Vse članice in člane odbora, vabljene ter ostale prisotne prav lepo pozdravljam!

Začenjam 28. nujno sejo Odbora za izobraževanje, znanost in mladino.

Obveščam vas, da je zadržana kolegica Iva Dimic in jo nadomešča kolega Franc Medic ter zadržan je tudi Robert Janev in ga nadomešča kolegica Tamara Vonta.

S sklicem seje ste prejeli naslednji dnevni red, z eno točko, in sicer Predstavitev doktor Vinka Logaja, kandidata za ministra za vzgojo in izobraževanje. Ker v poslovniškem roku nisem prejela predlogov za njegovo spremembo, je določen takšen dnevni red seje, kot ste ga prejeli s sklicem.

Prehajamo na to 1. - in edino - TOČKO DNEVNEGA REDA.

Na sejo odbora sem k 1. točki povabila kandidata za ministra za vzgojo in izobraževanje, doktorja Vinka Logaja, ki ga prav lepo pozdravljam!

Gradivo za to točko z dne 30. 9. letos je bilo objavljeno na spletnih straneh Državnega zbora, del gradiva, ki vsebuje osebne podatke, pa ste članice in člani odbora zaradi varstva osebnih podatkov, prejeli v varovani predal v sistemu UDIS. Prejeli ste tudi dopis Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije SVIZ.

Zdaj pa še uvodno pojasnilo; predsednik Vlade Republike Slovenije doktor Robert Golob je predsednici Državnega zbora, magistrici Urški Klakočar Zupančič na podlagi prvega odstavka 112. člena Ustave ter 229. in 234. člena Poslovnika Državnega zbora predlagal listo kandidatov za ministra Vlade Republike Slovenije. Podpredsednik Državnega zbora je Odboru za izobraževanje, znanost in mladino poslal predlog predsednika Vlade, da Državni zbor za ministra za vzgojo in izobraževanje imenuje doktorja Vinka Logaja.

V skladu s prvim in drugim odstavkom 230. člena Poslovnika Državnega zbora sem tako sklicala današnjo sejo, na kateri se nam bo predstavil predlagani kandidat ter odgovarjal na vprašanja članic in članov odbora. Odbor mora po opravljeni predstavitvi predsednici Državnega zbora in predsedniku Vlade poslati mnenje o predstavitvi predlaganega kandidata.

Glede poteka obravnave te točke pojasnjujem, da bodo uvodni predstavitvi kandidata sledila vprašanja članic in članov odbora kandidatu in seveda njegovi odgovori.

Doktorja Vinka Logaja, zdaj kandidata za ministra za vzgojo in izobraževanje, lepo prosim, da se predstavi odboru.

Izvolite.

Spoštovana gospa predsednica, spoštovani poslanke in poslanci, lepo pozdravljeni!

Zahvaljujem se za priložnost, ki mi je dana. V začetku pa bi želel podati neko osebno predstavitev. Morda začnem kar pri osnovni šoli, ker mislim, da ima nek pomen v povezavi s samim izobraževanjem, in sicer sem jo začel obiskovati v majhni podružnični šoli, kakršnih imamo danes še kar nekaj v slovenskem prostoru, v Hotiču v kombiniranem oddelku z eno učiteljico. Po končani osnovni šoli v Litiji sem izobraževanje nadaljeval na gimnaziji v Ljubljani, nato pa naprej na Pedagoški akademiji in Pedagoški fakulteti. Po poklicu sem profesor fizike in proizvodno-tehnične vzgoje. Magisterij sem opravil iz neprofitnega menedžmenta, doktorat pa iz menedžmenta z zagovorom doktorske disertacije z naslovom Šolska politika in prerazporejanje moči v šolstvu v srednjih šolah. In to je bilo tudi obdobje, ko sem se intenzivneje začel ukvarjati s šolskim sistemom. Svojo poklicno pot sem začel kot učitelj v osnovni šoli Dol pri Ljubljani, jo nadaljeval v osnovni šoli Litija, kjer sem poučeval fiziko. Nato sem bil pomočnik ravnatelja v osnovni šoli, po razdružitvi takratne ene večjih osnovnih šol v Sloveniji, pa sem postal ravnatelj v osnovni šoli Gradec v Litiji in po ustanovitvi gimnazije tudi ravnatelj Gimnazije Litija. V času ravnateljevanja sem poučeval fiziko, skupna doba poučevanja je 26 let. Po nekaj več kot osmih letih ravnateljevanja v Gimnaziji Litija sem se zaposlil kot predavatelj Šole za ravnatelje in v letih od 2009 do 2012 potem kot generalni direktor Direktorata za srednje šole, višje šole in izobraževanje odraslih. Dve leti sem bil direktor Centra za rehabilitacijo in usposabljanje invalidne mladine Kamnik. Ker lahko rečem, da sem podrobno spoznal delo, ki poteka v zavodih takšnih zavodov. Podobnih zavodov imamo danes v Sloveniji šest, pa tudi torej ti zavodi izvajajo prilagojene programe in posebni program za otroke in mladostnike, pa tudi domsko delo in zdravstveno dejavnost za otroke in mladostnike, ki so v Ciriusu v Kamniku vključeni do 26. leta starosti. Zadnjih nekaj več kot deset let pa sem bil direktor zavoda za šolstvo. To je največji zavod na področju vzgoje in izobraževanja, ki deluje po 28. členu Zakona o organizaciji in financiranju. Deluje s približno 200 zaposlenimi s sedežem v Ljubljani in devetimi območnimi enotami po Sloveniji, kar omogoča tudi regijski princip delovanja in podporo na samem terenu. V teh letih sem podrobno spoznal sistemski in izvedbeni del praktično celotnega do univerzitetnega izobraževanja.

