21. nujna seja (skupna seja)

Odbor za gospodarstvo

23. 4. 2019
podatki objavljeni: 23. 4. 2019

Transkript

Vse članice in člane odborov, vabljene ter ostale prisotne lepo pozdravljam! Pričenjam 21. nujno sejo Odbora za delo, družino, socialne zadeve in invalide. Obveščam vas, da se je za današnjo sejo opravičil Boštjan Koražija, z nami pa so danes Blaž Pavlin namesto Ive Dimic, Meira Hot namesto Marka Koprivca, Gregor Perič namesto Janje Sluge, Tina Heferle namesto Aljaža Kovačiča, Edvard Paulič namesto Nine Maurovič in Franc Rosec namesto Karmen Furman. Besedo dajem predsedniku Odbora za gospodarstvo, gospodu Gregorju Periču.
Hvala lepa, kolega Starović. Lep pozdrav vsem, kolegice in kolegi, predstavniki vlade, ostali gostje! Pričenjam z 9. nujno sejo Odbora za gospodarstvo in sporočam, da so se opravičili za to sejo dr. Franc Trček, gospod Boštjan Koražija in gospod Jernej Vrtovec. Imamo pa tudi tri pooblastila in sicer gospod Blaž Pavlin nadomešča gospoda Aleksandra Reberška, gospa Tina Heferle nadomešča gospoda Igorja Pečka in gospod Jurij Lep nadomešča gospoda Roberta Polnarja. Če nadaljujemo, torej s sklicem seje ste prejeli dnevni red in ker v poslovniškem roku s kolegom Starovićem nisva prejela predlogov v zvezi z dnevnim redom, ugotavljam, da je določen takšen dnevni red kot ste ga prejeli s sklicem seje odborov.  Prehajamo na 1. TOČKO DANAŠNJEGA DNEVNEGA REDA – NACIONALNI REFORMNI PROGRAM 2019-2020.  Kot gradivo k tej točki ste prejeli Nacionalni reformni program 2019-2020,  ki je bil objavljen na spletni strani Državnega zbora, na sejo pa so bili vabljeni poleg Vlade še ministrstvo za finance, za gospodarski razvoj in tehnologijo in pa za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Zdaj pa predstavnike Vlade prosim za dopolnilno obrazložitev nacionalnega reformnega programa. Kdo želi uvodno besedo? Izvolite, gospa Jazbec, državna sekretarka na Ministrstvu za finance.
Saša Jazbec
Lepo pozdravljeni! Hvala lepa za besedo. Torej, nacionalni reformni program predstavlja srednjeročni načrt in prednostne naloge Vlade, ki ga letno vsaka država članica Evropske unije pripravi in pošlje Evropski komisiji v skladu evropskega semestra. Torej, format tega dokumenta je predpisan za vse države članice je enak in NRP, se pravi nacionalni reformni program odgovarja na specifična priporočila, ki jih dobi vsaka država članica, potem /nerazumljivo/ cilj je Evropa 2020 in na izzive spet posamičnega poročila v državi, ki ga pripravi evropska komisija o državi članici. V letošnjem poročilu o državi, torej o Sloveniji komisija ugotavlja, da Slovenija ne beleži več makroekonomskih neravnovesij, gospodarska rast ostaja na relativno visoki ravni, je široko osnovana, delež naložb v bruto domačem proizvodu raste in to pozitivno vpliva tudi na potencialno rast. Ob tem beležimo tudi ugodne rezultate na trgu dela in na področju socialnih pravic, Slovenija pa dosega zavidljive rezultate na vseh teh obravnavanih področjih. Kljub temu pa ključna poročila komisije ostajajo, da Slovenija ni storila dovolj na področju dolgoročne stabilnosti pokojninskega sistema, sistema dolgotrajne oskrbe ter na področju zdravstvenega varstva. Poleg omenjenega mora Slovenija nadalje ukrepati tudi na področju aktivacije starejših in manj izobraženih dolgotrajnih brezposelnih ter na področju alternativnih virov financiranja za mala in hitro rastoča podjetja. Nacionalni reformni program vsebuje ključne cilje ekonomske politike v Sloveniji, ki ostajajo spodbujanje konkurenčnosti in produktivnosti gospodarstva. Naključna opozorila, torej ta izpostavljena komisije, odgovarjamo z ukrepi na naslednjih področjih. Prvič je sprememba sistema pokojninskega varstva, v bistvu predlogi ukrepov vsebujejo ukrepe za podaljševanje delovne aktivnosti za spremembe odmernih stopenj in postopen dvig pogojev za starostno upokojitev in potem drugo so predlagani komplementarni ukrepi na trgu dela za podaljševanje delovni aktivnosti in reaktivaciji dolgotrajno brezposelnih, predlogi strukturnih sprememb na trgu dela naslavljajo vprašanja povečanja delovne aktivnosti, demografije, vzdržnosti pokojninskega sistema in tudi primernosti pokojnin. Pozitivno bodo vplivali na delovno aktivnost starejših, izboljšali socialno zaščito ranljivih skupin in vplivali na hitrejšo aktivacijo ljudi. Potem tretje področje, ki je izpostavljeno, so spremembe davčne zakonodaje, tudi tukaj so bili ukrepi že predstavljeni, se pravi cilja predlaganih ukrepov na področju davčne politike sta razbremenitev stroškov dela in povečanje razpoložljivega dohodka, predlog obsega zvišanje splošne in dodatne olajšave, spremembe dohodninske lestvice in pa razbremenitev regresa. Za nadomestitev izpada so pa predlagane spremembe v smeri povečanja obremenitve kapitala. S predlaganimi davčnimi spremembami, ki temeljijo na prestrukturiranju davčnih bremen med dohodki iz dela in dohodki iz kapitala, želimo spodbujati večjo konkurenčnost v smislu manjše davčne obremenitve zaposlenih, kar pozitivno vpliva na ustvarjanje delovnih mest. In četrti sklop so ostali ukrepi za doseganje osnovnega cilja povečevanja produktivnosti, ker višja produktivnost pozitivno vpliva na kvaliteto in dolgoročno vzdržnost javnih financ ter na dolgoročno rast potencialnega BDP in v ta namen bo potrebno spodbujati strukturne dejavnike, ki so ključni za rast produktivnosti na kratek in dolgi rok. Ti so med drugim povezani s človeškimi viri, s konkurenčnim raziskovalnim in inovacijskim okoljem ter splošno institucionalno učinkovitostjo. V tem dokumentu kot boste nedvomno opazili manjkajo ukrepi za katere vemo, da jih potrebujemo in sicer s področja zdravstvenega sistema in s področja dolgotrajne oskrbe, v tem segmentu je Vlada zapisala, da bo delala na učinkovitosti sistema v bolnicah,   (nadaljevanje) se pravi poslovanje javnih zdravstvenih zavodov, ki v bistvu izhaja iz sanacijskih programov teh bolnic medtem, ko pač konkretnejših ukrepov s tega področja sedaj tukaj v tem dokumentu nismo zapisali, kar pa ne pomeni, da se pač kljub temu ne bodo dogajali. V tem dokumentu je pač namreč treba vedno tehtati med tem, da nisi preveč splošen, se pravi, da dejansko pokažeš eno usmeritev, da nisi preveč specifičen. Osnovni cilj fiskalne politike ostaja zniževanje dolga, zagotovitev doseganja srednjeročnega fiskalnega cilja. Pri tem spremljamo pač pravilo dolga kot osnovno vodilo pri snovanju ekonomskih politikih, pri čemer si bo Slovenija prizadevala ohranjati pozitiven nominalni saldo na srednji rok in pa posledično skrb za dolgoročno vzdržnost javnih financ. Komplementarni dokument nacionalnega reformnega programa v okviru evropskega semestra je namreč tudi program stabilnosti. To je dokument, ki ukrepe iz nacionalnega reformnega programa umešča še v fiskalni okvir. Fiskalni okvir bo Državni zbor obravnaval ta teden, jutri na matičnem odboru in v četrtek na plenarni seji.  Toliko smo se dogovorili, da bi bilo za uvod, potem pa na specifična vprašanja bi pa, potem podrobneje odgovarjali v nadaljevanju.  Hvala lepa.
Najlepša hvala mag. Jazbec. Zahvaljujem se tudi za to sintetično predstavitev. Sedaj dajem besedo, če želite v nadaljevanju? V redu. Potem. Se zahvaljujem. Želi besedo še kdo od vabljenih? Predvidevam, da ne.  Prehajamo, kar na razpravo članic in članov odborov. Preden preidemo že na samo razpravo torej gre za to, s čimer se danes ukvarjamo torej z nacionalnimi reformami programov je zgolj ena od faz v evropskem semestru. Z njo se v končni fazi zgolj seznanimo torej o njej ne glasujemo. Kot rečeno gre za neko proceduro. Odpiram razpravo za članice in člane odbora. Bi želel kdo razpravljati? Kolega Siter.  Izvolite, besedo.
