vrste, kakšna bi morala biti plača vojaka, ki bi bila dovolj motivacijska, da bi se nam priliv povečal, kajti ta moment smo spet nekako na mestu, skoraj več jih odhaja v pokoj, v penzijo, kot pa seveda se nam novih priključi.

Toliko zaenkrat. Hvala lepa.

Hvala lepa.

In zdaj dajem besedo magistru Sajovicu za odgovore.

Izvolite.

Hvala lepa gospodu Medicu, gospodu Šturbeju in pa gospodu Lenartu. Nekaj skupnih izhodišč, nekaj pa seveda tudi različnih vsebin pri vprašanjih. Rdeča nit so oklepniki. Slovenija se trudi, da bi besedo in pa zavezo, ki jo je dala, izpolnila. Zato nimam nobene zamere do nikogar od mojih predhodnikov, vsakdo je hotel in želel za našo skupno varnost nabaviti tisto, kar je dobro, dobro, najboljše, po sprejemljivi ceni, Boxerji, Patrie ali še kaj drugega. Ni dolgo nazaj, ko je bil objavljen članek v Sloveniji in pa tudi v tujini, da se je nemška vojska odločila, da namesto Boxerjev od Rheinmetalla naroči 900 do tisoč patrij. Prebral sem tudi, da o nakupu Patrie razmišljajo Japonci v velikem številu. Primerjava Boxer-Patria: Patria je cenejša, polovico lažja, ključen prihranek na njeni zgodbi bo pa seveda tudi v servisiranju in pa vzdrževanju. In pa seveda žal, moram reči žal, ukrajinsko ruska fronta je pojasnila tudi na področju oborožitve za obrambo marsikaj, da je recimo na Patriah, ki so zdaj opremljene s 120-milimetrskim topom Nemo, ki so ga razvili Finci, da je seveda varnost, učinkovitost obrambe večja kot pa recimo v Boxerju, ki ima top Pancermosar, mu dela 113, tudi 120 milimetrov. Tako da ta trenutek pozabimo vse, kar se je v tej državi dogajalo. Ampak Patrie so enkrat že bile naša izbira. Čas kaže, da smo ta trenutek, ko smo v pogovorih s finsko državo, s finsko vlado, na pravi, dobri, predvsem pa sodobni in pa aktualni poti. Podrobnosti postopkov na ministrstvu ne poznam, so pa toliko že dodelani, da seveda lahko v enem prehodnem, kratkem, nekajmesečnem, srednjeročnem obdobju pride do dogovora tega posla med, po postopku vlada vladi, brez posrednikov, torej nakup odprt, javen, transparenten in pa pregleden.