V preteklosti sem z aktivnim delom v različnih delovnih skupinah, tako na medresorski ravni in na ravni Ministrstva za izobraževanje na osnovi svojih znanj in izkušenj prispeval svoj delež tudi pri pripravi strokovnih in sistemskih rešitev. Ob tem bi želel izpostaviti samo nekatere. Prvi tak večji izziv že pred prihodom na Zavod za šolstvo je bilo aktivno sodelovanje pri pripravi podlag za integrirane dijaške vozovnice. Potem aktivno delo pri vzpostavitvi slovenskega ogrodja kvalifikacij in umestitvi tega v evropsko ogrodje kvalifikacij. Sodelovanje pri pripravi številnih strokovnih podlag, predvsem pa tudi pri podlagah in poskusu za prenovljeni razširjeni program osnovne šole in pa sodelovanje pri konceptualizaciji obveznih izbirnih vsebin v gimnaziji, vpeljavi aktivnega državljanstva v srednje šole, sodelovanje pri pripravah na analizo in prenovo učnih načrtov v osnovni šoli in gimnaziji, na prenovo kurikula za vrtce in prenovo katalogov znanj za splošno izobraževalne predmete v poklicnem in strokovnem izobraževanju. Na osnovi izkušenj in dosedanjega dela in rezultatov v slovenskem šolskem prostoru sem prepričan, da je slovenski šolski sistem in slovenska šola v splošnem dobra, da imamo dobre vrtce in šole, dobre podporne službe na nivoju države, v mislih imam javne zavode, ki sem jih prej že omenil. Imamo tudi dober uradniški del in vzpostavljeno mrežo sodelovanja z univerzitetnim prostorom.

Hitre spremembe v družbi in pa drugačen način življenja, drugačne vrednote pa hkrati postavljajo cel kup izzivov na področju vzgoje in izobraževanja s katerimi se je potrebno intenzivno ukvarjati in iskati takšne rešitve, da bo slovenski šolski vzgojno izobraževalni prostor zagotavljal kvaliteto in tudi dobre odnose znotraj šolskega prostora, kar je ključno tudi za, za uspešno delo v posameznih sredinah. Ključen je pa seveda učitelj, ki je vsak dan v svojem delovnem času v razredu.

V nadaljevanju želim izpostaviti nekaj ključnih področij, za katera ocenjujem, da jih je potrebno prioritetno urejati. Razdelil sem jih v nekaj sklopov, verjetno se bodo pa potem v nadaljevanju postavila tudi določena vprašanja oziroma bom podal potem še odgovore na določena vprašanja.

Še prej pa bi želel poudariti razsežnosti področja predšolske vzgoje in vzgojno izobraževalnega polja na osnovnem in srednjem izobraževanju oziroma morda se premalokrat vprašamo, koliko ljudi se v Sloveniji posredno ali neposredno srečuje z vrtci in šolami. Če upoštevamo število vključenih otrok v vrtce in šole, njihove starše in pogosto še stare starše, ki so posredno povezani s šolskim prostorom, pa na drugi strani pogledamo podatke o statističnih, statistične podatke o gospodinjstvih, iz leta 2021 sem pogledal podatek največ gospodinjstev v Sloveniji sestavlja 1 družina, 462 tisoč 744 gospodinjstev z eno družino imamo, to je 54 procentov, ostale so razdeljene potem na manjše procente in ob upoštevanju staršev, ki so praktično povezani z izobraževalnim sistemom in starih staršev, pridemo do tega, da se s šolo in vrtcem posredno ali neposredno vsak dan sreča več kot en milijon ljudi. To pomeni, da ima polovico šola vpliv ali pa stik praktično s polovico slovenskega prebivalstva na letni, na dnevni ravni. To je eden pomembnih kazalcev, da je ugled šole in zaupanje v šolo tako velikega pomena, in to se mi zdi eno od pomembnih prioritetnih področij; zagotavljati in povečati ugled učiteljev in šolskega prostora, povečati zaupanje, seveda so pa za to potrebne aktivnosti, kot jih vidim sam, na eni strani na izvedbenem, na drugi strani pa tudi na samem sistemskem nivoju.

