Lep pozdrav. Spoštovane kolegice poslanke in kolegi poslanci, gospe in gospodje!

Začenjam 87. izredno sejo Državnega zbora, ki je bila sklicana na podlagi prvega odstavka 58. člena ter drugega odstavka 60. člena Poslovnika Državnega zbora. Obvestili odsotnih poslankah in poslancih seje ter o vabljenih na sejo sta objavljeni na e-klopi. Lep pozdrav vsem prisotnim! Preden prehajamo na določitev dnevnega reda, bi vas rada samo obvestila, da imamo na balkonu delegacijo iz države Zambije, in sicer gospo podpredsednico Republike Zambije, gospa / nerazumljivo/, ki je po protokolu v Zambiji druga najpomembnejša oseba. Prosim, da jih pozdravimo z aplavzom. / aplavz/ Najlepša hvala.

Prehajamo na določitev dnevnega reda 87. izredne seje Državnega zbora. Predlog katerega ste prejeli v sredo 23. oktobra s sklicem seje. O predlogu bomo odločali v skladu s prvim odstavkom 64. člena Poslovnika. Predlogov za širitev dnevnega reda nisem prejela, zato vam predlagam, da za današnjo sejo določite dnevni red kot ste ga prejeli s sklicem. Prehajamo na odločanje in prosim vas, da preverite delovanje glasovalnih naprav.

Glasujemo. Navzočih je 67 poslank in poslancev, vsi so glasovali za, proti nihče.

(Za je glasovalo 67.) (Proti nihče.)

Ugotavljam, da je dnevni red 87. izredne seje Državnega zbora določen.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE NA OBRAVNAVO PREDLOGA ODLOKA O PRENEHANJU VELJAVNOSTI ODLOKA O RAZPISU POSVETOVALNEGA REFERENDUMA O ZAGOTAVLJANJU STABILNE OSKRBE Z NIZKO OGLJIČNO ELEKTRIČNO ENERGIJO.

Predlog odloka je v obravnavo Državnemu zboru predložila skupina poslank in poslancev s prvopodpisanimi magistrico Natašo Avšič Bogovič, Jelko Godec, Janijem Prednikom, Janezom Ciglerjem Kraljem, Felicejem Žižo in Ferencem Horvatom. Za dopolnilno obrazložitev predloga odloka dajem besedo predstavniku predlagatelja, kolegu Tomažu Lahu. Izvolite.

Hvala lepa za besedo. Lep pozdrav!