Hvala lepa za besedo. Lep pozdrav, spoštovane kolegice in kolegi, predstavniki Vlade! Hvala za to jedrnato predstavitev, ki je bila prav to - zelo jedrnata -, gre za zelo široki dokument pa ste ga uspeli sežeti v nekaj stavkov.  Jaz bom temu dokumentu namenil bistveno več stavkov. Rad bi se posvetil parim poglavjem oziroma podpoglavjem in izpostavil nekatere stvari, ki jih je vredno označiti s plusom in tiste, ki jih je vredno oziroma tiste nekatere je vredno opozoriti z negativnim predznakom. Iz naslova področja dela smo le tukaj člani Odbora za delo bi najprej se posvetil eni zadevi, ki je omenjena v poglavju 2.1 - pravičen in vzdržen pokojninski sistem. Govora je o dvojnem statusu upokojencev, kar je seveda slaba ideja in smo jo v Levici vedno in zelo glasno in jasno ogovarjamo in nasprotujemo. Čeprav ta pripoved v tem dokumentu na prvi pogled ni to v bistvu v temelju spreminjanja koncepta pokojninskega sistema. Od tistega sistema neke socialne pravičnosti, solidarnosti, ki temelji na predpostavki, da pokojninski sistem mora omogočati varno in mirno starost, ga preusmerja v neki tržni rentni sistem, kjer prvi pokojninski steber ne zagotavlja ustrezne pokojnine, ampak mora biti ta dopolnjena z nekimi privatnimi zavarovanji, kar je še hujše drugimi viri kot je recimo dodatno delo. Dvojni status ni v redu prav iz tega naslova, ker nelojalno konkurenco postavlja sistem neke nelojalne konkurence na trg dela, kjer se cena delovne sile konstantno, zaradi tega niža, postavlja v nehvaležen položaj sicer vso maso aktivno delovnih ljudi.     (nadaljevanje) Iz tega vidika so potem škodljivi tudi ukrepi, ki so opisani pod točko 2.2 - Posebni ukrepi za spodbujanje zaposlovanja starejših. Zanimivo je, da vlada poskuša na eni strani vlagati sredstva za zaposlovanje starejših, je pa problem vlagati čas, energijo, trud in tudi sredstva v sistem nekih dostojnih pokojnin, v nek solidaren sistem, ki bi omogočal varno in mirno starost. Zdaj, če sem tako zelo pavšalen, ampak ujamem v jedru duh teh ukrepov, niso namenjeni upokojencem, ampak so namenjeni podjetjem, kar je seveda nedopustno z gledišča socialne države. Okej, zdaj sem bil za uvod malce kritičen. Bi šel naprej na poglavje vključujoč trg dela in kakovostna delavna mesta. Tudi tukaj bom kritičen, ampak bom najprej omenil par stvari s pozitivnim predznakom. Dobra stvar v tem poglavju je gotovo zvišanje višine pravice do denarnega nadomestila za primer brezposelnosti. Se pravi iz zdaj 350 na 530, kar v neto pomeni 412, kar je dobra novica.  Potem druga pozitivna stvar, črtanje sankcije nižanja denarnega nadomestila, tudi v redu in pa mirovanje statusa brezposelnosti za osebe, ki koristijo materinski, očetovski ali starševski dopust, v povezavi s pogoji za vključitev politike aktivnega APZ, kjer je pogoj neprekinjeno obdobje vključitve v evidenco brezposelnih. Se pravi en seznam, seznam dobrih stvari, da ne bom samo kritičen.  Zdaj pa bom malce kritičen. Seznam stvari, nekatere z negativnim predznakom na katere bi rad opozoril, je malce daljši. Ena taka točka je ukinitev dodatka za delovno aktivnost. Ker je socialna pomoč previsoka, da se poveča motivacija za delo in zmanjša tveganje pasti neenakosti. Tisti ljudje, ki že zdaj živijo pod pragom revščine, potiska še globlje v njeno brezno lahko rečemo. Sprašujem se, če ni nobene alternative za bolj proaktivno spodbujanje v iskanje zaposlitve oziroma v delavno aktivnost. Torej, to je tudi lahko moje vprašanje – ali obstajajo alternative, imamo idejo, kako bi sicer s kakšnimi ukrepi, ki so manj represivni spodbudili delovno aktivne ljudi, da so prav to delovno aktivni? Ker argument, da se z izločitvijo dodatka za delovno aktivnost zmanjšuje ta past neke namerne delovne neaktivnosti, temelji na enem prepričanju, da so ljudje, ki ne delajo, ki so revni, ki živijo pod nekim pragom revščine, ki živijo v nekih nesrečnih situacijah, avtomatsko tudi leni. To je eno splošno prepričanje, ki se je ne vem načrtno ali kakorkoli uspelo uveljaviti v zadnjem času in zdi se mi, da s takšnimi ukrepi vlada spodbuja prav ta duh. Torej ljudi, ki so že itak v nekem finančno ali pa gmotno depriviligiranem položaju, jim dodaja še to nalepko, da so tam zato, ker so leni. ne zato, ker socialna država ne funkcionira, ne zato, ker gospodarstvo ne funkcionira, tako da bi bilo njim v prid, ampak zato, ker so leni, ker so sami krivi za to. Potem še en argument nekega neustreznega razmerja med denarno socialno pomočjo in minimalno plačo je tudi neustrezen. Imamo se pravi to neko socialno pomoč in imamo minimalno plačo. Zdaj, kako urejati to vrzel med njima, imamo dva načina. Lahko ukinjamo dodatke, lahko nižamo socialne transferje ali pa na drugi strani in smiselno je navijati za to opcijo, je da dvigujemo minimalno plačo in na takšen način zagotovimo življenje nad pragom tveganja revščine in neke socialne izključenosti.   Sploh je zanimiv podatek pri celi tej diskusiji, da gre, pri teh ukrepih, za prihranek 16 milijonov evrov, kar je sicer nekaj denarja, ampak za državni proračun to ni taka »izdatkovna« bomba da bi, ne vem, morali se prijet za glavo in ne vem kaj, ne? To je ena od točk z negativnim predznakom. Naslednja, ki bi jo rad omenil je zmanjšanje trajanja prejemanja denarnega nadomestila. Starejši od 55 let in zavarovalno dobo večjo od 25 imajo zdaj pravico do denarnega nadomestila za brezposelnost, v dolžini 25 mesecev – ta se zdaj krajša na 19. Cilj je, daljša delovna aktivnost starejših oziroma rešitev za tiste, ki, v navednicah »čakajo na pokojnino«. Še ena, ki bi se ji pa rad zelo odločno postavil po robu, pa je naslednja stvar – odjava iz zavoda, če odkloniš prvo ponujeno zaposlitev. Jaz mislim, da je to, z drugimi besedami temu lahko zelo upravičeno rečemo represija nad brezposelnimi, kjer zopet postavljamo brezposelne, ki so že tako in tako v deprivilegiranem položaju, pred še en zid, kjer jim rečemo: »Okej, delal boš, karkoli ti bomo ponudil, po kakršnikoli ceni, v kakršnihkoli okoliščinah, ne glede na tvoje dostojanstvo, ne glede na tvoje znanje ali veščine ali karkoli.