Spremenjeno vlogo, ki je v preteklih letih v velikem delu prevzela tudi socialno vlogo, v šoli govorim, oziroma mislim, da šola mora predstavljati korektiv tudi na socialnem področju z vidika dostopnosti in pravičnosti, pa se mi zdi ključnega pomena sodelovanje vseh deležnikov: šolajočih, ravnateljev in učiteljev, ki imajo na nacionalnem nivoju svoja združenja in sindikate in na drugi strani tudi staršev, ki imajo na nacionalnem nivoju Zvezo svetov staršev in to mislim, da so tiste asociacije, s katerimi moramo skupaj iskati ustrezne rešitve za krepitev slovenskega šolskega prostora.

Zato bo v primeru imenovanja za ministra ena iz mojih prvih nalog vzpostaviti intenzivni dialog s predstavniki vseh deležnikov v kontekstu nadaljnjega urejanja šolskega prostora. V javnosti je pogosto slišati, kot da je država oziroma ministrstvo nasprotnik teh javnosti, pa vendarle sam vidim reševanje izzivov in konfliktov, ki tudi včasih na tem področju nastanejo, tudi v konstruktivnem sodelovanju, seveda pa v skladu s pristojnimi nalogami. Pomembno se mi zdi, da s predstavniki, da imajo predstavniki posameznih skupin tudi večinsko stališče svoje baze, ne osebna stališča z vidika lastne inštitucije. In to je ključno po tem, da najdemo rešitve na ravni sistema. Zavedam se tudi, da je v družbi individualizma, v kateri smo, pa ne le v Sloveniji, v ospredju v šolskem prostoru pogosto pritisk na ocene in uspeh in da je v ospredju cilj mnogih posameznikov doseči čim višjo izobrazbo v samem šolskem sistemu do terciarnega nivoja. Hkrati pa pogosto pozabimo, da je v digitalni dobi praktično šola edina inštitucija pri mladini, ki tudi vzgaja za življenje v skupnosti in za sobivanje. In zato je ta vrednotni sistem izredno pomemben in mu dajem v tem delu tudi prednost. Tu bi poudaril pomembnost vključevanja in vključenosti vseh otrok, učencev in dijakov v vrtce in šole.

V Nacionalnem programu vzgoje in izobraževanja so strokovnjaki zapisali, kaj je sodobna inkluzivnost na področju, če govorimo o področju vključevanja, za katero sem prepričan, da je potrebno v slovenskem prostoru nadalje razvijati, hkrati pa iskati, bom potem tudi nekaj zelo konkretnih stvari povedal, rešitve, da bi zagotavljali tudi kakovost vzgojno izobraževalnega dela in seveda tudi s tem povezano zadovoljstvo posameznih deležnikov. Takole piše na strani 22 v Nacionalnem programu vzgoje in izobraževanja: Sodobna inkluzivnost je prepoznavanje in odstranjevanje ovir za vključevanje ter sprejetost v vseh vzgojno izobraževalnih okoljih in njihova aktivna participacija. To pomeni, da ko se pogovarjamo o vključujoči šoli, da mora k uspešnemu delu šole participirati vsi deležniki, tako učenci, dijaki, starši, posredno učitelji. In tu zlasti na osnovnošolskem področju ne smemo pozabiti lokalne skupnosti. za to se mi zdijo, se mi zdi pomemben dialog tudi z združenjem, ki obstajajo v sklopu lokalnih skupnosti. Konkretno se srečujemo v šolskem prostoru s povečanim številom otrok priseljencev. Ti so v slovenskih šolah zato, ker gospodarstvo potrebuje delovno silo. Na drugi strani imamo pa problem, ker gre za veliko jezikovno in pogosto tudi kulturno bariero prihaja tudi do stisk, tako na eni strani učiteljev kot na drugi strani tudi učencev. V slovenskem šolskem prostoru imamo zelo različno situacijo . Imamo kar nekaj šol, kjer, v katerih ni nobenega priseljenca. Mislim, da je takih šol 38. Potem imamo pa kar nekaj šol, kjer delež priseljencev dosega 37, 38 procentov, več kot tretjino in hkrati v posameznih šolah oddelke, kjer delež priseljencev presega polovico. To je situacija, ki resnično zaradi dejavnikov, ki sem jih omenil, otežkoča sam vzgojni, vzgojno izobraževalni proces in tu smo pred kratkim oziroma je pred kratkim na strokovni svet za splošno izobraževanje sprejel nove smernice, posodobljene smernice za vključevanje učencev priseljencev. V noveli zakona, ki je bila letos sprejeta v Državnem zboru, pa je določena tudi možnost postopnega vključevanja priseljencev. Na nivoju sistemskih rešitev, torej zakonskih rešitev imamo možnosti, da sedaj v podzakonskih aktih iščemo konkretne, konkretne aktivnosti, konkretne možnosti za aktivnosti, ki jih vidim tudi v dodatni zagotovitvi kadra, ki ni nujno, da so učitelji, ker učiteljev v slovenskem šolskem prostoru v tem trenutku nimamo, ampak da pomagajo premostiti tudi jezikovno in kulturno bariero. Vir teh sredstev je za prehodno obdobje zagotovo v kohezijski politiki. Na nekaterih območjih v Sloveniji imamo že desetletja prisotno romsko problematiko, zlasti če gledam s šolskega vidika. S problemom neobiskovanja pouka, napredovanja v višje razrede in pa vzgojno problematiko, ki se potem povezuje tudi z pogostokrat tudi zaradi ponavljanja ali pa nesprejemanja teh učencev v okolju.