Državni zbor je na seji 10. oktobra 2024 sprejel odlok o razpisu posvetovalnega referenduma o zagotavljanju stabilne oskrbe z nizkoogljično električno energijo. Vprašanje, ki se je bilo mišljeno, da se da na referendum, se je glasilo: "Ali podpirate izvedbo projekta JEK2, ki bo skupaj z ostalimi nizkoogljičnimi viri zagotovil stabilno oskrbo z električno energijo?" Za dan razpisa referenduma, s katerim začnejo teči roki za opravila, ki so potrebna za izvedbo referenduma, se je določil 14. oktober, za dan glasovanja pa nedelja, 24. november 2024. Posvetovalni referendum, ki ga ureja Zakon o referendumu in ljudski iniciativi (ZRLI) se razpiše o vprašanjih iz pristojnosti državnega zbora, ki so širšega pomena za državljane. Je predhodne narave oziroma državni zbor ga razpiše v primeru, preden predhodno odloči o določenem vprašanju, mnenje volivcev na referendumu pa državnega zbora pravno ne zavezuje. Glede na samo naravo, torej posvetovanje z volivci in namen, ki je neobvezen, postopek razpisa ni podrobneje urejen v ZRLI kot tudi ne v Poslovniku Državnega zbora; slednji ima le splošne določbe, postopek se odvija na podlagi izoblikovane parlamentarne prakse. Za razliko od ustavnorevizijskega in zakonodajnega referenduma, ki sta pravno zavezujoča in namenjena neposrednemu odločanju volivcev, sam institut posvetovalnega referenduma in tudi njegov izid predstavlja predvsem politično posvetovanje in usmeritev, ki je v končnih rokah Državnega zbora, da to vprašanje uredi ali pa tudi ne, bodisi z zakonom ali drugim aktom. Kljub navedenim oziroma dejstvu, da gre za neobvezno politično posvetovanje z volivci, pa je Državni zbor kot državni organ, ki je posvetovalni referendum razpisal, soodgovoren, da zagotovi vse potrebno, da bodo volivci informirani tako, da bodo lahko avtonomno in odgovorno izrazili svojo pravo voljo in tako neposredno sodelovali pri izvrševanju oblasti ter upravljanju javnih zadev kot to določata 44. člen Ustave Republike Slovenije in ZRLI ter tudi Zakon o volilni in referendumski kampanji. Le nekaj dni za tem, ko je stopil v veljavo dan razpisa referenduma, so se v javnosti pojavili očitki o tem, da postopek sprejema odloka ni bil izpeljan pravno korektno oziroma skladno z Zakonom o referendumu in ljudski iniciativi in Poslovnikom Državnega zbora, ker naj bi predhodno vprašanje za posvetovalni referendum predstavljala resolucija o dolgoročni miroljubni rabi jedrske energije v Sloveniji. Ta je bila obravnavana in sprejeta na isti seji, na kateri je Državni zbor odločil, da se razpiše posvetovalni referendum, po mnenju dela javnosti pa bi morala biti resolucija sprejeta šele po končanem posvetovalnem referendumu. Zamolčano pa je bilo, da so se predlagatelji referenduma o tem vprašanju večkrat posvetovali tudi z nekaterimi ustavnimi pravniki in bivšimi ustavnimi sodniki, ki so bili mnenja, da resolucija kot pravno nezavezujoči akt ni tisti akt, na katerega bi vezali posvetovalni referendum in predlagali spremembo referendumskega vprašanja, ki ne bi več vsebovala omenjene resolucije v referendumskem vprašanju kar je bilo na koncu tudi spoštovano. Ob tem se Državni zbor sooča tudi z več pobudami za začetek postopka za oceno ustavnosti odloka, o katerih pobudniki zatrjujejo, da je referendumsko vprašanje sugestivno, saj vsebuje interpretacija vprašanja, ki volivcem neposredno sugerira odgovor nanj. Četudi Zakonodajno-pravna služba v svojem mnenju z dne 21. 10. 2024 navaja, referendumsko vprašanje, ki je vsebovano v izpodbijanem odloku je oblikovano v okviru, ki ga določa ZRLI, nanaša se na vprašanje iz pristojnosti Državnega zbora, ki je širšega pomena za državljane, in sicer za oskrbo z električno energijo ter pomeni dodatno politično usmeritev za zakonodajalca. Iz referendumskega vprašanja je mogoče ugotoviti na katero področje urejanja se nanaša oziroma je v njem jasno opredeljen predmet urejanja zakonodajalca, in sicer zagotavljanje oskrbe z električno energijo. Tako oblikovano referendumsko vprašanje je opredeljeno jasno in pomensko določno ter ni sugestivno ali zavajajoče. Upoštevaje navedene razloge se torej postavlja utemeljen dvom, ali se lahko volivci v navedenih okoliščinah informirano, avtonomno in odgovorno odločajo o tako pomembnem dolgoročnem vprašanju nacionalnega pomena, kot je oskrba z električno energijo. Postopka, s katerim se prekinejo referendumske aktivnosti oziroma izvedba že razpisanega referenduma, ZRLI izrecno ne predvideva, glede na to, da se referendumska kampanja še ni začela pa predlagatelji menimo, da je rok za prekinitev referendumske aktivnosti tega posvetovalnega referenduma ustrezen.

Hvala.

Hvala lepa. Predlog odloka je kot matično delovno telo obravnaval Odbor za infrastrukturo, okolje in prostor in za predstavitev poročila odbora dajem besedo članu odbora, Mihi Lamutu. Izvolite.

Hvala. Spoštovani!