« Imamo tu nekaj regulacij, kar se izobrazbe tiče, nimamo pa tudi regulacij, kar se tiče človeškega dostojanstva. Ko sem pri represiji, grem na naslednjo točko – represija nad tujci. Dodaten pogoj za vpis v evidenco brezposelnih oseb, torej, prijava na zavod, je znanje slovenskega jezika. Državljani tretjih držav bodo morali izkazat obvladovanje osnov slovenskega jezika, na ravni A2, da bodo lahko vpisani v evidenco. Jaz bi, če bi mi znal kdo s strani Vlade razložit, kaj točno v praksi pomeni raven A2 - tukaj se nisem uspel pozanimat – ampak, kakršnokoli preverjanje znanja, jaz ne vem, če bi si poslanci, ki smo tukaj prisotni, upali zdaj it na izpit poznavanja materinščine in iz tega naslova garantira, da smo sposobni opravljat katerokoli službo ali pa javno funkcijo in, gre za popolnoma nedopusten represivni prijem nad tujci, ki so že tako, zaradi tega, ker so tujci, v tuji državi, deprivilegirani, postavljeni na rob marsičesa, zdaj jim pa postavljamo še nek nov zid. Pravico do socialno države v bistvu pogojujemo z znanjem jezika, kar je nedopustno v civilizirani Evropi 21. stoletja. Zdaj, kar je pa pri tej stvari najbolj zanimivo, zdaj pa res prosim, kolegice in kolegi, za posluh, ker ta stvar zdaj je pa res super zanimiva. To ne velja za vse tujce, to velja za tujce, državljane tretjih držav, torej, večinoma delavce iz republik nekdanje Jugoslavije, tistih nekaj drobiža s statusom mednarodne zaščite oziroma statusom begunca, ne velja pa to za, ne vem, recimo državljane Francije, Avstrije, za te ljudi pa ta ukrep ne velja in zopet, moje vprašanje za Vlado je, kje je, kakšen je kriterij, za to? Okej, ukinitev spodbude za zaposlovanje prejemnikom denarnega nadomestila - nizko in srednje izobraženi prejemniki nadomestila so upravičeno do 20 odstotka pribitka k nadomestilu, če v času upravičenosti sklenejo delovno razmerje. Se pravi, ta stvar se ukinja z nekim argumentom, da smo zdaj v konjunkturi, da obstajajo na trgu, da imamo možnosti, da ljudje imajo možnosti za zaposlovanje, za zaposlitev in da to ni potrebno.   (nadaljevanje) Cel koncept te ideje mi je zanimiv, ker, ko smo bili v času neke gospodarske krize, se je, so, da rečem, naše dolžnosti do zategovanja, do bolj skromnega življenja, skromnega gospodarstva prišle na dan, vsi smo jih zagrabili, zdaj pa, ko smo konjunkturi, pa ne moremo uživat v pravicah, ki bi z njimi lahko prišle. In mi je všeč, kako je gospa Jazbec na začetku, v prvem stavku opisala, okej, v Sloveniji gospodarstvo raste, BDP, vse je okej. In naše dolžnosti iz časa krize pa ostajajo, ne pa tudi pravice. Sem razumljiv? Še ena zelo lepa represivna, enostranski podpis zaposlitvenega načrta. Zaposlitveni načrt je dogovor torej med brezposelnim in zavodom, kjer naj bi se brezposelni v določenih situacijah izogibali podpisu zaposlitvenega načrta, s katerim se ne strinjajo, ker, ne vem, posega morda v njihov CV ali pa dostojanstvo. Se uvaja, da lahko zavod enostransko z odločbo potrdi zaposlitveni načrt in evo, to je tvoj načrt za zaposlitev, zdaj pa sprejmi ali pa zavrni, ker itak, če zavrneš prvo priložnost, si zavozil vse priložnosti in se lahko posloviš iz evidence brezposelnih oseb. Seveda brezposelna oseba se potem lahko pritoži na socialno sodišče, ampak roko na srce, kdo bo šel v ta boj. Pa še na koncu bi samo eno vprašanje postavil. Sankcioniranje upokojencev, če ti preveč zaslužijo. Ta točka je zelo zanimiva. V kontekstu začasnega, občasnega dela upokojencev je določen maksimalni letni dohodek. Ker prekoračitev po veljavnem zakonu ni prekršek, se zato predlaga sankcijo. Zdaj pa mene zanima, kakšna sankcija. Hvala lepa.
Hvala lepa. Mislim, da smo šli precej široko, širše od samega dokumenta. Besedo dajem kolegu Roscu. Izvolite.
Hvala za besedo. Lep pozdrav vsem prisotnim. Jaz imam eno krajše vprašanje. Zdaj tu v davčnem sistemu omenjate ubranitev kapitala, po drugi strani pa pričakujete, da boste čim več kapitala pridobili nazaj v Slovenijo. To mislim, stališča, gospa, sta bila kontradiktorna. Najprej ga bolj obdavčiš, potem ga pa pričakuješ še čim več. Mislim, ta koncept ni kot, ne deluje logično. Samo toliko.
Najlepša hvala. Torej imamo še gospod Kramar. Izvolite.
Hvala lepa. Jaz sem, mene bolj zanima, a je ta nacionalni program sprejet zaradi Bruslja ali zaradi usmeritev, ki naj bi veljale v državi Slovenija in ki naj bi bila nek »fahrplan« temu, kaj bomo počeli v naslednjem obdobju. Jaz osebno moram reči, da sem malo razočaran, ker gospodarstvo ni tako zastopano v tej publikaciji. Sploh sem pogrešal to dejstvo, da je treba težit k temu, da se za gospodarstvo ustvarijo dobri pogoji, da ne bomo planirali zmanjšanje BDP, ampak da ga bomo ohranjali ali celo višali. Pogrešam seveda tudi področje turizma. Mislim, da je to ena zelo pomembna gospodarska panoga. Kar nekaj sredstev prinese v državni proračun. In bi si zaslužil tudi kakšen stavek ali 2 o tem, kakšen turizem se bomo šli v Sloveniji, ali bomo ohranjali naravo, seveda tukaj je povezanih več faktorjev. Seveda, kakšna bo davčna politika do, tako kot sem rekel, gospodarstva, a bo šlo kaj za nižanje davkov, ali se bo kaj stimuliralo s sofinanciranjem gospodarskih subjektov. Skratka, tudi kakšno bo območje Slovenije za potencialna vlaganja, pa tukaj ne mislim samo za tuja, jaz si seveda želim bolj vlaganja slovenskih podjetnikov. In jaz sem prepričan, da, če bi ustvarili dobre pogoje za to, potem bi tudi prišlo do teh novih vlagaj. Res so tukaj na udaru tudi občine, ker morajo svoje planske dokumente prirediti temu, da omogočajo razvoj določenih gospodarskih panog, ampak vseeno se mi zdi, da je gospodarstvo res tako pomembna panoga, da bi si v tem dokumentu zaslužila malo bolj poglobljeno definicijo iz katere bi izhajalo kakšne smernice bomo v prihodnosti peljali na tem področju. Upam, da ta program ni narejen samo tako, kot sem rekel na začetku, zaradi direktive Bruslja, da ga moramo dostaviti in da se s tem potem te stvari ne bodo premikale. Jaz to jemljem kot strateški dokument, ki je neke vrste far plan, po katerem bi morale v prihodnosti vse te dejavnosti delovati. Kajti, le tako bomo dosegli cilje, ki so, prav da je, da so optimistični in jaz mislim, da so uresničljivi. So pa seveda pogojeni s skup dejavniki in jih bo treba v prihodnosti pač tudi upoštevati. Hvala.
Hvala lepa. Če ni več želje po razpravi s strani kolegic poslank in poslancev dajem besedo za pojasnila vladni strani. Državni sekretar, gospod Tilen Božič. Izvolite.