Zaradi dogodkov v bližnji preteklosti so že aktivirane oziroma je aktivirana medresorska delovna skupina, ki pripravlja tudi konkretne rešitve. Če se omejim na področje šolskega prostora je, govorim o konkretnih rešitvah na medresorski ravni, na področju šolskega prostora, imamo dobro prakso z romskimi pomočniki. Ta del kaže ojačati, predvsem v smislu stika med romskimi družinami in šolskim prostorom. Za to je zagotovo potrebno najti dodatno število romskih pomočnikov. Vem, da je tudi to problem, ker je zelo težko najti ljudi iz romskih družin, ki so zaključili več kot osnovnošolsko izobraževanje. Po drugi strani je pa potrebno urediti status romskega pomočnika, tako z vidika lokacije zaposlovanja, kot z vidika umestitve v plačni sistem in kot sem pogledal podatke, ker sem imel možnost vpogleda, je delovno mesto romskega pomočnika uvrščeno med delovna mesta, ki se bodo razvrščala v novi plačni lestvici.

Ko govorimo o vključevanju in delu z nadarjenimi učenci in v delu z učenci, ki za premagovanje ovir in primanjkljajev potrebujejo podporo, vidim kot pomembne naslednje rešitve. Če se najprej dotaknem dela z nadarjenimi učenci. Tukaj zdaj na izvedbenem delu poteka na 27. vrtcih in šolah preizkušanje koncepta dela z nadarjenimi. V tem delu bo zagotovo v obdobju do naslednjega šolskega leta potrebno poiskati tudi normativne rešitve, ki so nakazane v samem konceptu dela z nadarjenimi, en del je pa, mislim da, dobro nastavljen v kurikularnem dokumentu za razširjeni program, ki odpira veliko prostora za dejavnosti, ki se jih lahko udeležijo učenci oziroma se jih bodo udeležili učenci, ki so prepoznani kot nadarjeni. Razširjeni program, kot je določeno v noveli Zakona o osnovni šoli, se bo postopno uvajal vsako leto dodatnih 80 šol.

Na področju učencev oziroma otrok in mladine s posebnimi potrebami je že kar nekaj časa odprto vprašanje doslednega izvajanja 5 stopenjskega modela, ki vključuje pomoč učitelja pri pouku v prejšnjem programu, dopolnilnem pouku in v okviru oddelka podaljšanega bivanja, v novem pa v razširjenem programu pomoč šolske svetovalne službe oziroma mobilne specialno pedagoške službe, dodatno individualno in skupinsko pomoč, mnenje in pomoč zunanjih strokovnih inštitucij in potem šele program s prilagojenim izvajanjem, kjer je potrebna odločba. Dodal bi tudi, da nam je iz šolskega sistema izpadla medvrstniška pomoč, ki smo jo v šolskem prostoru v preteklosti v veliki meri poznali in da ima tudi to svoje vzgojne učinke in ta del, sem prepričan, da je nujno spodbuditi šole, da se v šolskem prostoru tudi oživi. Na sistemskem nivoju. Bo zagotovo potrebna sprememba Zakona o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami. Vem, da se na Ministrstvu za vzgojo in izobraževanje sprememba tega zakona že pripravlja. Glede na izkušnje iz leta 2011, ko je bila nazadnje sprejeta novela tega zakona, menim, da je nujno potrebno pred procesiranjem v sprejemanje takšnega zakona uskladiti predloge z združenji. Mi imamo v zakonu definiranih deset področij s področja posebnih potreb, kjer delujejo združenja, kjer so povezani starši, ki imajo otroke s posebnimi potrebami, imajo velika pričakovanja, velika znanja. In tu mislim, da je treba najti konsenz, kaj je tisto, kar lahko šola kot inštitucija, ponudi v smislu premagovanja ovir in primanjkljajev, kaj lahko ponudijo posebni zavodi in druge inštitucije. Mi se srečujemo z dolgimi čakalnimi dobami, ki sežejo tudi v zdravstvo. Svetovalni center za obravnavo otroci čakajo več kot eno leto. In to so vprašanja, ki se jih bomo lotili v primeru imenovanja za ministra tudi na medresorski ravni. Potem je tukaj vprašanje normativnega dela. Omenil sem že nadarjene še drugje, tudi pri svetovalnem delu se odpirajo ta vprašanja, vprašanje investicijskih vlaganj. Tu so problemi zlasti za zagotavljanje prostora v tisti, na tistih za otroke s posebnimi potrebami, na tistih območjih, kjer je ustanovitelj več lokalnih skupnosti. In tu mislim, da s sodelovanjem pravne službe, službe za investicije in pa deležnikov na lokalni ravni lahko najdemo rešitve za to, da ostanejo zavodi za takšne oziroma šole za otroke, ki takšno izobraževanje potrebujejo v njihovi neposredni bližini. In pa kar zadeva usposabljanje kadrov, tu je potrebno odpreti diskusijo tudi v visokošolskem prostoru.