Odbor za infrastrukturo, okolje in prostor je kot matično delovno telo včeraj obravnaval Predlog odloka o prenehanju veljavnosti Odloka o razpisu posvetovalnega referenduma o zagotavljanju stabilne oskrbe z nizkoogljično električno energijo. V imenu predlagatelja je poslanec Tomaž Lah v uvodni dopolnilni obrazložitvi med drugim izpostavil, da je Državni zbor sprejel Odlok o razpisu posvetovalnega referenduma o zagotavljanju stabilne oskrbe z nizkoogljično električno energijo, s katerim je za dan glasovanja določil nedeljo, 24. novembra 2024. Poudaril je, da so se le nekaj dni za tem, ko je stopil v veljavo dan razpisa referenduma, v javnosti pojavili očitki o tem, da postopek sprejema odloka ni bil izpeljan pravno korektno oziroma skladno z Zakonom o referendumu in ljudski iniciativi in Poslovnikom Državnega zbora, ker naj bi predhodno vprašanje za posvetovalni referendum predstavljala resolucija o dolgoročni miroljubni rabi jedrske energije v Sloveniji jedrska energija za prihodnost Slovenije. Ta je bila obravnavana in sprejeta na isti seji, na kateri je Državni zbor odločil, da se razpiše posvetovalni referendum, po mnenju dela javnosti pa bi morala biti resolucija sprejeta šele po končanem posvetovalnem referendumu. Zamolčano je bilo, da so se predlagatelji referenduma o tem vprašanju večkrat posvetovali tudi z nekaterimi ustavnimi pravniki in bivšimi ustavnimi sodniki. Ti so bili mnenja, da je resolucija kot pravno nezavezujoč akt ni tisti akt, na katerega bi vezali posvetovalni referendum, in predlagali spremembo referendumskega vprašanja, ki ne bi več vsebovala omenjene resolucije o referendumskem vprašanju. Ob tem se je Državni zbor soočil tudi z več pobudami za začetek postopka za oceno ustavnosti odloka, v katerih pobudniki zatrjujejo, da je referendumsko vprašanje sugestivno, ker naj bi vsebovalo interpretacijo vprašanja, ki volivcem neposredno sugerira odgovor nanj. Četudi Zakonodajno-pravna služba v svojem mnenju z dne 21. 10. 2024 navaja, da je referendumsko vprašanje, ki je vsebovano v izpodbijanem odloku oblikovano v okviru, ki ga določa ZRLI. Poudaril je, da se upoštevaje navedene razloge postavlja utemeljen dvom, ali se lahko volivci v navedenih okoliščinah informirano, avtonomno in odgovorno odločajo o tako pomembnem dolgoročnem vprašanju nacionalnega pomena, kot je oskrba z električno energijo. Postopka, s katerim se prekinejo referendumske aktivnosti oziroma izvedba že razpisanega posvetovalnega referenduma, sicer Zakon o referendumu in ljudski iniciativi izrecno ne predvideva in ureja, a je, upoštevaje pravno logiko in naravo posvetovalnega referenduma, po mnenju pravnih strokovnjakov to mogoče storiti, in sicer le z enakim aktom, s katerim je bil referendum razpisan. Zato je v ta namen vložen ta predlog odloka.

Predstavnica Zakonodajno-pravne službe je poudarila, da ZPS k predlogu odloka z vidika njegove skladnosti z Ustavo, pravnim sistemom in z zakonodajno tehničnega vidika nima pripomb. V zvezi z obrazložitvijo predloga odloka pa je opozorila, da ob navedbi mnenja ZPS z dne 21. 10. 2024 ni jasno navedeno, da gre za mnenje, ki pomeni predlog odgovora DZ kot nasprotnega udeleženca v postopku pred Ustavnim sodiščem, v skladu z 265. členom Poslovnika Državnega zbora, v katerem stranka v postopku navaja argumente, s katerimi dokazuje, da pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti akta ni utemeljena.

Sledila je kratka razprava, v kateri je bila s strani Poslanske skupine Levica izražena podpora predlogu odloka, ki bo ustavil izvedbo posvetovalnega referenduma. Izpostavljeno je bilo, da so v poslanski skupini ves čas zagovarjali stališče, da ne podpirajo razpisa posvetovalnega referenduma v trenutku, ko še ni na razpolago dovolj informacij. Ob tem je bilo poudarjeno, da to ne pomeni, da v stranki izrecno ne podpirajo gradnje JEK 2, temveč da so v stranki mnenja o tem deljena. Za lažje odločanje volivcev o tako velikem projektu je po njihovem mnenju treba torej zagotoviti vse navedene ključne podatke, dokončno odločitev o projektu pa sprejeti na zakonodajnem referendumu. Podporo predlogu odloka, ki bo ustavil izvedbo posvetovalnega referenduma, je izrazil tudi poslanec magister Miroslav Gregorič. Po razpravi je odbor glasoval o obeh členih predloga odloka skupaj in ju sprejel.

Ker k predlogu odloka na matičnem delovnem telesu amandmaji niso bili sprejeti, odbor Državnemu zboru predlaga, da predlog odloka sprejme v predloženem besedilu.

Hvala lepa.

Prehajamo na predstavitev stališč poslanskih skupin. Prva ima besedo Poslanska skupina Levica, v njenem imenu kolegica Nataša Sukič. Izvoli.