Tilen Božič
Hvala za besedo. Bi začel kar pri gospodu Siterju, kot prvemu razpravljavcu. Najprej bi postavil eno ločnico. In to je med tem kar je v NRP vsebine in tisto, ki so vsebine, ki so bile navedene v pogajalska izhodišča, ki so bile predstavljene koaliciji, potem Ekonomsko-socialnemu svetu in Ekonomsko-socialni svet je v zvezi s tema dvema zadevama vzpostavil pogajalski skupini. Ena se tiče sprememb na področju pokojninskega sistema, druga pa na področju trga dela. Obe pogajalski skupini tečeta in njihovega dela smo se tudi dogovorili, da dokler tečejo pogajanja ne komentiramo. Lahko se pa na kratko sicer odzovem na te zadeve, ampak večinoma to, kar ste omenjali, tega ni v NRP. Pač predvidene so določene usmeritve, da je treba na teh področjih nekaj narediti, ampak specialno teh rešitev v NRP ni, tudi si jih ne bi upali dati dokler niso usklajene. Glede na to, posebej glede pokojninskega sistema se običajno od Vlade pričakuje, da pride na Ekonomsko-socialnem svetu do soglasnega sprejema teh rešitev. In če bi mi to dali notri bi prejudicirali nek rezultat, za katerega se nismo dogovorili, in bi bilo to, če se tako izrazim, malo do naših partnerjev v Ekonomsko-socialnem svetu nekoliko nešportno.  Ampak če grem samo na kratko, glede na to, da tudi izhodišča smo predstavljali tudi medijem, tudi v koaliciji, v naslednjih fazah pa jaz pričakujem, se pravi takrat, ko bomo tudi dosegli določeno raven konsenza s socialnimi partnerji bomo zagotovo se, če vas bo seveda zanimalo tudi pri opozicijskih strankah oglasili, razložili zakaj in kaj mislimo, da je, tako kot smo predlagali prav in se pravi tudi z vaše strani verjetno dobili marsikakšno priporočilo, kako bi se pa kakšno reč dalo narediti drugače, morda tudi boljše ne nazadnje.  Prva reč, se pravi tako imenovani dvojni status oziroma podaljševanje delovne aktivnosti izhaja, se pravi iz predloga v koalicijskih pogodbi, da se to uredi. Mi smo zadevo premislili, predlagali določene varovalke, ki bi preprečile, da bi se na trgu dela začel dogajati kakšen dumping tako z vidika delavcev, kot tudi z vidika delodajalcev. Zaradi tega tudi tisto, kar je predlagano v izhodiščih ni enako tistemu, kar je v koalicijski pogodbi, ampak neka rešitev, za katero ocenjujemo, da se je o njej možno pogovarjati s socialnimi partnerji. Od tukaj naprej, kot je bilo v točki 2.2. je bila ena opomba, da v starejše se vlaga, ni pa za pokojnine. Jaz bi vseeno tukaj potegnil eno ločnico. Se pravi, mi imamo aktivno politiko zaposlovanja, ki se seveda posebej pozorno ukvarja z dolgotrajno brezposelnimi osebami in dejansko že iz statistike izhaja, da so najbolj na udaru starejši, nizko izobraženi in tako naprej. Dodatno so izpostavljeni tisti, ki imajo neko kombinacijo teh vplivov, lahko se veže potem še na razne zdravstvene težave, odvisnost in tako naprej. Ampak gre za to, da ne glede, se pravi teh zadev ni možno tako preprosto kar pomešati, zaradi tega, ker aktivna politika zaposlovanja na področju starejših je eden izmed pomembnih mehanizmov, ki omogoča starejšim, da delajo dlje, da dlje ostanejo na trgu dela, da če padejo veno iz tega trga dela, da se na nek razumen način oziroma v najkrajše času skušajo reaktivirati, so pa te zadeve dokaj zahtevne, tako da eno brez drugega ne gre, gre za starejše, ki so prisotne na trgu dela in jim je treba pomagati z določenimi ukrepi in gre za tiste, ki so izpolnili pogoje za upokojitev, da dobijo potem neke dostojne pokojnine in glede tega tudi je v pogajalskih izhodiščih predlagano nekako za, se pravi vse tako za starostne kot recimo invalidske kot potem če pogledamo naprej družinske vdovske in tako naprej, za vse je predvideno nekolikšno povečanje odmernega odstotka in s tem pokojnine v naslednjih nekaj letih. Potem naprej je bilo tudi rečeno glede tega dodatka za delovno aktivnost, tu lahko samo povem, da je naš pogled bil nekako naslednji, dejansko gre za ugotovljeno vsaj do določene mere nekakšne v pas neaktivnosti. S tem dodatkom dejansko se posameznik približa približno 89 % oziroma skoraj 90 % minimalne plače in ta tako majhna razlika predstavlja težavo. Strinjam se, da je dobro, da gredo plače gor, da se dvignejo in da na ta način nastaja razlika, iz tega razloga tudi je prišlo do spremembe zakona o minimalni plači, pa vendar je treba tudi poskrbeti, da je med tistim, ki dela in dela za poln delovni čas nekaj razlike do tistega, ki prejema socialne transfere, ker če ne se ta pas neaktivnosti okrepi. To ne pomeni, da so ljudje kakorkoli leni ali da ne delajo, ker to pač preprosto ne drži, dejansko se takšna zadeve relativno dobro vidi, ko se gleda razliko tudi med uradno številko brezposelnosti, ki jo nekako imamo in tistim, kar je nekako anketna brezposelnost, ker sta dva zanimiva podatka kadar se jih križa med sabo. Tako, da kar se tiče tukaj neke dodatne proaktivne variante za spodbujanje bi vseeno povedal tako, da smo zaznali tudi naslednjo težavo in to je posebej pri tisti, ki so aktivni v okviru prostovoljstva, ker je to tudi lahko eden izmed podlag za pridobitev tega dodatnega dohodka, da se nam tam začenja dogajati kar nekaj fikcije, se pravi, da gre za neke prijave za katerimi pa prostovoljnega dela ni, kar dejansko dodatno razvrednoti prostovoljstvo in prostovoljno delo, s tem v zvezi tudi opažamo, da so določena društva, ki se nekako specializirajo za ta poslovni model, kar kaže na to, da rešitev ni primerna in da se da ta cilj doseči na kakšen drugačen bolj učinkovit način. Od tukaj naprej, ja, tukaj je zadeva taka, kadar pride do takšne situacije, tudi zavod za zaposlovanje pripravi pogodbo, ki jo potem tisti, ki je pridobil zaposlitev tudi podpiše in soočamo se z relativno velikim deležem zavrnitve podpisa teh pogodb, razlog je v tem, da takšen dodaten dohodek ima potem posreden vpliv na druge transferje in tisti, ki so dobro seznanjeni s tem kakšne pravice imajo iz različnih transferjev, seveda to pravico zavrnejo, ker ugotavljajo, da jim ta pravica ne izboljšuje blagostanja in ga bodisi ohranja na isti ravni bodisi lahko tudi še poslabša. Tudi iz tega razloga smo nekako prišli do zaključka, da bi bilo smiselno to spremeniti. Od tu naprej kar se tiče tega prihranka, ki ste ga omenili, kaj bo končni učinek bomo še videli, to se sproti računa, smo pa vse skupaj predstavili kot paket, se pravi govorimo tako o spremembi zakona,  (nadaljevanje) ki ureja trg dela, kot o Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju in še enkrat poudarim, da tega v NRP ni, se pravi specialnih rešitev ni.  Naprej, kar se tiče teh 25 na 19 mesecev, se pravi glede podaljševanja aktivnosti starejših. Tu bi vseeno povedal, da s tem se – vsaj rešitev je predvidena ta, ki je v izhodiščih na tak način, da… in nekako tudi se poleg splošnega zavedanja, ki se mora dvigniti, da ne gre za to, da nekdo, ko dopolni 25 mescev pred upokojitvijo, se pravi ta pogoj, da postane to zanimiva rešitev, če to ni ravno potrebno. Gre za to, da… se pravi poleg tega, da bi ostali delavci dlje, da so tudi nekoliko dlje zaščiteni, ker dejansko, ko izpolniš ta pogoj, določena zaščita, ki ti pripada za starejšega delavca po ZDR umanjka, tudi zaradi tega je potem ta rešitev, da gre nekdo v bistvu na takšno čakanje, bolj zanimiva. Tako da gre za dokaj kompleksno vprašanje, kjer bo kar nekaj intenzivnih pogovorov, dejansko se bomo pa vrteli okoli tega, ali ta ukrep dosega tiste učinke, ki so bili na začetku zamišljeni in kako se to odraža dejansko v tem času, ko, se pravi je nekako polna, ko je v bistvu relativno dobro / nerazumljivo/ na trgu dela, pa imamo še vedno približno 8 tisoč 500 ljudi v tem trenutku na čakanju, kar se postavlja vprašanje, ali je res nujno, da jih je toliko. Ker to ne nazadnje kar nekaj, se pravi, če preračunamo v denar kar nekaj pomeni, pa ne gre zgolj za denar, gre za to, ali lahko s tem denarjem naredimo kaj drugega, kar bi imelo na srednji do dolgi rok boljše učinke. Omenili ste tudi tole odjavo, če se odkloni prav zaposlitev. Tukaj bi vseeno opozoril, da ne gre za kakršnokoli zaposlitev. So določeni pogoji, ki morajo biti izpolnjeni, tako da tu ne gre zdaj za situacijo, ko bi nek doktor znanosti, bi mu bilo ponujeno neko mesto, ki je popolnoma neprimerno za to kar se je šolal in bi bila popolna potrata, ne nazadnje tudi državnega denarja, na nekoga kogar si vložil 200, 300 tisoč evrov, zato da pride do doktorata, potem dela neko delo, ki ga dejansko lahko opravlja vsak, tudi recimo nekvalificiran. Tako da ta rešitev ni na tak način