Analiza na področju posebnih potreb od leta 2003 do leta 2021 je pokazala, da imamo za dodatno strokovno pomoč večinski del učiteljev z neustrezno izobrazbo. Sam ocenjujem, da se učitelj zelo težko odpravi na usposabljanje v programe, ki so zdaj predvideni v obsegu 60 kreditnih točk, da pa imamo sisteme priznavanja in mikro kvalifikacij, s katerimi lahko odpravimo vrzel in hkrati pristopimo k usposabljanju učiteljev za tisto področje, iz katerega ima določen učenec, ki ga učitelj v tistem letu poučuje, potrebe za pomoč pri premagovanju ovir in primanjkljajev. Verjamem, da ta diskusija tudi v univerzitetnem prostoru ne bo enostavna. Verjamem pa, da je te rešitve, te rešitve možno najti.

V tem delu se želim dotakniti še področja urejanja varnega in spodbudnega učnega okolja, ki je eno ključnih področij za kakovost vzgoje in izobraževanja in zadovoljstvo deležnikov. Tu bi na prvo mesto postavil razvoj odnosne kompetence in skrb za odnose na vseh nivojih vzgoje in izobraževanja, ključno vlogo pri tem pa imajo ravnatelji in učitelji. Na sistemskem delu je že pripravljenih velik del strokovnih gradiv. Ravno za področje varnega in spodbudnega učnega okolja je na voljo več kot 300 strokovnih gradiv, s katerimi so se ukvarjale različne strokovne skupine, je pa to tudi eno od ključnih področij, ki so izpostavljena v nacionalnem programu vzgoje in izobraževanja. Seveda bo ob tem potrebno odpreti tudi nekatere podzakonske akte.

Tu bi morda izpostavil prenormiranost. Hkrati pa na podlagi podatkov, ki so relativno sveži, izpred približno enega meseca, o analizi vzgojnih načrtov, kjer je ugotovljeno, da ni dovolj velike participacije deležnikov pri pripravi samih vzgojnih načrtov, da je pa vendarle tu potrebno narediti premislek, kaj od tega je lahko obvezna sestavina letnega delovnega načrta, ki mora biti v posameznih fazah priprave in potem tudi evalvacije skomunicirana z vsemi deležniki. Zagotovo je potrebno odpreti pravilnik o preverjanju in ocenjevanju znanja. Sam mislim, da bo treba že strukturo tega dokumenta spremeniti in določiti, kaj je tisto, kar so pravice in obveznosti učencev oziroma dijakov, na drugi strani pravice in obveznosti učiteljev, pa dolžnosti učiteljev in na tretji strani pravice in obveznosti staršev, ki pogosto tudi neupravičeno pritiskajo na določene rešitve pri samem pouku in na ta način v bistvu tudi krnijo avtonomijo profesionalnega dela učiteljev.

Tu se postavi tudi vprašanje teh 10 procentov prednosti pri vpisu za učence, ki imajo odločbo in so o usmeritvi in obiskujejo programe s prilagojenim izvajanjem. Če uspemo udejanjiti korektno in dovolj dobro pomoč za premagovanje ovir in primanjkljajev, potem tega bonusa 10 procentov verjetno ne potrebujemo.

Nekaj podatkov; ko smo letos za to šolsko leto pogledali vpis v srednje šole in predloge za izdajo odločbe o usmeritvi, je bilo tistih, ki so potrebovali odločbo na prehodu približno 17 procentov takšnih, ki so prvič vložili v 9. razredu vlogo za usmeritev. Kar pomeni, da če zdaj špekuliram, da gre v tem delu tudi za zlorabo instituta dodelitve dodatne strokovne pomoči. Ne morem trditi za vse, za en velik delež znotraj tega procenta pa zagotovo.

Vprašanje, ki se v bistvu na institucionalnem nivoju odpira in tudi na sistemskem, je tudi vprašanje ustanavljanja zasebnih vrtcev. Tu, če želimo na eni strani zaščititi interes javnega in na drugi strani dati možnost lokalnim skupnostim glede odločanja o financiranju takšnih zasebnih vrtcev, potem je verjetno na tej točki potrebno tudi pogledati sistemsko zakonodajo.