Hvala, predsedujoča, za besedo.

Lep pozdrav! Začnimo pri bistvu, Teš 6 je bil rob in je svarilo za JEK 2. Iz te premise smo ves čas izhajali v Levici, ko smo svarili tako imenovano jedrsko koalicijo, naj se projekta JEK 2 loti zares transparentno in naj ne išče bližnjic in bianko menic, ki bi izigrale ljudi, državo pa morda potisnile v novo korupcijsko afero, ki bi lahko potencialno bila desetkratnik zgodbe Teš 6, s čimer bi državo lahko prignali tudi na rob bankrota - v stanje, ko za socialno državo, za zdravstvo, za šolstvo, za pokojnine, za minimalno socialno varnost ljudstva v imenu histerizacije okrog energetske prihodnosti in samooskrbe ne bi ostalo nič.

Po nedavnih razkritjih referendumskih nepravilnosti sta SDS in NSi napadli z vsemi topovi prav nas, Levico. Naj pri tem citiram izjavo naše koordinatorice stranke Aste Vrečko (navajam): "Slišim, da nas SDS in NSi zaradi razpleta za JEK 2 referendumom naslavljata z radikalno levico, ker želimo transparentnost ter informirano in demokratično razpravo. Verjamem, da se desnici, ki je v službi kapitala, zdijo naša stališča nekaj radikalnega, ampak mi smo na strani ljudi, na strani transparentnosti in na strani tega, da kot družba sprejemamo informirane odločitve. JEK 2 ni nekaj, kar bi zaznamovalo zgolj eno vlado ali eno generacijo, to so odločitve, ki bodo zaznamovale našo skupno prihodnost, in zato je popolnoma nesprejemljiv kakršenkoli sum nepravilnosti ali pa nevarnost ponovitve izkušnje, kot jo imamo v TEŠ6. Tudi tam je bila skorajda vsa politika poenotena, pa zdaj vidimo kaj se je zgodilo in kaj ima posledice še danes." Konec navedka. Po razkritjih na javni televiziji stranke ena za drugo umikajo podporo zavajajočemu referendumu o JEK2. Ves čas smo v Levici jasni, šlo je za vsebinsko prazen referendum, po vrhu vsega še z navijaško formuliranim sugestivnim vprašanjem, ki bi služil kot bianko menica za novi TEŠ6 in ki bi bil že v izhodišču potencialno vsaj desetkratnik te zgodovinske korupcijske blamaže.

V Levici pozdravljamo pristanek na umik referenduma, ki smo mu v takšni obliki ves čas nasprotovali. Da se razumemo, še vedno menimo, da mora biti odločitev za drugi blok v Krškem predmet referendumske odločitve, ampak takšne, kjer vprašanje ne bo zavajajoče in kjer bo jasno, kako močno elektrarno naj bi gradili, koliko naj bi ta stala, kdo bo to financiral in kakšna bo cena elektrike iz tega objekta. Da lahko cena elektrike med elektrarne med gradnjo močno zraste, ni naša izmišljotina. To potrjujejo izkušnje z gradnjo jedrskih elektrarn iz tujine. HinkleyPointSi(?) iz 24 na 46 milijard funtov, Wokel(?) 3 in 4 iz 6,1 na 30 milijard funtov, Flamanville(?) iz 3,3 na 19,1 milijarde, Olkiuto3(?) s 3 na 12 milijard evrov, dva nova bloka VisiSummer(?) v ZDA so ustavili leta 2017 zaradi naraščajočih stroškov, potem ko so že porabili devet milijard dolarjev. Odločitve za posvetovalni referendum v Levici, kot rečeno, nismo podprli, ne, ker referendum o splošni resoluciji o rabi jedrske energije in gradnji drugega bloka ni smiseln, ampak ker najprej potrebujemo odgovore na jasna vprašanja, ponavljam, koliko nas bo gradnja stala, kako močan reaktor bomo zgradili, ali bo v projekt vključena tudi sosednja Hrvaška, kakšne cene električne energije lahko pričakujemo in tako naprej. To so osnove, če naj ljudstvo o JEK2 povprašamo. Izkušnja Teš6 nas namreč uči, brez jasnih in preverljivih informacij bomo še enkrat zavedeni. Lobističnih interesov, mednarodnih in lokalnih, tako kot pri termoelektrarnah tudi pri jedrski energiji ne manjka.