nastavljena. Morajo biti pa v sistemu določene sankcije. Mi imamo še vedno predvideno tudi v predlogu, se pravi, da bo to dvostopenjsko sankcioniranje v primeru lažjih kršitev oziroma takojšnje sankcije v primeru težjih kršitev, pri čemer se nam je zdaj dogajalo pri stopenjskemu predvsem to, da je tisti, ki je prejel prvo, če rečemo temu opozorilo, se je odjavil pa še enkrat prijavil, pa je to opozorilo preprosto izginilo iz sistema, kar kaže na to, da je bila takrat rešitev sicer dobro namerna, ampak je očitno prišlo do nekega spodrsljaja pri tem, kako je bila ta rešitev ubesedena. Kar se tiče slovenskega jezika. Omenjali ste A2 in tako naprej. Tu gre za pogajalsko izhodišče. Omenjali ste tudi koga se tiče, tudi to je pogajalsko izhodišče, tako da to težko zdaj v tem trenutku komentiram. Kar je bila logika od zadaj pa naslednja, da imamo preko 7 tisoč ljudi na zavodu, ki ima težave s slovenskim jezikom, velike. Iz tega razloga je njihova verjetnost oziroma zanimanje s strani potencialnih delodajalcev nižja. Iz tega razloga jih je tudi izjemno težko vključiti v katerikoli ukrep aktivne politike zaposlovanja, kar pomeni, da so v nekakšni spirali. Znašli so se na zavodu, mi lahko sicer na papirju rečemo, da bi jim radi pomagali, da imamo desetine programov za njih, da imamo kup delodajalcev, da visoko povpraševanje, ampak, če tega osnovnega pogoja, se pravi, ki ti bistveno poveča se pravi zaposljivost in to je to, da bi znal nekaj slovenščine, pa ni to nujno A2 rang, kot rečeno gre za pogajalsko izhodišče. To lahko bistveno izboljša obete za zaposlitev, za usposabljanja, izobraževanja, vključevanja v neke procese, tudi prostovoljstva in tako naprej, kot tudi izboljša možnost pri integraciji. Se pravi s tega vidika, da glede na to, da bi šlo za brezplačne tečaje, ki bi jim bili dani na voljo, da se potem lažje znajdejo tudi v vsakdanjem življenju in tu gre od trgovine, do zdravnika, do konec koncev govorilnih ur v šolah, do vsega tistega, kar spada zraven, do tega, da tudi, ko dobijo pogodbo o zaposlitvi, vejo kaj podpisujejo, kar je tudi problem. Se pravi, ena izmed naših osnovnih usmeritev je tudi ta, da tiste, ki jih ocenjujemo, da so ranljive skupine, ustrezno opolnomočimo, da bodo vedli, kaj podpisujejo, k čemu se zavezujejo, da bojo znali poiskat tudi sami morda kakšen vir, se na nas tudi obrnit, nas kaj vprašat, da jim pomagamo, ker tisti, ki je dejansko, kako bi rekel, osiromašen za to da, ne razume jezika, v katerem so mu dana tudi določena pravna pisanja – že tako so zahtevna, kajne? – ampak, če še to mu manjka, je potem dejansko perspektiva za njih slabša. Tako da, mi smo ocenili, da gre za nek ukrep, ki je po svoji naravi pozitiven in ne gre za to, da bi se kakorkoli skušalo kogarkoli na kakršnikoli podlagi diskriminirat. Zaradi tega, kot rečeno, gre za predlog, ga bo treba obdelat, tu bo zanimiva razprava in verjamem, da bomo na koncu našli pravo rešitev. Ker, mi imamo seveda cilje. Predstavili smo kako bi to naredili, zdaj moramo pa videti, ali se da te cilje doseči, na kakšen, se pravi, na kakšen način bomo to dosegli. Jaz mislim, glede tega sem zagotovo optimističen. Glede tega načrta Zavoda za zaposlovanje – tam bi vseeno povedal, da ni v tem poudarek, koliko je poudarek v tem, da se Zavod za zaposlovanje čim hitreje aktivira. Se pravi, dejstvo je, da z vsakim dnem dlje, ko je nekdo na zavodu in se z nekom, s takšno osebo nekdo ne ukvarja, je manjša verjetnost, da se bo ponovno vključil na trg dela, razen če ni, se pravi, sam toliko proaktiven da, se pravi, se bori naprej. Za nekatere skupine je to, seveda se, ampak, tisti ko pa, predvsem recimo tako kot smo rekli prej – starejši, nižje izobraženi in tako naprej, se rado zgodi, da so že tako v težki, se pravi in finančni poziciji in psihološki poziciji, da dejansko tega niso zmožni, če se jim nekdo v najkrajšem času posveti, se pogovori z njimi, v sodelovanju, se pravi, tako Zavod za zaposlovanje, kot tudi center za socialno delo – se pravi, morata delati v tandemu – da najdeta neko skupno pot iz te spirale, v kateri se je posameznik znašel. Tako da, tu dejansko gre za, osnovni cilj je bil tukaj predvsem hitrejša odzivnost zavoda, ne pride nekdo tam, se prijavi, potem pa 2, 3 mesece se ne zgodi nič. Tako da, naš cilj je dejansko vse te postopke in hitrost obdelave izboljšat, ker se izboljša tudi potem možnost ponovno zaposlitve. Kar se tiče začasnega in občasnega dela upokojencev. Zdaj, zakaj se predlaga sankcija? Načeloma je zadeva taka, treba je imeti pač jasno zakonsko dikcijo in za neprimerno ravnanje mora biti na drugi strani vedno tudi predvidena neka, nek prekršek, neka sankcija. Tudi zaradi tega, da se nekako podčrta tisto, kar je namen oziroma za kar je bil dejansko ta institut, se pravi, občasnega in začasnega dela upokojencev, vzpostavljen. Tako da, upokojenci imajo veliko možnosti, na kakšne načine delati. Tu so civilne pogodbe, tu je – kot rečeno – začasno in občasno delo upokojencev, tu je potem delna upokojitev, je delo in prejemanje, polno delo in delno prejemanje nekega, 20 odstotkov pokojnine, potem je možnost, v podjetniški smeri, do 25, minimalno 25 odstotno zavarovanje in prejemanje 75 odstotne pokojnine in glede na to, da gre v tem primeru za nek tip, lahko rečemo, prekarne oblike oziroma nekaj, kar lahko konkurira drugim oblikam dela – smo mnenja, da morajo biti omejitve pri tem tipu dela in sočasno morajo biti potem te omejitve nastavljene tudi na način, da v kolikor prihaja do kršitev, je predvidena neka sankcija, ker, kot rečeno že prej, neka določba, ki nima na drugi strani potem nekega ukrepa, ki se, ki je na razpolago, v kolikor ni, se pravi, ni spoštovana, je načeloma neučinkovita. Zdaj na splošno, prej je bilo tudi s strani, gospod Kramar je sicer omenil, če je ta dokument sprejet zaradi Bruslja ali zaradi Republike Slovenije? To bo sicer bolj Saša odgovarjala, jaz bi samo svoj del tukaj pristavil in gre tako: v času priprave tega poročila za državo, smo tudi na Ministrstvu za delo, tudi vmes, smo se oglasili v Bruslju, se pogovorili v bistvu s tistimi, ki so pristojni za pripravo poročil, ocen in tako naprej. Smo povedali svoja stališča, svoje ugotovitve in moram priznati, da je tam potekala zelo konstruktivna razprava, ki jo vsaj jaz osebno cenim, zaradi tega, ker se tam lotevajo  (nadaljevanje) teh vsebin pedantno in se tam soočajo neka dejstva. In na koncu se vidi, kdo ima - se pravi, tako glede izračunov, kateri podatki so pravilni, tudi glede rešitev in glede merjenja teh rešitev v prihodnje se lahko temeljito dogovorimo in pogovorimo. Je pa dejstvo, da je celoten ta semester - ne gre za nek diktat Bruslja, ampak gre primarno za to, da mi pazimo na to, da imamo, če rečemo tako, v hiši zadeve pospravljene, da vemo, kaj in zakaj delamo, da vemo, kateri ukrepi so na mizi, kakšna so pričakovanja, in da jih kasneje tudi pogledamo, ali so delovali tako, kot bi morali, ali pa je treba sprejeti nove. Tako jaz to dejansko vidim kot nek partnerski odnos. Daleč od tega, da ko bi prišli gor, bi nam kdo solil pamet, gre zgolj za to, da si sposoben zadeve, ki jih predlagaš, dobro argumentirati in povedati, na kakšen način bo imela država in državljani Republike Slovenije od tega korist.  Hvala.
Najlepša hvala. Želite besedo, gospa Štrovs Podlogar, izvolite.
Eva Štravs Podlogar
Hvala lepa za besedo. Spoštovana predsedujoča, poslanke in poslanci! Seveda se strinjamo, da je izjemno pomembno, da so v nacionalni reformni program vključeni tudi ukrepi, ki spodbujajo nadaljnjo rast gospodarstva. Zato je še toliko bolje, da je v programu izpostavljeno spodbujanje konkurenčnosti in produktivnosti gospodarstva in kako naslavljamo te izzive, glede na to, da se zavedamo, da je to eden od večjih izzivov, saj dosegamo le 82 % povprečja Evropske unije na področju produktivnosti. Zato so ukrepi, ki jih naslavljamo na Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo, posvečeni temu zavedanju o pomembnosti vlaganj v raziskave, razvoj in inovacije. Na področjih za gospodarstvo, kamor je vključen tudi turizem kot pomemben del slovenskega gospodarstva, ukrepi, ki pospešujejo digitalizacijo gospodarstva, izobraževanje, usposabljanje kadrov in sledenje tehnološkim spremembam. Vse te ukrepe, ki izboljšujejo kljub vsemu situacijo, pa na Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo izvajamo preko izvajalskih institucij, to je Slovenskega podjetniškega sklada, Slovenskega regionalnega sklada in SID banke.  Samo toliko, kratko. Hvala.