Drugo tako področje, ki bi se ga dotaknil je področje programskega dela vrtcev in šol. V teku je kurikularna prenova za kurikulum za vrtce in prenova učnih načrtov. Tu v javnosti večkrat slišimo, da je prenova prehitela celoten strateški premislek o vlogi vzgoje in izobraževanja v sodobni družbi. Pa vendarle bi želel tukaj poudariti, da številne aktivnosti, ki so nastavljene v sami prenovi učnih načrtov so potekale tudi v sodelovanju s komisijo ali pa s člani komisije, ki so pripravljali nacionalni program vzgoje in izobraževanja. Hkrati pa se že, pa so se že v fazo analize učnih načrtov, ki je potekala že v letu 2018 in 2019. Tam je bilo vključenih približno 150 različnih strokovnjakov. Javno mnenje o prenatrpanih učnih načrtih, o neaktualnih učnih načrtih je pa še danes takšno, ker delamo po teh učnih načrtih. Tudi sama analiza je pokazala, da je preveliko število ciljev in standardov v učnih načrtih. In iz tega razloga, iz podatkov iz analize in ker različni strokovnjaki sodelujejo torej na več področjih, se mi je zdelo smiselno in tudi podpiram, da se prenova učnih načrtov nadaljuje, izpelje in tudi implementira v šolski prostor. Prepričan sem, da če bi z vsemi temi aktivnostmi čakali, potem učni načrti še dolga leta ne bi zaživeli v praksi. Ta proces je tako zahteven, da se bo že po obstoječi časovnici uvajanje začelo leta 2026 in bo zaključeno leta 2029, če bomo v osnovni šoli začeli uvajanje v 1. 4. in 7. razredu, če bi pa to devet let uvajali, potem se pa vse skupaj za toliko let še zamakne.

Želim poudariti, da so pri pripravi tako strokovnih podlag kot tudi pri sedaj pri sami pripravi učnih načrtov sodelovali strokovnjaki s področja visokega šolstva, strokovnjaki iz šol, ki udejanjajo te učne načrte in jih pri svojem delu uporabljajo kot temeljni akt in da gre tukaj v bistvu za eno največjih prenov po več kot dveh desetletjih. Včasih slišim očitek o prevelikem številu ljudi, ki so angažirani za pripravo novih učnih načrtov, ampak prenavljamo v slovenskem prostoru, mislim, da v tem trenutku 228 dokumentov, angažiranih je res 900 strokovnjakov, več kot 900, od tega 250 iz fakultet in več kot 500 iz šol, na ta način, ostali so strokovnjaki zavoda za šolstvo in na ta način mislim, da je zagotovljena ta tripartitnost, ki lahko pripelje do dobrih strokovnih dokumentov, je pa potrebno povedati, da vse skupine, ki so imenovane, pripravljajo učne načrte na podlagi izhodišč, ki jih je sprejel strokovni svet za splošno izobraževanje, da so v izhodiščih upoštevana tudi področja, ki morajo pokriti celoten program, torej področje digitalne pismenosti in digitalnih kompetenc, trajnostnega razvoja, bralne pismenosti, finančne pismenosti in torej kompetence, ki jih morajo udeleženci izobraževanja razvijati skupaj z izvajalci za dobrobit otroka.

Na nivoju države deluje kurikularni svet, ki je spet večpartitno sestavljen za to, da je ta prenova tudi koordinirana, in učne načrte bodo po strokovni obravnavi, ki bo tekla v šolskem prostoru, potem določali še strokovnjaki, ki so člani strokovnega sveta za splošno izobraževanje na strokovnem svetu, sprejme jih pa potem minister, seveda pa vzporedno s tem teče tudi usposabljanje učiteljev. V prvi fazi javne obravnave mislim, da se je udeležilo nekaj čez 8 tisoč učiteljev, do konca te prve faze predstavitve osnutkov, za predstavitev osnutkov je bilo pa na usposabljanja prijavljenih 16 tisoč 500 učiteljev, kar presega polovico vsega kadra v šolskem prostoru.