Oddaja Tarča je v četrtek, 17. oktobra 2024, marsikaj razkrila. Prijatelj, okoljski aktivist, mi je potem, ko se je jedrska koalicija dobesedno v nekaj urah odločila posvetovalni referendum umakniti, takole komentiral, citiram: "Torpedo neznanega pirata je zadel luksuzno križarko na jedrski pogon. Luknja, ki jo je naredila eksplozija, je razkrila vso podpalubje skrito za bliščem besed o čistosti, trajnosti in ekonomski upravičenosti tega projekta. Ko se je jedrska koalicija zavedala, kaj se je zgodilo, se je politična podpora posvetovanju z ljudstvom naglo ohladila. In začel se je brezglavi beg iz ladje z imenom posvetovalni referendum o zagotavljanju stabilne oskrbe z nizkoogljično električno energijo." Konec navedka.

Ve se, kdo je tisti, ki je vedno prvi zapustil potapljajočo se ladjo, glavni dirigent te žalostne zgodbe, pobudniki posvetovalnega referenduma in akterji, ki jim transparentnost ni ravno blizu, o čemer smo se v preteklosti lahko že ničkolikokrat prepričali, stranka SDS. Takoj zjutraj 20. oktobra so se v SDS zavzeli za odpoved referenduma, navajam: "Ker bi odločanje v teh razmerah imelo dolgoročno negativne posledice, tako za državo kot za ljudi in bi povzročilo velikansko škodo, ki je v prihodnosti nobena vlada ne bo mogla popraviti. Referendumsko vprašanje se je zmanipuliralo, vladajoča koalicija, ki nosi največjo odgovornost pa ni enotna in tako naprej." Konec navedka. Tako je poudaril njihov poslanec Zvonko Černač. In če bo do referendumske kampanje prišlo v njej ne bodo sodelovali in bodo pozvali ljudi, naj se ne udeležijo referenduma. Razmere, o katerih so govorili, so razmere, v katerih je njihov netransparenten lobistični projekt ugrabitve države obsojen na zavrnitev s plebiscitarno večino, in tega so se v resnici ustrašili.

Pa se vrnimo k njihovemu zanimivemu argumentu: ker politika ni enotna. Krivec je seveda nepokorna Levica, ki se nikdar ni priključila jedrski koaliciji. Smešno. Kot da tega, da nismo zraven, niso vedeli že ves čas, pa so gladko pritisnili tipko za odlok o posvetovalnem referendumu. Ostale stranke jedrske koalicije so se na SDS-ov poziv k umiku posvetovalnega referenduma odzvale nemudoma in vse po vrsti odpoved referenduma potrdile. 11. aprila je potekal neformalni sestanek v Državnem zboru. Zvočni posnetek sestanka, ki ga je dne 17. 10. 2024 objavila oddaja Tarča, kaže, da so imeli politiki očitne težave s tem, kako politično zagotoviti podlago za izvedbo projekta JEK 2, še preden se bodo o projektu na referendumu odločali volivci. Posnetki z dne 11. aprila kažejo, da so glavni zagovorniki projekta izgradnje JEK 2 dobro vedeli, da bodo s sprejetjem resolucije o dolgoročni miroljubni rabi jedrske energije, še preden bi bili znani rezultati referenduma, to podlago imeli, s čimer so v bistvu izničili voljo ljudstva. Da je temu tako, jim je na sestanku predstavil sekretar Državnega zbora. Zakon o referendumu in ljudski iniciativi namreč določa, navajam: "Državni zbor lahko razpiše posvetovalni referendum, preden končno odloči o posameznem vprašanju". Sekretar Državnega zbora je zelo jasno poudaril, da tudi v primeru, da bodo omembo resolucije, ki je bila v prvotnem predlogu eksplicitno omenjena, črtali iz vprašanja, to ne bo spremenilo dejstvo, da lahko Državni zbor o predlogu resolucije odloča šele po razglasitvi referendumskih rezultatov in nikakor ne prej. Opozoril je, da je treba izhajati iz tega, da se ne gleda aktov samo po naslovu ampak po dejanski vsebini, pri čemer sta oba predloga, tako resolucija kot razpis posvetovalnega referenduma vsebinsko povezana. Pri tem je zelo povedna tudi izjava poslanca SDS Tomaža Lisca. Navajam: "Resolucija je en akt, ki govori o prihodnosti ne glede na to ali imamo referendum ali pa ga nimamo in ali se bo na referendumu izrazila ljudska volja za ali pa proti". Tako. Projekt JEK 2 po mnenju mnogih uglednih strokovnjakov in širokega nabora civilnodružbenih organizacij predstavlja ogromno finančno tveganje za državo. Poleg tega JEK 2 kot vsaka druga jedrska elektrarna predstavlja tudi veliko okoljsko, prostorsko in sploh široko družbeno tveganje. Pozivi k zaustavitvi hitenja s projektom so bili v preteklega pol leta številni. K temu smo ves čas vztrajno pozivali tudi v Levici, a jedrska koalicija se je na vsa ta opozorila in vsa potencialna tveganja požvižgala. Edino tveganje, ki so ga prepoznali, je bilo, da projekt na referendumu morda ne bi dobil podpore ljudstva, zato so preventivno sprejeli resolucijo o dolgoročni miroljubni rabi jedrske energije, ki omogoča izpeljavo projekta JEK 2 pa če imamo o tem referendum ali ne, kot je to popolnoma jasno in nedvoumno povedal poslanec SDS Lisec. Skratka posvetovalni referendum bi bil, če ravno ni zavezujoč, samo še pika na i, bianco menica za tisto vlado v prihodnosti, ki bo takrat na oblasti, ko se bo gradnja drugega bloka realizirala.