Hvala lepa. Še mag. Jazbec, izvolite.
Saša Jazbec
Hvala lepa. Gospod Rosec je izpostavil vprašanje z vidika privabljanja kapitala oziroma obdavčitve podjetij. Rada bi povedala, da so v bistvu vstop na nominalne stopnje davka od dohodkov pravnih oseb v Sloveniji primerjalno gledano z Evropo pač relativno nizke. Poleg tega imamo olajšave relativno ugodne za investicije, potem 100 % olajšavo za investicije v AR&D, tako v bistvu precej podjetij v tej državi doseže praktično efektivno stopnjo nič. Mi smo s DDPO-jem, se pravi, z davkom od dohodka pravnih oseb, recimo, lani pobrali 850 milijonov evrov in smo na 26. mestu med evropskimi državami, ko primerjamo, koliko se pobere v BDP iz posameznega vira, smo tu od 28 držav na 26. mestu. Tako se tu moramo strinjati, da je prostor za neko povečanje. Tako verjamemo, da kljub predlaganim ukrepom stopnje še vedno ne bodo take, ki bodo kapital odganjale.  Gospod Kramar je vprašal, zakaj to delamo, zaradi Bruslja ali zaradi sebe. Zaradi Bruslja tega ne delamo, to je dokument Vlade. Ministrstvo za finance pošlje februarja po resorjih prošnjo za prispevke, se pravi, kakšni so prispevki na posameznih področjih, kakšni so njihovi načrti. Če si pogledate tole poglavje številka 2, katere so teme, jaz verjamem, da to so teme, za katere verjamemo, da so tiste, na katerih področjih moramo v tej državi nekaj narediti. Kako natančne so pa rešitve, ki so tu vpisane, je pa seveda odvisno od tega, kar je tudi kolega zdaj razlagal, kako daleč so te rešitve ali pa kako daleč so posamezni ukrepi dogovorjeni. Tudi če tu nečesa ni navedenega, ne pomeni, da tega ne bomo počeli, ali pa če je   (nadaljevanje) premalo natančno navedeno, da ne vemo, kako bomo delali. Je pa dejstvo, da so ti dokumenti pripravljeni v sklopu evropskega semestra, evropski semester pa je namenjen temu, da so načrti vlade, vsake vlade v državah članicah tudi javnofinančno vzdržni, zato ker cel ta evropski semester je bil pripeljan po tej veliki krizi, ki je bila, in je pač njegova smer ali pa njegov namen bolj preudarno fiskalno upravljanje po vseh državah članicah.  Hvala lepa.
Hvala lepa za pojasnila.  Mislim, da je bil še kolega Breznik, ki je želel besedo, če imam pravilno informacijo, in potem še kolega Siter pa kolega Lep. Izvolite, kolega Breznik.
Hvala, gospod predsednik. Lep pozdrav! Zdaj sem eno uro poslušal, pa sem mislil, da sem se zmotil, da sem na napačno sejo prišel. Tu piše »Nacionalni reformni program«, zdaj pa me res zanima, kaj je tu od reform znanega. Razen, da boste uvedli nepremičninski davek, da boste neko analizo, multidisciplinarno, prekarnega dela naredili, glejte, prekarno delo za mene pomeni, da je nekdo hodil v neko šolo, pa da nima znanja, ki bi ga trg ovrednotil. Pika. Treba se je vprašati, ali bomo reformo vzgojno-izobraževalnega sistema naredili; ali bomo uvedli vseživljenjsko učenje; ali bomo dali 35 % mladih v dualni šolski sistem, kot to dela Avstrija, Nemčija in ostale primerljive države. Kako bomo dvignili učinkovitost v podjetjih, ali bomo končno naredili platformo za industrijo 4.0, gospodarstvo, ali bomo izobraževali, v izobraževalni sistem dali vsaj 45 % inženirjev, predvsem iz nanotehnologije, mehatronike, bionike in tako naprej. Potem, kaj bo z energetiko, kot da elektromobilnosti ne bo čez pet let, kot da Volkswagen ne bo proizvajal nekaj milijonov avtomobilov z električnim motorjem. Kaj bo z energetskim sistemom, ali bo to vse skupaj padlo. Mag. Rosec je specialist na tem področju, upam, kolega, da boš še ti kaj rekel. Ali imamo kak načrt? Nimamo načrta.  Gremo naprej. Kmetijstva tako skoraj ni, tu bomo malo povečali. Železniški projekti, malo bomo modernizirali proge iz leta 1857, pa par lokomotiv bomo kupili. Bo tu kak super hitri vlak Maribor-Ljubljana, recimo, da bi se zjutraj tistih tisoč ljudi peljalo 230 na uro pa 35 minut. Ali je kaka ambicija, kaj narediti iz te države, ali nimamo nobenega cilja? Nek denar vzeti, tu bomo neka evropska sredstva malo porabili, pa bomo spet malo o prekarnih delavcih govorili. Zdaj smo tri četrt ure govorili, ali mora nekdo znati slovensko, ko pride na območje Republike Slovenije in želi tu delati. Seveda mora znati slovensko, ali je treba pol ure razpravljati okrog tega? Seveda jaz tudi ne kompliciram, mislim, da ima tu državni sekretar prav, vsaj pogovorno, ne da ga zdaj kritiziram, je prav. Ne kritiziram, da nekdo mora znati knjižno slovenščino, ampak mislim, da če želi tu delati, če želi ustvarjati, se pač mora nekaj naučiti. Ne vem, jaz sem bil tudi v tujini… / smeh/ Jaz ne razumem, da se bo zdaj pol Avstrijcev, pol Dunaja prilagajalo meni, ker pač ne znam nemško. To, glejte, ni šlo, kajne. V Švici je še huje, v Švici te kar naženejo, v Švici se moraš še v kantonu naučiti posebni jezik; kaj šele potem, če državljanstvo hočeš pridobiti. Ko se cela ulica zbere pa reče, da po 20 letih nisi primeren, ker se jim ne zdiš… Pa to je subjektivno mnenje mogoče, ampak ne moreš dobiti. Glejte, dajmo cenit to državo, saj je nismo kar tako enostavno dobili.  Kaj bo zdaj z brexitom? Ali imamo tu kako idejo? Zakaj ne bi naredili nekega posebnega, glejte, programa, da si pridobimo kakšno evropsko institucijo po brexitu. Zakaj ne bi kapitalu ponudili najprej Republike Slovenije, za 3, 5 milijonov evrov, če položijo na račun, bi dobili, recimo, slovensko državljanstvo, jim ponudili 30 razpadajočih gradov, naj jih obnovijo, pa bi zagnali nek ciklus. Že na začetku smo zgrešeni, glejte, vsi makroekonomisti bodo rekli, prociklično politiko morate zasledovati, ne proticiklične, torej, prociklično, ne proticiklične. Kot da se Evropa ne ukvarja, kot da se naše največje izvozne partnerice, glejte, Franciji, ki je dobesedno tretja partnerica, mislim, četrta, grozi državljanska vojna. Nemčija se ohlaja, pa ne, da se ohlaja, popolnoma tehnološka sprememba prihaja. Cela vrta naših podjetij v novi elektromobilnosti, glejte, ne bo več podizvajalcev, ker moderni avtomobili bodo šli s 5 tisoč delov na tisoč 500. Imamo kakšno rešitev? Nimamo. Produktivnost lahko dvignemo samo z robotiko, z avtomatiko. Naša partnerska podjetja morajo postati na digitalnih platformah. Kaj je s pametno logistiko? Bomo nadaljevali s pametno logistiko? V Just in time že tretje generacije. Ali smo tukaj mogoče kaj blizu? Nismo. Gremo naprej.  V zdravstvu, samo malo reforme, nič kaj dosti, pa Zemljarič še obstaja. Bog ne daj zdravja, da bo več kot sto let. Tako, da poglejte, javni sektor govori o dveh oblakih. Torej enega za javni sektor, drugega za znanost, tehnologijo. Se strinjam, poglejte, rabimo. Javni sektor kar raste. 