Tu se mi zdi tudi pomemben projekt modernizacije poklicnega in strokovnega izobraževanja, tega izvaja Center za poklicno izobraževanje, vključno s prenovo višješolskih študijskih programov in vzpostavitvijo digitalno odprtih učnih mest. Sam projekt teče do leta 2026, tu pa se odpira, ali imamo možnost urediti tudi zaključke izobraževanja v okviru prenovljenih programov na poklicnem, na poklicni maturi. Obstoječi sistem je postavljen na način, da se na univerzitetni študij vpišejo tisti dijaki, ki opravijo peti predmet iz splošne mature poleg poklicne mature. Trend, ki ga beležimo v zadnjih letih, je naraščanje vpisa dijakov v srednje strokovne šole. Dijaki v srednjih poklicnih šolah, srednjih strokovnih šolah, ki opravljajo maturo iz petega predmeta, nimajo možnosti, sistemsko zagotovljene možnosti za pripravo na maturo iz tega predmeta, hkrati pa mislim, da imajo pravico tudi do višjega standarda znanja. Analiza je pokazala, da je standard znanja splošno izobraževalnih predmetov recimo matematike, slovenščine, tujega jezika, seveda tudi zaradi ur v programih srednjega strokovnega izobraževanja, nižji kot pri splošnih maturantih in zato se mi zdi, da je pomembno, to se strinjajo tudi državni, strinjata tudi državni komisiji za poklicno maturo in Državna komisija za splošno maturo, da je to vprašanje treba dati na mizo in preveriti tudi možnosti izvedbe mature na dveh nivojih, posledično pa to urediti tudi v zakonodaji in za poklicne maturante zagotoviti pripravo na splošno izobraževanje na osnovni nivo, za splošno izobraževalne predmete, kar bi bila potem tudi pot v terciarno izobraževanje. Tu vem, da je v proceduri tudi Zakon o visokem šolstvu, zato je tudi eno področje, ki ga je treba po mojem mnenju medresorsko uskladiti. V tem delu bi želel izpostaviti še tretje področje, ki je aktualno. Eno je pomanjkanje učiteljev v slovenskem šolskem prostoru. Tu mislim, da takojšnje rešitve ni možno najti. Nekateri podatki kažejo, da je vpis na pedagoške študijske programe dober. Če zdaj postrežem s podatki, ki sem jih uspel dobiti, letno približno 2 tisoč 100 vpisanih na pedagoške študijske programe, ampak letno samo 650 diplomantov študijskih programov. To pomeni, da da imamo dobro tretjino, slabo tretjino tistih, ki diplomirajo in se vpišejo na študijske programe. Že delujejo, to kažejo podatki, kar ukrepi, ki so bili sprejeti na Ministrstvu za vzgojo in izobraževanje, zlasti v zanimanju za štipendije, poraslo je število vlog za štipendije, tako da, če bom imenovan za ministra, bom tukaj predlagal tudi povečanje deleža sredstev, da bi vsi tisti, ki izpolnjujejo pogoje, štipendije tudi pridobili. Potem gre za sofinanciranje usposabljanj in dokvalifikacij, dodatna usposabljanja in tisto, kar mislim, da je tudi stvar medresorskega usklajevanja, če želimo ohraniti močen javni sistem in šolski sistem je eden od sistemov posebnega pomena v družbi, tako ga tudi sam vidim, potem bi po mojem mnenju kazalo razmišljati tudi, da imajo lahko mladi učitelji prednost pri, ali pa določeno boniteto tudi pri pridobivanju neprofitnih stanovanj, pa še kakšnega od teh dejavnikov bi kazalo preanalizirati in realizirati.

Potem verjetno je odveč poudarjati, da sedanje prenizke plače na vseh segmentih vzgoje in izobraževanja niso motivator za zaposlovanje v šolskem prostoru in v dialogu s socialnimi partnerji se bom v primeru imenovanja za ministra zagotovo močno angažiral pri nadaljnjih dogovorih za ustrezne umestitve delavcev na področju vzgoje in izobraževanja v plačne razrede. S tem sem v grobem izpostavil tri področja ali tri sklope delovanja, ki jih vidim kot ključna za nadaljnji sistem vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji. Sam se močno zavedam pomena kakovosti vzgoje in izobraževanja v javnih šolah, in s tem tudi primerljivosti slovenske vzgoje in izobraževanja v širšem evropskem prostoru in doseganju standardov, ki so primerljivi v širšem evropskem prostoru, tudi v smislu merjenja rezultatov v sklopu OECD javnih raziskav.

Hvala lepa.

Hvala lepa tudi vam.

Res se vam zahvaljujem za izčrpno predstavitev.

Besedo bom zdaj dala članicam in članom odbora, da kandidatu zastavite vprašanja. Zdaj pa še, da opozorim, da vprašanja članic in članov odbora se lahko nanašajo na delovno področje Ministrstva za vzgojo in izobraževanje. Mislim, da ni treba ponavljati kaj je, kakšna področja so, torej pa vseeno prečitamo področje predšolske vzgoje osnovnega, srednjega in višjega šolstva, potem imamo izobraževanje odraslih ter mladine, glasbeno izobraževanje in izobraževanje otrok s posebnimi potrebami. Zdaj bi pa mogoče se zmenili tako, da bi eni trije poslanci vprašali kaj in potem bi odgovorili vi na ta vprašanja. Če jih ne bo zdaj, če ne bo posameznik imel toliko vprašanj, da bo potem treba kar hitro odgovarjati. Jaz bi skoraj rekla, da dajmo biti. Tako dajmo se dogovoriti, da bi trije postavili in potem bomo dali besedo kandidatu za odgovore.

