Spoštovane kolegice in kolegi! Začenjam 5. sejo Mandatno-volilne komisije. Vse članice in člane komisije, vabljene ter ostale prisotne lepo pozdravljam!

Obveščam vas, da je na seji z nami kot nadomestni član s pooblastilom gospod Jože Lenart, ki nadomešča poslanca Braneta Golubovića.

S sklicem seje ste prejeli naslednji dnevni red:

1. predlog sklepa o imenovanju predsednika in dveh članov Upravnega odbora Sklada za financiranje razgradnje Nuklearne elektrarne Krško in odlaganje radioaktivnih odpadkov iz Nuklearne elektrarne Krško,

2. predlog sklepa o imenovanju članice oziroma člana Slovenske nacionalne komisije za Unesco,

3. administrativne zadeve,

4. zahteva Okrožnega sodišča v Ljubljani, Kazenski oddelek, za odločitev o dovoljenju za začetek kazenskega postopka zoper sodnico Katarino Kuret Marolt,

5. predlog Poslanske skupine Slovenske demokratske stranke v zvezi z nadzorom premoženjskega stanja eno leto po prenehanju funkcije namestnice predsednika Komisije za preprečevanje korupcije po 21. členu Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije.

30. 11., 6. 12. in 7. 12. 2018 ste prejeli predloge za razširitev dnevnega reda z novimi točkami A1, A2 in A3. A1 - predlog za imenovanje guvernerja, člana Sveta Banke Slovenije; A2 - predlog za izvolitev v sodniško funkcijo na sodniško mesto okrajnega sodnika na Okrajnem sodišču v Kopru; A3 - predlog za imenovanje članice Nadzornega sveta Slovenskega državnega holdinga, d.d.

Ali želi kdo v imenu svoje poslanske skupine predstaviti stališče o predlogih za razširitev? Če ne, prehajamo na glasovanje o predlogih za razširitev dnevnega reda.

Glasujemo o predlagani razširitvi dnevnega reda seje z novo A1 točko. Glasujemo.

Kdo je za? (15 članov.) Kdo je proti? (Nihče.)

Ugotavljam, da je predlog sprejet.

Glasujemo o predlagani razširitvi dnevnega reda seje z novo A2 točko. Glasujemo.

Kdo je za? (14 članov.) Kdo je proti? (Nihče.)

Ugotavljam, da je predlog sprejet.

Glasujemo še o predlagani razširitvi dnevnega reda seje z novo A3 točko. Glasujemo.

Kdo je za? (15 članov.) Kdo je proti? (Nihče.)

Ugotavljam, da je predlog sprejet.

Nekatera gradiva za današnjo sejo ste prejeli v varovani predal v sistemu Udis, saj vsebujejo osebne podatke, ki so varovani na podlagi zakona. Če jih nameravate navajati oziroma v zvezi z njimi sprožati vprašanja, vas prosim za predhodno opozorilo, saj moramo v takem primeru v skladu s 101. členom Poslovnika Državnega zbora sejo zapreti za javnost.

Prehajamo na A1 TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG ZA IMENOVANJE GUVERNERJA, ČLANA SVETA BANKE SLOVENIJE, ki ga je Državnemu zboru 30. novembra 2018 predložil predsednik Republike Slovenije. Predlog ste članice in člani zaradi varstva podatkov prejeli v varovani predal v sistemu Udis.

K tej točki dnevnega reda je vabljen Urad predsednika Republike Slovenije. Seje se udeležuje gospa Nataša Kovač, generalna sekretarka v Uradu predsednika Republike Slovenije, ki jo prav lepo pozdravljam.

Uvodna pojasnila. Na podlagi 152. člena ustave in 35. člena Zakona o Banki Slovenije guvernerja Banke Slovenije imenuje Državni zbor za dobo 6 let na predlog predsednika Republike Slovenije in je lahko ponovno imenovan. V skladu s petim odstavkom 37. člena navedenega zakona mora Državni zbor o predlaganem kandidatu glasovati v 30 dneh po predložitvi predloga. Glasovanje je tajno, predlagani kandidat pa je imenovan, če zanj glasuje večina vseh poslancev.