Gospod Medic je omenil tudi kader. Srednja bataljonska bojna in pa srednja izvidniška skupina, vsaka za 53 vozil, po sistemizaciji, kot jo izvaja Nato, torej trije vodi. Trikrat pet, petnajst, plus poveljniško in vozilo namestnika, tri čete, trikrat sedemnajst, enainpetdeset, plus seveda še poveljniško vozilo in pa vozilo namestnika. Za to popolnitev potrebujemo 500 do 700 moštva; pač, to je število moštva, ki ga ta vozila pripeljejo in ga srednja bataljonska bojna skupina po standardih Nato izpolnjuje. Jaz mislim, da to zmoremo. Po naročilu Patrie seveda le-te ne bodo prišle ne naslednji dan, ne naslednji mesec in v vmesnem obdobju je treba nadaljevati pot, ki je bila zdaj na ministrstvu odlično trasirana, da število redne, pogodbene in prostovoljne vojaške sestave vsako leto nadgradimo. Načinov in poti do tja je veliko. Če smo po letu 2010, v zadnjem letu in letu poprej dosegli napredek, moramo s temi načini, s temi pristopi, ki očitno delujejo, nadaljevati tudi naprej. Ključni, ključni so ljudje. Tudi jaz sem malo z nasmehom prebral članek, da je v okolici letališča Cerklje bil incident, v katerem naj bi državljani in državljanke napadli slovenske vojakinje in vojake. Malo za šalo malo zares: junak je tisti, ki udarec prejme, pametno in modro odreagira in na koncu zmaga. 40 let sem igral hokej in velikokrat smo zmagali tudi zato, ker tisti na drugi strani se tega niso znali zadržati, pa so seveda konec tekme dočakali v avtu ali pa na klopi. Opravil sem 15 bohinjskih triatlonov jeklenih. Parkrat gledal Brajnikov memorial, težka, zahtevna celodnevna disciplina, kjer tekmujejo vojaki, policisti, civilna zaščita, obrambne strukture. Gledal zdajle tudi posnetke iz vaje Zvezda Triglava, ki poteka na Gorenjskem, mednarodna vaja 11 držav. Ko vidiš te može, žene, dekleta in fantje, ko gredo, vidiš, da njih nihče ne tepe, če sami tega nočejo. So odlično usposobljeni, in ponosen sem nanje, da so se izognili incidentu. Saj se tudi mi ne hvalimo z žrtvami v osamosvojitveni vojni, ampak hvalimo se s cilji, z rezultatom, kaj smo dosegli. Zato se strinjam z vami, gospod Medic, da je psihološka in pa psihična priprava Slovenske vojske poleg fizične in opreme nepogrešljiva, dragocena. In vanjo velja vlagati, nadgrajevati. Nikdar ni dovolj. Vojska ima okrog 130 zdravstvenega osebja. Ne bo dolgo, ko bo v parlamentarne klopi prišel tudi zakon o psihoterapiji. Želim si, da je ta zakon tak, da psihoterapevt, psihoterapevtka kot samostojen poklic z visoko usposobljenostjo, izobrazbo, zmore pomagati in pomaga v vseh poklicih, ne samo v vojski, v šolstvu, zdravstvu, sociali in še kje, seveda v tesnem sodelovanju in povezavi z zdravniki. In če bomo imeli kadra več, zagotovo ga najprej moramo poskrbeti tudi za vojsko, tako kot je v vojski, dragocena tudi duhovna oskrba preko kuratov in še česa. Kdor je vojak Slovenske vojske, se mora počutiti dobro, vključeno, sprejeto, trdno in pa stabilno.