Prvi se je prijavil Damjan Zrim. Potem naprej se pa prijavite še kaj? Aha, naslednja bo pa Alenka Helbl in potem bo, dobro.

Kar izvoli Damijan.

Spoštovana predsedujoča, hvala za besedo.

Kolegice in kolegi, spoštovani kandidat!

Vaši zelo obširni predstavitvi nimam kaj dodati. Večino problematik ste sami izpostavili in tudi nikakor tukaj nihče ne more dvomiti o vaših kompetencah, da ste primeren kandidat za ta resor. Bi pa imel vseeno mogoče dve vprašanji, ki se tukaj nismo dotaknili. Ena je investicijske narave. Torej, zanima me, ker pod prejšnjim ministrom smo bili v kontaktu, je bilo dogovorjeno, da bo prišel cikel, ko bodo prišle tudi investicije v šolo, posebej mislim tukaj na vrtce, ker v Sloveniji nimamo še vsepovsod ustreznih pogojev. Sam prihajam iz Goričkega in vsaj za dve občini lahko rečem, Kuzma in Grad nimata vrtca, torej je v prostorih osnovne šole in v bistvu z veseljem čakajo ta korak s strani ministrstva, da tudi poskrbi za te otroke, ki se veselijo, da bodo lahko enkrat tudi oni obiskovali svoj novi vrtec. To je prvo vprašanje.

Drugo vprašanje bi pa bilo glede na vse višje življenjske stroške katere pestijo vse državljanke in državljane je, so ekonomske cene relativno visoke po vsej Sloveniji in me zanima, ali v prihodnje nameravate tudi uvesti to pravilo, da bo vrtec v bistvu v pristojnosti oziroma financiran s strani Republike Slovenije. Pač ti dve kratki vprašanji. Hvala.

Hvala lepa tudi tebi.

Zdaj pa besedo dajem kolegici Alenki Helbl.

Izvoli Alenka.

Hvala za besedo.

Lep pozdrav torej kandidatu za novega ministra za izobraževanje, vsem ostalim. Jaz bom malo daljša, bom postavila kar nekaj vprašanj, tudi nekaj pomislekov, razmislekov, mogoče bom se s čim tudi strinjala.

Glede na to, da pa smo zdaj pač v zadnjih dneh, ko se je vaše ime, spoštovani kandidat, pojavilo, je v medijih kar zavrelo, tudi z različnimi informacijami. Moram reči, da smo tudi mi v poslanski skupini dobili kar nekaj sporočil, obširnih pa malo manj obširnih in zato je prav, da razčistimo nekatere zadeve, tudi zato, ker navsezadnje govorimo danes o morebitnem novem ministru za izobraževanje z vso integriteto, z vso kompetentnostjo in z vsem.

Jaz bom v uvodu najprej seveda imela vprašanje in pričakujem potem pač odgovor oziroma vprašanje torej, vi ste julija napovedali, da se boste upokojili. Takrat ste rekli, da je bila to torej septembra ste za STA povedali? Moja takratna odločitev, torej julija, da se upokojim, je bila resna. In iz tega razloga sem tudi zaprosil za predčasno razrešitev. Torej vi ste se predčasno odločili, da boste predčasno zapustili mesto direktorja Zavoda Republike Slovenije za šolstvo. In to mesto ste zapustili 30. septembra, torej ste s 1. oktobrom upokojenec, ki je še vedno politik in velja za strokovnjaka, kot je nekdo v medijih zapisal, Vinko Logaj je dobro poznal šolski sistem, a ni rekel besede takrat, ko bi moral.

Pa vas danes sprašujem, kaj ste danes, 3. oktobra 2024, ko ste tukaj, nastopate kot kandidat za ministra za izobraževanje, kakšni ste in tudi vprašanje, ste torej politik in tudi iz vašega življenjepisa je razvidno, da v bistvu ste politik, čeprav se nikoli niste javno tako trkali po prsih, da ste politik, ker ste veljali pač za nek, strokovnjak…

Zdaj bom pa jaz prekinila to.

Poslušaj, vprašanje, če imaš za vprašati, Alenka, v zvezi z delom, ki ga bo opravljal, vprašaj…

Ja, saj…

Ne, to tu zdaj so neka, govoriš, govoriš, govoriš, oprosti… / oglašanje iz dvorane/ Ja, ampak on je govoril o stroki. On je govoril o svojem področju. Alenka, jaz se s tem ne strinjam in mislim tudi ostali člani odbora ne.

Saj, spoštovana predsednica, saj, vi ste, vodite sejo, vi ste predsednica, se strinjate ali ne z mnenjem nekoga drugega, ki drugače razmišlja kot vi, je vaš problem, meni pa dovolite, da povem to kar želim povedati in tudi želim odgovor na to vprašanje.