Predsednik Republike Slovenije Državnemu zboru predlaga, da za guvernerja, člana Sveta Banke Slovenije imenuje mag. Boštjana Vasleta.

Naj uvodoma preberem predlog sklepa, o katerem bomo po opravljeni razpravi glasovali, in sicer: Mandatno-volilna komisija predlaga Državnemu zboru, da predlaganega kandidata mag. Boštjana Vasleta imenuje za guvernerja, člana Sveta Banke Slovenije. Končno odločitev o imenovanju kandidata bo sprejel Državni zbor s tajnim glasovanjem.

Želi besedo gospa Nataša Kovač, generalna sekretarka v Uradu predsednika Republike Slovenije, za obrazložitev predloga? Izvolite, beseda je vaša.

Hvala lepa, spoštovani predsednik.

Spoštovane poslanke in poslanci!

Kot ste že seznanjeni, se je predsednik Republike Slovenije, potem ko po prvem pozivu predlagani kandidat za guvernerja Banke Slovenije v Državnem zboru ni bil izvoljen, odločil, da ponovi javni poziv za zbiranje predlogov možnih kandidatov za to funkcijo. Na ponovljeni poziv je Urad predsednika republike prejel pet predlogov kandidatur, in sicer za prof. dr. Jožeta Damijana, mag. Evo Lorenčič, prof. dr. Igorja Mastena, Tomaža Toplaka in mag. Boštjana Vasleta. Po temeljitem razmisleku, po več krogih posvetovanj in pogovorov z vodji poslanskih skupin Državnega zbora se je predsednik republike odločil, da za kandidata za funkcijo guvernerja Banke Slovenije in člana Sveta Banke Slovenije predlaga mag. Boštjana Vasleta, magistra ekonomskih znanosti, ki je magistriral s področja makroekonomije na Central European University v Budimpešti. Vsi ga poznamo kot dolgoletnega direktorja Urada za makroekonomske analize in razvoj, v tej funkciji je sodeloval pri vseh ključnih ekonomskih izzivih zadnjih 15 let razvoja Slovenije. Pri pripravi programa zniževanja inflacije, pripravi in izvedbi obsežnega programa strukturnih reform, pripravi ukrepov za odziv na gospodarsko in finančno krizo, kar vse je zahtevalo usklajeno delovanje ekonomskih politik. Ob tem je pridobil celovit pregled in poglobljeno razumevanje delovanja slovenske ekonomije. Koordiniral in izpeljal je nekaj ključnih in odmevnih projektov s področja razvojnih politik, znaten del svojega časa je namenil analizi ekonomskih tveganj. Sodeloval je z vsemi ključnimi organi v Republiki Sloveniji, kot tudi z mnogimi in številnimi mednarodnimi institucijami, s katerimi se srečuje tudi Banka Slovenije. Dobro je seznanjen s pomembnimi deli mednarodnih aktivnosti Banke Slovenije. S svojim delom in dejavnostjo je pridobil ugled neodvisnega strokovnjaka z osebno integriteto, ki svoje poglede oblikuje na podlagi argumentiranih stališč in opravljenih analiz. Je član številnih strokovnih odborov mednarodnih institucij, OECD, Evropske komisije ter član Evropske mreže fiskalnih svetov. Ima več kot desetletne vodstvene izkušnje z vodenjem urada ter več kot petnajstletne delovne izkušnje z vodenjem najzahtevnejših projektov v okviru urada. Mag. Boštjan Vasle je kandidat, ki se je izkazal s svojimi moralnimi in etičnimi standardi. Skupaj s strokovnimi vodstvenimi izkušnjami vse navedeno zagotavlja, da bo kandidat mag. Vasle opravljal zaupano mu funkcijo člana Sveta Banke Slovenije, guvernerja Banke Slovenije strokovno, skrbno in učinkovito ter da bo pri svojih odločitvah neodvisen. Predsednik Republike Slovenije predlaga poslankam in poslancem Državnega zbora, da mag. Boštjana Vasleta izvolijo za guvernerja Banke Slovenije.