170 tisoč že je, 11 tisoč v treh letih. Torej imamo po eni strani digitalizacijo pa še več javnih uslužbence. Vse kar pa mene učijo na vseh kolegijih inženirjev govorijo, da ravno digitalizacija prinese manj javnih uslužbencev, bolj učinkovito, bolj hitre odločitve. Ravno javni uslužbenci pa v vseh državah, največjih evropskih, od Estonije naprej, prvi ki bodo izgubili delo, še proizvodnje delavce bomo lahko hitro preusmerili v proizvodnje procese, da bodo delali skupaj s humaniziranimi roboti. Poglejte, jaz tukaj ne vidim. Občine. Kako bomo črpali Evropska sredstva, poglejte ljudje, če mi ne bomo pokrajin uvedli. Ali ste vi kdaj videli kako Avstrija sploh funkcionira. Kaj pomeni, bližje so institucije ljudem, bolj pravično delajo, bolj so usmerjene k resničnim potrebam ljudi. Ste kdaj vi slišali, da bi mogoče Slovenija bila štajerska, imela svojo, pa dolenjska, pa tudi ljubljanska naj bo pokrajina, pa bi približno to tako naredili kot so Škofije Sloveniji, recimo. Približno tako, recimo da celjsko premaknemo v Slovenj Gradec, tudi Korošci dobijo svojo. O tem ne razmišljamo nič. Kako bomo črpali, če že zdaj ugotavljamo, da imamo ravno zaradi tega, ker nismo konstituirali pokrajin, največji problem. nič. Nič. Da to berem, pa da sem dvajset let mlajši, pa da malo razmišlja s svojo glavo, vem da mi v taki državi čaka, če bom na najboljših pozicijah, 500 evrov penzije, če bom dobil. Hitro pospraviti kovčke pa takoj med tistih 560 tisoč, ki so po svetu. Imamo kakšen program za ljudi, ki delajo na vrhunskih univerzah v tujini, podjetniki da se vrnejo, teh 560 tisoč. Imamo to kaj pripravljeno? Bi kaj o tem govorili. Da ljudje, ki smo jih plačali, ki delajo, mogoče vsaj tiste, ki jih jaz poznam, od mercedeza, BMW, pa gremo v Ameriko, pa na MIT pa na Kalifornijo pa na njihove univerze pa na Harvard, pa ne vem kam vse, ali bodo ti ljudje mogoče kdaj nazaj prišli, mogoče jim kaj ponudimo. Ali pa bomo mogoče večinoma pravnike dali v pravosodni sistem, tisti ki so se pridno šolali, ki so neobremenjeni s preteklo ideologijo. Ali bomo kar ljudi, te, še malo došolali? Jaz tukaj ne vidim nič reformnega, spoštovani kolegi, razen davka na nepremičnine. To pa vidim reformo. To pa je reforma. Res, poglejte, dajmo malo, poglejte, pa nočem biti žaljiv do nobenega od kolegov in kolegic. Ali pa se vam ne zdi, da si človek včasih, če pride v politiko, želi nekih ambicij, da bi nekaj naredili iz te države, ali bomo samo govorili, bogi reveži, vsi smo prekarni, vsi smo socialci, vsi smo bogi, 300 tisoč ljudi imamo pod revščino. Ali lahko nekaj naredimo, da bomo lepše živeli vsi skupaj? Ne vem. Jaz sem prišel v politiko zato, ker imam višje ambicije, zato da nekaj naredim, da s svojim znanjem, izkušnjami, da se stalno več učim, da se z boljšimi primerjam, pa da pomagam svojim ljudem v tej državi zato, da bodo boljše živeli. Zato bomo imeli bolj učinkovito proizvodnjo tam kjer nimamo dodane vrednosti. Pa če damo milijarde evrov v sistem, šolski, upam da ne bomo delali, samo sedežnih prevlek šivali v Sloveniji, da bomo mogoče kaj podobnega kdaj naredili, mogoče mikro procesarje delali, mogoče bili evropski Singapur, seveda pa je treba imeti ambicijo. Moramo si cilje zastaviti. In če nimaš pravega cilja, spoštovani kolegi, je vsaka pot napačna, vse / nerazumljivo/ če nimaš pravega cilja. Lupaš, po domače povedano. In cilj si je treba postaviti, postati, želimo postati to in to. Želimo se priključiti trendom, tehnologijam v svetu. Saj o tem vsi malo govorite, pa neke digitalne agende pa nekaj delamo, ampak tukaj v tem nacionalnem reformnem programu žal jaz ne vidim ničesar. Res no. Nočem biti žaljiv, spoštovanje do vseh. Vsem, da se vsi trudite, ampak jaz ne vem ali jaz vidim dalje ali imam napačne informacije, ker zjutraj, ko se zbudim, v Frankfurter Allgemenine prečitam pa ti Presse, pa malo, pa New York Post, pa mogoče, pa vidim kam svet gre, ali gre nazaj v 19. stoletje ali pa vseeno gre v neko 21. stoletje. in poglejte, digitalizacija nas bo odpihnila. Nas bodo digitalizirali in bomo še večji hlapci, če se ne bomo priključili. In če ne bomo imeli večji ambicij, mi moramo si postaviti večje ambicije in novi cilj slovenstva, spoštovani kolegi. Čas teče, poglejte. Imate priložnost, dobili ste Vlado, nisem nevoščljiv, ampak želim vam pomagati in postavimo si neke cilje. Tudi energetiko, kolega Rosec, si magister iz tega področja, kateri alternativni viri? Kako bomo brezogljičnost dosegli? Kakšna bo poraba elektrike v naslednjih letih? Kaj bo s slovenskim omrežjem? Kako se bo v eni ulici priklopilo 40 novih električnih avtomobilov? Kaj bo Mervar rekel, kot direktor Elektra Slovenija, mu ugasnejo luči, kot leta 1982, v času Milke Planinc ali kaj bomo? Saj tega nič ni noter, nič od nič. Dajmo razpravljat o teh temah, glejte. Dajmo si postavit neke višje cilje. Rekli spet boste, nimamo denarja. Imamo pa denar za to, da milijardo damo v šolski sistem, pa dobimo 20 % prekarcev ven, pa mi jamrajo, pa pišejo. Idi se prešolat, veste kaj mi nazaj napišejo? Idi se prešolat, idi se prešolat, idi na stružnico se naučit, pa boš imel za »jurja« pa pol ali pa dva »jurja« plačo. Ali ne bi tega delal? Ja potem pa pač ne boš, potem si prekarec. Doktor znanosti, bomo mi službe iskali? Ne smem sploh do doktorata priti, ker doktor mora biti tisti, ki ga družba potrebuje. Če nekomu plačamo na sto tisoče evrov izobraževanja, ne more delat raziskavo, zakaj mravlje slabo vplivajo na statiko tega objekta, ampak mora neko znanost najti, prestavit to v neke izdelke, storitve, zato, da bomo lažje vsi živeli, da bomo imeli višje izdelke in višjo dodano vrednost vsega. Ne rečem, vsi doktorji, tudi nekaj potrebujemo za razvoj naše kulture, jezika in vsega ostalega. Tistega ne rabimo vrednotit na trgu, ampak vsaj večinoma tega, tistega zadnje ali pa tretje bolonjske stopnje, pa ti ljudje morajo nekaj pripomoči v naši državi. Ne pa da nekdo, da doktorira, potem pa je ravno na borzi še. Pa saj to je norčevanje iz vseh ostalih, ki so plačevali davke, velike davke in prispevke, zato, da je ta človek prišel do tega doktorata znanosti. Pa saj to je popolnoma napačna logika, spoštovani kolegi. Jaz ne vem, ali sem priletel iz Marsa, Lune, Neptuna ali sem se zmotil na tej seji, ampak jaz še tu stalno vidim, da piše, nacionalni reformni program 2019-2020, Vlada Republike Slovenije, 9. april 2019.
Še vedno smo na Zemlji, če je kdo imel kakšen dvom in obravnavamo Nacionalni program reform v okviru evropskega semestra. Dajem besedo gospodu Siterju, izvolite.
Ja, hvala lepa. Samo kolegu Božiču z ministrstva bi ene dve podvprašanji postavil no, glede na odgovore na mojo razpravo. Zdaj, kar se tiče dodatka za delovno aktivnost in omenil ste problematiko s prostovoljstvom oziroma z nekimi rekreativnimi podjetniški rešitvami v tej smeri. Zdaj, jaz – popravite me, če se motim – ampak predvidevam, da gre tukaj za posamične anomalije in da ni, da cela masa slovenskih prostovoljcev izkorišča svoje prostovoljstvo samo za to in vsa podjetja izkoriščajo prostovoljstvo samo za to, da ustvarjajo te neke kreativne prijeme in moj pomislek je, zakaj z nekimi generalnimi, globalnimi ukrepi nad celo populacijo, ko pa večina populacije, predvidevam da pa vseeno ni tako kreativna oziroma ostajam v prepričanju, da je »fer« in da se prostovoljstva loteva zaradi prostovoljstva, ne zaradi iskanja oziroma, po domače rečeno, »hvatanje krivin«, ne? To je to. Potem, govoril sem o slovenskem jeziku in ste mi na široko odgovoril – najlepša hvala. Bi pa izpostavil to problematiko, se pravi, prebivalcev tretjih držav in prebivalcev Evropske unije in kakšna pravila naj bi veljala za njih? Kaj je ta razlika, je to res? Torej o znanju in izpit iz znanja slovenskega jezika in polaganju izpitov, zavoljo statusa na zavodu? In, niste mi odgovorili na vprašanje o sankcijah - kakšne sankcije, pri zadnji točki, na kakšen način naj bi se ali s kakšno globo ali s kakšno drugim prijemom sankcioniralo upokojence, če ti preveč zaslužijo, no? Ste se spretno izognili.