Spoštovani. Danes sprejemamo Odlok o razveljavitvi Odloka o razpisu referenduma, ki ga bomo v Levici seveda podprli zato, ker je tako prav, zato, ker do odloka o posvetovalnem referendumu z zavajajočim vprašanjem brez potrebnih osnovnih informacij za ljudstvo in po tem, ko je resolucija, ki je podlaga za izvedbo JEK 2, že bila sprejeta, sploh ne bi nikdar smelo biti, zato, ker tudi pravnih mnenj ustavnih pravnikov, ki naj bi bila v podporo temu referendumu, nismo nikdar videli, in seveda tudi zato, ker smo navsezadnje prav mi v Poslanski skupini Levica temu referendumu edini v Državnem zboru nasprotovali že od vsega začetka. Hvala lepa.

Hvala.

Miha Lamut bo predstavil stališče Poslanske skupine Svoboda. Izvolite.

Ponovno hvala. Spoštovani.

V Poslanski skupini Svoboda smo večkrat javno izpostavili, da mora odločitev o energetski prihodnosti Slovenije temeljiti na podlagi vključujočega in transparentnega procesa. oblikovanja zakonodaje in energetskih politik. In mora upoštevati voljo ljudstva, ki se manifestira preko mehanizma neposrednega odločanja torej referenduma. S tem namenom smo se tudi aktivno vključili v postopke priprave vseh potrebnih aktov za izvedbo posvetovalnega referenduma, ki bi stroki in politiki podal jasen signal o tem, ali se slovenska javnost z začrtanimi smernicami razvoja energetskega koncepta v prihodnosti strinja ali ne. Po sprejeti odločitvi prvotnega predlagatelja pa smo v Poslanski skupini Svoboda opravili poglobljen razmislek o smiselnosti nadaljevanja postopkov za izvedbo posvetovalnega referenduma ter sprejeli odločitev, da bi nadaljevanje postopkov v trenutnih razmerah izničilo vse do sedaj izvedene aktivnosti in prizadevanja te vlade, ostal pa bi tudi utemeljen dvom o legitimnosti izvedenega posvetovalnega referenduma, ki pa tudi med političnimi strankami ne bi užival niti minimalne podpore. V Poslanski skupini Svoboda bomo iz navedenih razlogov Predlog odloka o prenehanju veljavnosti Odloka o razpisu posvetovalnega referenduma o zagotavljanju stabilne oskrbe z nizkoogljično električno energijo podprli. Bi pa na tem mestu izrazil eno kritiko o neobjektivnem in necelovitem poročanju, ki je v javnosti ustvarila vtis, da so bile vse sprejete odločitve o postopkih sprejemanja tako Resolucije o dolgoročni miroljubni rabi jedrske energije v Sloveniji Jedrska energija za prihodnost Slovenije kot tudi predloga za razpis posvetovalnega referenduma o zagotavljanju stabilne oskrbe z nizkoogljično električno energijo, plod samovoljnega odločanja predstavnikov ljudstva. Namerno so namreč bili zamolčani izvedeni posveti s pravnimi strokovnjaki in zamolčana pridobljena pravna mnenja s strani predsednice Državnega zbora, vse z namenom zagotavljanja zakonitosti postopkov razpisa posvetovalnega referenduma. Na podlagi načina poročanja je v javnosti tako zavladalo prepričanje, da je Državni zbor že s sprejetjem omenjene resolucije in dogovori med parlamentarnimi strankami, predlagatelji posvetovalnega referenduma, sprejel odločitev o gradnji JEK2 in da odločitev volivcev na posvetovalnem referendumu ne bi imela nobene teže oziroma predstavlja zgolj legitimacijo že vnaprej sprejetih dejstev. V Poslanski skupini Svoboda se zavedamo dejstva, da je zaupanje javnosti v luči nedavnih dogodkov trenutno skrhano. O tem bo seveda odločala javnost. Naša naloga pa je, da z vsemi nadaljnjimi aktivnostmi povrnemo in okrepimo zaupanje v naše delo. Nadaljnje aktivnosti bodo tako usmerjene v pripravo Zakona o JEK2, ki bo vseboval določila o vzpostavitvi projektnega podjetja, določa postopke strateškega odločanja na tem projektu samem, določila o nadzoru nad projektom, vključno s civilnim nadzorom ter določila vezana na specifike projekta pri različnih procesih in postopkih, vse z namenom, da se prepreči ponovitev okoliščin v povezavi z gradnjo nekaterih sorodnih energetskih projektov v preteklosti.