Hvala lepa.

Najlepša hvala generalni sekretarki za dodatno obrazložitev.

Odpiram razpravo poslank in poslancev. Kdo želi razpravljati? Če ne želi nihče razpravljati, zaključujem razpravo.

Na glasovanje dajem naslednji predlog sklepa: Mandatno-volilna komisija predlaga Državnemu zboru, da predlaganega kandidata mag. Boštjana Vasleta imenuje za guvernerja, člana Sveta Banke Slovenije. Glasujemo.

Kdo je za? (9 članov.) Kdo je proti? (2 člana.)

Ugotavljam, da je sklep sprejet.

Zaključujem to točko dnevnega reda in se zahvaljujem gospe Nataši Kovač za sodelovanje in ji želim uspešno delo še naprej.

Prehajamo na A2 TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG ZA IZVOLITEV V SODNIŠKO FUNKCIJO NA SODNIŠKO MESTO OKRAJNEGA SODNIKA NA OKRAJNEM SODIŠČU V KOPRU, ki ga je Državnemu zboru predložil Sodni svet.

Del gradiva je objavljenega pri EPA, obrazložen predlog Sodnega sveta pa ste zaradi varstva podatkov prejeli v varovani predal v sistemu Udis.

K tej točki dnevnega reda sem vabil: predsednico Sodnega sveta dr. Barbaro Nerat, seje pa se udeležuje član Sodnega sveta mag. Emil Zakonjšek, ki ga prav lepo pozdravljam.

Uvodna pojasnila. Sodni svet na podlagi prvega odstavka 23. člena Zakona o sodnem svetu in 18. člena Zakona o sodniški službi Državnemu zboru predlaga, da v sodniško funkcijo na sodniško mesto okrajnega sodnika na Okrajnem sodišču v Kopru izvoli Miho Špilarja. Predlog sklepa, ki ga bo Mandatno-volilna komisija posredovala v odločanje Državnemu zboru, ste prejeli kot delovno gradivo.

Člana Sodnega sveta mag. Emila Zakonjška prosim za uvodno obrazložitev predloga.

Bom kratek.

Obsežno obrazložitev, zakaj Sodni svet predlaga kandidata Miho Špilarja za mesto sodnika Okrajnega sodišča, ste dobili. Postopek je potekal tako kot običajno pri kandidaturi za sodnike. Za to delovno mesto se je javilo 13 kandidatov, formalno so vsi izpolnjevali pogoje. Potem se naredi izbor kandidatov, in sicer predsednik sodišča opravi izbor, opravi razgovor z vsemi kandidati in nato še Sodni svet pridobi vso dokumentacijo in opravi razgovor s posameznimi kandidati, ki po oceni Sodnega sveta najbolj ustrezajo za to sodniško mesto. To smo opravili in smo predlagali Miho Špilarja. On je zaposlen na sodišču, začel je na Okrožnem sodišču kot strokovni sodelavec v Kopru, zdaj je pa na Višjem sodišču kot strokovni sodelavec. Ima tudi dobre ocene iz študija in pravosodnega izpita, izkazal se je tudi pri dosedanjem delu, tako smo ocenili, da je med prijavljenimi kandidati najbolj primeren za sodnika na Okrajnem sodišču v Kopru.

Toliko zaenkrat, če bo pa kakšno vprašanje, pa prosim.

Hvala lepa.

Za magnetogram še povem, da Andrej Rajh s pooblastilom nadomešča Mašo Kociper.

Odpiram razpravo članic in članov Mandatno-volilne komisije. Kdo želi besedo? Izvoli, kolegica Anja Bah Žibert, podpredsednica, izvolite.

Hvala za besedo.