Vprašali ste tudi za kadrovske menjave. Nisem še minister, sem pa ta teden dal izjavo, eno samo za N1, napisano v parih vrsticah, da spoštujem, hvalim in se zahvaljujem vsem tistim, ki so na ministrstvu v dobrih dveh letih tega mandata opravili garaško in pa učinkovito delo. Tako da s tega mesta tudi zahvala in pa pohvala doktor Damirju Črnčecu za vse tisto, kar je na ministrstvu opravil, in s takimi ljudmi si želim sodelovanja tudi še naprej. Seveda, izpraznjeno je eno sekretarsko mesto, želim si, da ga zasede oseba, ki ima na področju zaščite in reševanja veliko znanja. Praktičnih izkušenj, operativnosti, predvsem pa ugled in spoštovanje gasilk, gasilcev članov štabov civilne zaščite, tako da o kadrovskih menjavah ne razmišljam toliko kot pa o kadrovskih okrepitvah in to je povezano, s tem je povezan tudi moj zadnji, predzadnji odgovor. Se strinjam krepitev moštva je in mora biti naloga in je bila preteklih in tudi bodočih ministrov. Rabimo še več kot skoraj tisoč ljudi v pogodbeni sestavi. Rabimo še več vojakinj in vojakov, treba je preseči številko 7 tisoč in vse skupaj, to strukturo nekje planirati tam do 10 tisoč. Kako bomo to dosegli? Na različne načine, s pozitivo, z motivacijo, spodbudo. Večkrat ali pa vsi trije ste na nek način omenili tudi obvezno služenje vojaškega roka, naborništvo. Če pogledamo slovensko zakonodajo, nam ta trenutek, kljub temu, da smo ga ukinili, nam to omogoča, da na leto izobrazimo do 5 tisoč ljudi za obrambni poklic v službi države. To ni, ne sme, ne more biti odločitev ministra, sprejeti jo moramo skupaj, Vlada, predsednica države in pa Državni zbor. V kratkem dobimo izkušnje iz sosednje Hrvaške, Srbije, kar nekaj evropskih držav te sisteme že ima, izkušnje so različne. Seveda govorimo ne tako kot smo včasih služili rok od 12 do 18 mesecev, ampak v krajših obdobjih, ki potem omogočajo, da se ljudje tudi lažje, zato ker jim je tudi to pomembno, tudi zaposlijo kot poklicni vojaki. V Slovenski vojski ima naborništvo nekaj pozitivnih, najbrž pa enako težo tudi izzivov, ki mu mogoče niso ravno v prid, nenazadnje zaradi obveznega služenja vojaškega roka bi bile prizadete številne gospodarske, pa druge dejavnosti v tej državi, predvsem pa biti v službi domovine. To ne sme biti prisilna odločitev, to mora biti notranji vzgib, občutek in poglejte, imamo dva člena ustave, ki jasno pišeta, da je domovini moč služiti ali z orožjem v obrambnih silah ali pa na drug način. Torej, mi moramo iskati, ne neke prisile, motivacijo in spodbudo, zagotovo pa odločno prikimam temu, da je številčnost v izjemno zaostrenih geopolitičnih razmerah treba še okrepiti. Za konec ste, spoštovani gospod Medic, omenil tudi TV šov. Z njim, če deluje, če spodbuja, če motivira, ni prav nič narobe, mora biti pa izveden, pripravljen, predstavljen javnosti transparentno, brez vsake sence, brez vsakega dvoma. Zagotovo bomo se o tem še pogovarjali. Imamo recimo v tej dvorani ljudi, tako kot je recimo gospod Jonas, ki je s svojimi zgodbami teh šovov znal povezati in nagovoriti Slovenijo, in če bodo ljudje v tem prepoznali nekaj, kar jih motivira za ta potreben in dragocen poklic, in če bomo seveda mi kot zaposleni na ministrstvu, če do tega pride, znali to narediti transparentno in predstaviti javnosti, pa skomunicirati, v tem ne vidim težav in se temu a priori ali pa naprej že ne odrekam.

Naslednja vprašanja, gospod Šturbej, jaz se oproščam, nekaj sem zapisal, če je še kaj, bom vesel vašega dodatnega vprašanja kar že vmes. Resolucija, zaveza, vozila, srednja bataljonska skupina drži. Nato smo šli na podlagi referendumske odločitve šli smo v odgovorno, ugledno skupino 32 držav, in če si nekje član, če imaš pravice dežnika obrambe, moraš spoštovati tudi dolžnosti, tu pardona tu umika ni. Dana beseda je obveza in zaveza in te stvari je treba uresničiti, opremiti, usposobiti obe srednji bataljonski skupini v relativno kratkem času. Tudi zadnji del vašega vprašanja se je nanašal na naborništvo, tako kot sem se do njega že opredelil. Naj bo to prvenstveno prostovoljna osebna odločitev, poslanstvo, izbira srca, če bo pa seveda kaj drugače, bomo pa iskali rešitev pa skupaj in tudi vi, želja, razumem, spoštujem in podpiram, da seveda zapolnimo manjkajoča mesta v Slovenski vojski, to bomo pa dosegli tako, če bodo ljudje imeli dobre pogoje dela, odgovorna služba, nevarna služba, za to morajo biti pa ustrezno plačan in pa nagrajen. Vesel sem, da smo vsi skupaj končno premaknili zadeve na področju plačne reforme. V ponedeljek nas čaka na to temo seja v Državnem zboru. Dodajam pa tisto, kar dodajam, pa tisto kar mogoče kdaj komu tudi ne bo všeč, ampak moj razmislek je iskren, vedno kadar govorimo o boljši plači, o boljši nagradi, o še boljših pogojih dela, moramo tisti trenutek tudi razmišljati o tem, kaj za boljše pogoje, za boljšo plačo lahko izboljšamo na svojem delovnem mestu vsi po vrsti, od ministra do vojakinje in pa vojaka.