V luči danih zavez, katerih cilj je informirana in avtonomna odločitev državljank in državljanov, pa bo Vlada nadaljevala s pridobivanjem vseh potrebnih informacij, analiz in strokovnih mnenj in bo projekt do sprejema dokončne investicijske odločitve vodila na pregleden, strokoven in učinkovit način.

Hvala lepa. Poslanska skupina Slovenske demokratske stranke je naslednja, je v njenem imenu kolega Zvonko Černač. Izvolite.

Lep pozdrav vsem prisotnim.

Zdaj, če komu še do danes ni bilo jasno kdo stoji za nezakonitim snemanjem v parlamentu 11. aprila letos, kar bi bil v vsakem evropskem parlamentu prvovrsten škandal in če do danes še komu ni bilo jasno, kdo je scenarist Tarče z dne 17. oktobra, po moje, po današnjem stališču vedno bolj radikalizirane Levice, dileme ni več. Slovenija se je pred 20 leti odločila za nadaljevanje uporabe jedrske energije tudi po prenehanju obratovanja prvega bloka jedrske elektrarne Krško. Drugi blok jedrske elektrarne Krško je umeščen v številne državne strateške dokumente sicer pred tremi leti zanj ne bi bilo izdano energetsko dovoljenje? Ponovno opredelitev drugega bloka v resoluciji o miroljubni rabi jedrske energije, ki jo je parlament sprejel nedavno, torej ni pomenila nobene nove odločitve, ki naj bi izničila rezultate posvetovalnega referenduma, ki je bil razpisan po sprejemu resolucije, kot so to problematizirali v Levici, tako na zaprtem sestanku kot javno na seji odbora in potem v parlamentu, kjer so iste stvari, kot so jih problematizirali na zaprtem posvetu, ponovili tudi javno, in s čimer so pač manipulirali scenaristi zadnje Tarče. Razvoj projekta drugega bloka jedrske elektrarne Krško je prišel do točke, ko bo potrebno za nadaljevanje priprav projekta nameniti bistveno, bistveno višja sredstva kot doslej. Tako velikega projekta brez širšega družbenega soglasja tudi ni mogoče uspešno zaključiti. Vse to so bili razlogi, da je Slovenska demokratska stranka januarja predlagala izvedbo referenduma o tem vprašanju. Na sestanku, ki ga je takrat sklical predsednik vlade gospod Golob, so se vse parlamentarne stranke ja, gospa Sukič, tudi vaša tudi, Levica, gospa Asta Vrečko, je bila tam prisotna in ne drži, kar ste povedali danes, da ste že od vsega začetka referendumu nasprotovali, strinjali z razpisom posvetovalnega referenduma, niso pa se strinjali z datumom, ki je bil predlagan s strani Slovenske demokratske stranke evropske volitve, ki so bile letos in v kolikor bi naš predlog takrat bil sprejet, bi bila ta zgodba danes že za nami. Po zaključenih usklajevanjih v okviru katerih se je tudi spremenilo prvotno referendumsko vprašanje in datum izvedbe skupnega predloga potem ni podprla Levica, zato so nov predlog za razpis posvetovalnega referenduma vložile Gibanje Svoboda, Socialni demokrati SDS in Nova Slovenija, SDS pa je svoj prvotni predlog umaknila. Tudi novo vprašanje je po mnenju Zakonodajno-pravne službe Državnega zbora opredeljeno jasno in pomensko določno in ni sugestivno in ni zavajajoče, konec citata. Zadnji dogodki pa so pokazali, da je minister, odgovoren za energetiko, Bojan Kumer podpisnikom in projektu Jek 2 samemu zabijal številne avtogole. Njegove izjave o tem, da si državljani zaslužijo potrebne informacije in čakajo, da dobijo odgovore o vrednosti