V Slovenski demokratski stranki se kar večkrat javimo, kadar gre za imenovanje oziroma predlaganje tovrstnih funkcij. Jaz upam, da to za Sodni svet ne pomeni tega, da zdaj imajo pa spet ti neke argumente oziroma razprave. Predvsem želim, da veste, da svoje delo opravljamo resno in zato tudi želimo nekatere odgovore.

Pri vseh teh zadevah, ki smo jih veliko obravnavali, smo povedali, da bi radi neka merila med enimi in drugimi kandidati, pa tega še vedno nimamo. Imamo zelo natančen opis, zakaj je posamezen kandidat izbran, nimamo pa nikoli podatkov o merilih, predvsem tistih, ki so opravili tisti najožji krog na nek način evidentiranja ali pa kandidiranja. Se pravi, Sodni svet je imel na voljo 13 kandidatov, od tega so prišli v ožji krog 4 kandidati. V gradivu tudi jasno piše, da je s kandidati opravila razgovor tudi predsednica Okrožnega sodišča v Kopru. Zdaj me zanima, s katerimi kandidati, s temi štirimi ali z vsemi trinajstimi. Ne nazadnje me tudi zanima predvsem to, na kakšen način se opravijo ti razgovori okrožnega sodnika, ker na nek način ljudje, ki delajo v tistem okolju, so za predsednika Okrožnega sodišča gotovo bolj poznani kot tisti, ki morda v okolju niso toliko poznani, pa vendar to ne pomeni, da ne izpolnjujejo nekih kriterijev.

Kot drugo, sicer bo to tudi verjetno predmet kakšnega drugega odbora, ampak v zadnjem času je v javnosti odjeknila tudi novica o odstopu ene od članic Sodnega sveta. Namreč, razlog je bil zelo presenetljiv, gre za to, da Sodni svet, ne da ne dela dobro, ampak je časovno precej omejen in za enega kandidata, ki ga obravnava 11 članov Sodnega sveta, imate na voljo okrog 20 minut. To pomeni, da se niti ne zvrsti krog vprašanj. Po moje gre le za ustavno kategorijo, kar se tiče Sodnega sveta, in se mi zdi res zelo minimalno oziroma nesprejemljivo, da lahko v 20 minutah nekdo oceni primernost kandidatov. Tako jaz tu predvsem bolj kot to imenovanje konkretno apeliram na to, da bi vendarle morali dobiti vsaj med tistimi štirimi ožjimi kandidati, ki so, neke kriterije, zakaj je prišlo do odločitve. Jaz mislim, da v 20 minutah nobeden, ki ne pozna kandidatov, težko oceni njihovo primernost. Je pa tako, da sklicevanje samo na ocene v času fakultete, menim, da to ni najbolj posrečeno, namreč, ocene so lahko zelo različne, potem so pa delovne sposobnosti nekoga ali pa znanje, ko se mora dejansko izkazati v samem okolju, mogoče ne odražajo tega in je primernost kandidata morda vse prej kot samo ocena, ki jo je imel nekdo na fakulteti. Ker vedno, kadar gledamo te predloge, se zelo usmerjate v oceno na fakulteti. Verjetno se bo kdaj prijavil tudi kakšen kandidat, ki ni opravljal fakultete v Sloveniji, in bo verjetno tudi to ocenjevanje zelo težko primerljivo. Tako mislim, da bi morali pri tem izboru imeti vendar vsaj za tisti ožji krog na voljo neke kriterije v smislu en kandidat, drug, tretji, četrti, odločili smo se pa za enega. Tako kot Sodni svet ocenjuje, da imate preveč dela in da imate, glede na to, da gre za volontersko opravljanje funkcij, morate razumeti, da tudi mi v Državnem zboru moramo sprejeti pomembno odločitev. Imamo veliko podatkov o tem kandidatu, nimamo pa primerjave z ostalimi.

Hvala.

Hvala lepa, Anja.

Želite dodatno obrazložiti? Prosim.