Hvala lepa. Še enkrat, tema današnje skupne seje je Nacionalni program reform in tukaj gremo že v zelo detajlne stvari, ki niso predmet, kot rečeno, tega dokumenta. Dajem besedo še gospodu Lepu, izvolite.
Hvala za besedo, gospod predsednik, oba predsednika.  (nadaljevanje) Jaz sem začel tako razpravljati, potem pa v tej razpravi zdaj bom poskušal drugače razpravljati, ker sem mislil, da je ta reformni program, tako kot je, smo rekli, da se ne sprejema, da se s tem samo seznanimo. In glede na to, kar je priporočilo iz Bruslja, so neke stvari, ki so dobre, kot sem marsikaj tega prebral, nekaj pa nam priporočajo, kaj moramo narediti. Se pravi, za strategijo, o kateri je pa gospod Breznik razpravljal, pa jaz odobravam, samo po vsej verjetnosti je to strategija države, Republike Slovenije. Ta nacionalni program reforme pa niti pod razno tega ne zajema. Tako se strinjam, to je bolj ozek program in po vsej verjetnosti vsaka država ne bi noter takih detajlov pisala, kot smo zdaj mi tu razpravljali. Ker potem mi vse povemo, kar je, recimo, naša strategija, kar mi želimo. Skratka, mi bi rabili razvojni program, v katero smer naj gremo. In iz tega programa, ki smo ga zdaj dobili, priporočila, sem tudi zaznal, da piše: »Kazalci s področja stebra socialnih pravic kažejo, da Slovenija dosega zavidljive rezultate na skoraj vseh področjih.« In na treh dosegamo najboljše vrednosti v EU. In tu bi prosil, kateri so ti trije, da bodo tudi vsi ostali vedeli, da smo mi na področju sociale in tega kar nadpovprečno dobri v Evropi. In potem, kar je bilo rečeno tudi za naše upokojence, ker tudi to stranko oziroma te ljudi zastopam. Jaz pa mislim, da glede na to, da je dvojni status, čeravno zopet to ne piše v tem reformnem programu, ampak da debato zaključimo. Se pa strinjajo s tem, da jim je omogočeno, da delajo naprej. Zdaj je omogočeno, da delajo 20 %, se upokojijo, pa dobijo 20 % pokojnine zraven. Ta program, ki pa je zdaj, ki ga je kolega Siter prebral, ta je pa plan, ki ga je Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in invalide pač dalo kot nekaj za naslednje leto za obdelavo. Se pravi, da bomo to grizli in obdelovali. Skratka, jaz sem tega stališča, če se samo seznanimo, ne bi se s tem preveč obremenjeval, ker, tako kot smo rekli, Evropa nas v bistvu hvali, ne pa graja. In tudi to, kar pa tudi jaz mislim, da je prav, poleg omenjenega mora Slovenija nadalje ukrepati tudi na področju aktivacije starejših, se pravi, tudi Evropa je to opazila, in manj izobraženih brezposelnih. Tu pa jaz osebno mislim, da je v Sloveniji ta problem, mi se v tem momentu ukvarjamo z neko tehnologijo, ki ji še nismo dorasli. To bi moral biti naš cilj, moramo pa obstoječe resurse izkoristiti, predvsem mislim v tem ministrstvu, kjer imamo ogromno potenciala, pa hočemo neko fazo preskočiti. Recimo, 40 let nazaj je delalo v lesarstvu 40 tisoč ljudi, zdaj jih dela 10 tisoč. Se pravi, mi smo hoteli neko stopnjo preskočiti, zato so nas Avstrijci prehiteli po levi in desni. Tako da s tega stališča je ta ideja, ki jo je dal Bruselj, mislim, da je prav, aktiviramo starejše in manj izobražene ljudi, ki jih tudi imamo, jih moramo zaposliti, jim moramo dati neko novo energijo in voljo do nekega življenja. In tudi piše, na področju alternativnih virov, pa financiranje za mala in hitro rastoča podjetja. Se pravi, to je pa ta del, ki je inovativen, ki bo naša prihodnost. Tako jaz mislim, če se s tem reformnim programom samo seznanimo, se ne bom spuščal v detajle, ker sem tudi jaz mislil, da bi šel, tako kot je kolega Siter šel. In sem tudi vesel, da je potem gospod državni sekretar Božič ga prehitel v argumentih, kar je tudi prav; saj zato smo tu, da razpravljamo in da se na vprašanja tudi odgovori. Toliko samo. Hvala.
Jaz bi se samo toliko vključil, da pozdravim Moniko Gregorčič med nami, ker sem jo prej izpustil / smeh/, ki je namesto Mojce Žnidarič, ki je članica našega odbora.  Izvoli, kolega, naprej.
Hvala lepa.  Ali se želi vladna stran odzvati na komentarje? Če želite, kratko, izvolite.
Tilen Božič
Glede gospoda Siterja bi še enkrat poudaril, da - kot je tudi že predsednik povedal - to ni del NRP. Pa vendar, kar se tiče tega dodatka, ugotovljeno je bilo, da ukrep ne dosega cilja. In zdaj vsak evro, ki gre v nekaj, kar ni spremenilo ne dinamike ne obnašanja koristnikov te pravice, vsaj z mojega vidika štejem za nekaj, kar ni smiselno. Raje namenimo denar v neke ukrepe, ki se bodo na drugi strani tudi pokazali kot učinkoviti.  Kar se tiče razlikovanja tretje države naproti Evropski uniji oziroma evropskemu gospodarskemu prostoru. Tu gre za eno temeljno, če tako rečem, usmeritev oziroma svoboščino, ki se tiče delovanja Evropske unije, to je prost pretok delovne sile. Določene omejitve se lahko postavljajo, vendar je nabor   (nadaljevanje) teh zelo omejen. Mi bomo pri iskanju rešitev za naprej seveda težili k temu, da prihaja do čim manjših razlik. Kakšen bo rezultat, bomo pa še videli. Ampak glede na vprašanje, ki ste ga postavili, ja, tu je podlaga za diferenciacijo. Vsaj kar se tiče izhodiščnega predloga, je bila v tem, da za državljane Evropske unije oziroma evropskega gospodarskega prostora veljajo malenkostno drugačna pravila z vidika prostega pretoka delovne sile, ker tretje države v ta režim niso vključene.  Kar se tiče upokojencev. Mislim, da je v letu 2019 7 tisoč 130 evrov približno na letni ravni dohodek, ki ga lahko takšen upokojenec zasluži. Naša ocena je, da če gre za več kot toliko, da je primerno, da pogleda in se odloči za neko drugo podlago, pogodbeno. Tudi iz tega razloga, da ne prihaja do izkrivljanja na trgu dela, zaradi tega, ker še vedno gre tu za nekoga, ki prejema pokojnino, polno, in sočasno izkoristi možnost, da opravi določena dela, se pravi, do 60 ur na mesec in v obsegu do nekaj čez 7 tisoč evrov na letni ravni, in bi lahko v tem primeru predstavljal nelojalno konkurenco tako drugim delavcem kot tudi potem predstavljal nek bazen kadra za gospodarstvo, kar bi potem posredno vplivalo tudi na pogajalsko zmožnost pri drugih oblikah dela, predvsem pri tisti, ki je nekako še vedno temelj celotnega sistema, in to so pogodbe o zaposlitvi, seveda posebej pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas.  To je to.
Hvala lepa državnemu sekretarju.  Ugotavljam, da smo željo po razpravi izčrpali, zato razpravo zaključujem. Ugotavljam, da sta se Odbor za gospodarstvo in Odbor za delo, družino, socialne zadeve in invalide seznanila z Nacionalnim reformnim programom za leti 2019-2020.  S tem zaključujem 9. nujno sejo Odbora za gospodarstvo. Vse lepo pozdravljam! Besedo predajam predsedniku Odbora za delo, družino, socialne zadeve in invalide, gospodu Vojku Staroviću.
Hvala. Tudi jaz zaključujem današnjo, 21. nujno sejo Odbora za delo, družino, socialne zadeve in invalide. Lepo se vam zahvaljujem za razpravo in udeležbo v teh večernih urah. Hvala lepa.