investicije, oprostite, mar ni minister, odgovoren za energetiko, tisti, ki naj bi jim te odgovore dajal? Nadalje je njegova izjava o tem, da je taka investicija lahko izjemno veliko tveganje in pokoplje državo, nadalje njegova izjava, da bo vsako slovensko gospodinjstvo ta investicija obremenila 17 tisoč do 18 tisoč evrov, in da bi bilo morda smotrno ta denar dati gospodinjstvom, da si vsak zagotovi svoj vir energije in tako razogljičimo celo Slovenijo, spoštovani, vse te in številne druge izjave in dejanja ministra Kumra so izjave in dejanja nevladnikov. Tistih, ki projektu Jek 2 ves čas nasprotujejo. Ampak to še ni vse. Ta isti minister je ravno v času priprav na izvedbo referenduma o Jek 2 lansiral zgodbo o katastrofalnem vodenju projekta Teš 6, ki se lahko ponovi pri Jek 2 v bistveno večjem obsegu, in seveda so ti isti takoj to zgodbo napihnili, danes smo jo slišali tudi v stališču Levice, desetkratnik te nesrečne zgodbe bi bil Jek 2. Šele v zadnjih dneh pa smo izvedeli, da ima minister, odgovoren za energetiko, Bojan Kumer, že vsaj dva meseca v predalu analizo o alternativnih scenarijih glede energetske oskrbe oziroma oskrbe z električno energijo Slovenije v prihodnosti, in očitno ta analiza mu ravno ne gre na roko oziroma tistim, ki stojijo v ozadju, ker v kolikor drži to, o čemer danes poročajo nekateri mediji, potem je ta analiza za nevladnike, ki so jo zahtevali, zelo neugodna, saj dokazuje, da stabilne in cenovno dostopne oskrbe z električno energijo v Sloveniji v prihodnje brez drugega bloka Nuklearne elektrarne Krško ni mogoče zagotavljati, in da bi bil scenarij, ki bi temeljil samo na obnovljivih virih energije vsaj dvakrat, če ne celo trikrat dražji od kombinacije obnovljivih virov energije in drugega bloka Nuklearne elektrarne Krško. Poleg tega bi scenarij, ki bi temeljil samo na obnovljivih virih energije, pomenil bistveno večjo nestabilnost pri oskrbi z električno energijo. In v kolikor to drži kar sem povedal, minister Kumer pa je študijo dva meseca skrival pred javnostjo, bi moral odstopiti včeraj. Minister mimo tihe podpore predsednika vlade seveda tega ne bi počel. V tej smeri je pomenljiva nedavna izjava gospoda Goloba o tem, da je SDS ta referendum izsilila. Posvetovalni referendum se lahko razpiše samo v primeru, če se s tem strinja parlamentarna večina. Te večine SDS tudi celotna opozicija nima, torej ne more izsiliti ničesar. Še več, stranka gospoda Goloba je bila skupaj s še eno koalicijsko stranko sopredlagateljica tega referenduma. Torej, spoštovani, v takih okoliščinah še posebej pa v okoliščinah, ko minister, ki je odgovoren za področje energetike v Vladi, razburja javnost s špekulativnimi in manipulativnimi navedbami, razburja javnost z retoriko OV aktivistov, na drugi strani pa skriva podatke in kot odgovoren za področje energetike ne da na mizo vseh relevantnih informacij, bi v referendumski kampanji spremljali politično kampanjo levo zelenih skrajnežev, ne pa soočenja argumentov za ali proti nadaljevanju uporabe jedrske energije za proizvodnjo električne energije tudi v prihodnje. Izvedba referenduma v takih okoliščinah bi bila neodgovorna, zato bomo seveda v Slovenski demokratski stranki predlog, ki smo ga tudi sami predlagali, da se posvetovalni referendum ne izvede, podprli.