Gospod Lenart je tudi, sem vesel, opozoril na varnost, da je naša skupna naloga in pa cilj. Večkrat je bilo izpostavljeno, tudi dvojna uporaba z davkoplačevalskimi sredstvi, kupljenih oprem, orodij, orožij, infrastrukture, večkrat je bila omenjena stranka Levica. Oni ostajajo zvesti obljubam, besedam, ki so jih dali ljudje, in v pogovorih, v usklajevanjih z njim sem prišel do čudovitih idej, pobud za dvojno rabo in uporabo. To je bolnica Petra Držaja, kibernetska varnost, infrastruktura, samooskrba, zeleni prehod, več energije, boljša infrastruktura, tako da iskali bomo skupno rešitev na enem in drugem področju. Jaz nisem še nikdar in nikoli slišal, da bi v Levici nasprotovali intervencijam, dodatni opremi v požarih, v poplavah na Koroški, še več, spodbujali so, nas podpirali in se vedno pridružili skupni rešitvi, tako da jaz tu ne vidim političnega problema.

Zaveze nato seveda povezane s sredstvi in pa denarjem. Zapisali smo, jasno, glasno in odločno, da bomo 2 odstotka dosegli do leta 2030. Številne države so to že presegle, številne znotraj dežnika 32 jih tudi že zdaj presegajo. Držati moramo dano besedo in jo tudi. V kratkem bosta pred nami proračuna za leto 2025 in 2026. Ta trenutek se obrambni izdatki gibljejo nekaj pod milijardo tisoč milijonov, polovico tega denarja, kam gre. Za plače, za 7 tisoč družin, za 7 tisoč družin, za prispevke v zdravstveno, pokojninsko blagajno, za njihovo varnost, ostalo se seveda govori o opremi, razvoju, raziskavah in še čem, za naslednje leto se številka povečuje tudi v odstotku na malo čez 1,5 odstotka, v letu 2026 na 1,6 odstotka, tam nekje čez milijardo 300 in cilj 2 odstotka do 2030 je treba doseči. Tu ni dileme. Je pa treba seveda se pa pogovarjati, tako kot sem že omenil, poleg vojaške rabe seveda tudi za dvojno in pa civilno uporabo. Ocena, groba ocena stroškov, ki sem jo prebral v medijih za Patrie, je tam nekje okrog 695 milijonov. Ta sredstva so in bodo zagotovljena. Tako, da na področju financ in proračuna ne vidim težav, kajti varnost, dobra oprema, tudi dvonamenska rešuje človeška življenja, ki so neprecenljiva, hkrati pa v mednarodni javnosti dviguje naš ugled, predvsem pa sporočilo, da smo tisti, ki znamo in zmoremo držati besedo.

Veliko bo govora in pa izziva o članstvu v Natu. Finska je bila desetletja, stoletja nevtralna. Ni več. Z agresorjem imajo tisoč 340 kilometrov kopenske meje in ve se, da v slogi je moč in da je varnost moč zagotoviti samo v neki skupni organizaciji. Tam imamo pravice, zagotovljeno varnost in pa seveda tudi obveze. Marsikdo bo očital, da Nato stane veliko in preveč. Jaz vam povem, največ stane, če opreme, orožja nimaš ali pa, če se moraš braniti sam.

Tudi vaše izhodišče, gospod Lenart, ali pa razmislek je bil seveda o obveznem služenju vojaškega roka in pa skrb, da bo številčnost Slovenski vojski ustrezna. V pogajanjih s sindikati je bilo kar nekaj besed, nekaj primerjav tako tisti, ki delajo na področju obrambe v vojaških strukturah, kot v policiji, oba sistema sta na nek način pomemben temelj državnosti, so bili v zadnjih letih številne nadgradnje, uskladitve, povišanja. Ljudje smo taki, da se vedno radi primerjamo, v narekovaju rečem, sosed sosedom, poklic s poklicem, vojak s policistom, in glede na 325 dodatnih zaposlitev ocenjujem, da je motivacija na področju Slovenske vojske ta trenutek solidna, treba jo je pa še povečati in pa nadgraditi, da okrepimo moštvo. Če sem kaj pozabil, spregledal, se oproščam, postavite takoj dodatno vprašanje, če ne predsednik, gremo pa na naslednji krog.