Torej, najprej glede odstopa prof. Trstenjakove. Jaz nimam pooblastila, da bi pojasnjeval stališče Sodnega sveta, ga tudi ne morem, ker ravno danes imamo sejo ob dveh in je na dnevnem redu tudi obravnava in stališče, ki ga bo Sodni svet sprejel ob tem odstopu. Mislim, da bomo podrobnejše pojasnili vse, tudi delovanje Sodnega sveta in se ne opredelili samo do odstopa kot takšnega. Mogoče se pri tej odstopni izjavi prof. Trstenjakove in potem v reakcijah v medijih se preveč poudarja teh 20 minut, ki naj bile na razpolago za razgovor s kandidati. Teh 20 minut ali pol ure je zato v bistvu, da se določi dnevni red, kako kandidate vabimo, ker na eno sejo vabimo največ, smo se zdaj dogovorili, šest kandidatov. Nikoli pa pri vseh razgovorih, ki smo jih opravljali na vseh sejah, na katerih sem jaz sodeloval, nismo omejevali časa tega razgovora.

Kar se tiče tega, ne konkretnega kandidata, ampak načina izbora, bi pa povedal naslednje. Omenil sem ocene, ampak to so samo eden od številnih in ne odločilen podatek pri tem. Ocene so ene, potem so poročila o delu, vsak kandidat mora odgovoriti na obsežen vprašalnik. Potem se dobi mnenje mentorjev, ki so sodelovali, če dela na sodišču, če je izven sodstva, poskušamo dobiti mnenje delodajalca oziroma predstojnika tam, kjer je delal. Potem je priložen najmanj en izdelek, torej sodba ali kakšen drug izdelek sodišča, ki ga je ta kandidat izdelal pri svojem delu. Seveda, predsedniki sodišč opravijo razgovore z vsemi kandidati, in to natančno, pa ne samo oni, ampak tudi tisti predstojnik, vodja oddelka, na katerega se predvideva, da bo ta kandidat, če bo izbran, razporejen. Tako je to dosti natančen razgovor in preverjanje, zakaj se odloča, kako se odloča in tako naprej. Potem je pa še razgovor na Sodnem svetu. To ni preverjanje znanja, ker to je bilo že opravljeno prej, ampak nek osebni vtis, vsak član Sodnega sveta lahko opravi razgovor, z različnih področij smo v Sodnem svetu, tako lahko pokrivamo tudi vsa tista pravna vprašanja s posameznega področja, na katerega se predvideva, da bo kandidat potem izvoljen.

Kar se tiče kriterijev, te kriterije seveda imamo, to ni na pamet. In če boste pogledali oziroma bom svetoval Sodnemu svetu, da pošlje eno pojasnilo zdajle na seji, v zadnjem zapisniku smo tudi opredelili, po katerih kriterijih se je izbralo tiste štiri ali pa šest ali koliko kandidatov, ki jih povabimo potem na razgovor. Vsak kandidat, ki ni bil izbran, dobi obrazloženo mnenje, zoper katerega se je mogoče pritožiti. Tako jaz mislim, da so na ta način v tem postopku varovane pravice kandidata, hkrati pa se najbolje kar se da preveri njegove sposobnosti za mesto sodnika, na katerega kandidira.

Hvala lepa.

Želi še kdo besedo? Izvoli, kolega Jožef Horvat.

Hvala lepa, gospod predsednik.

Lep pozdrav, spoštovane kolegice in kolegi! Pozdrav tudi predstavniku Sodnega sveta!

Jaz bom čisto kratek in bom ponovil apel na vse, tudi na Sodni svet, na Ministrstvo za pravosodje, na Vlado, na koalicijo, da vendarle, ker smo že velikokrat ugotovili, da je postopek izvolitve v sodniško funkcijo pri nas zastarel, rigiden, ne racionalen, pristopimo vsi skupaj k izboljšavi tega sistema. Poslanci, ko glasujemo o izvolitvi nekega kandidata v sodniško funkcijo, tega človeka morda nikoli nismo srečali, morda ga v življenju ne srečamo, nimamo možnosti, da bi pridobili vse informacije o njem, informacija pa je ključni, bistveni element v procesu odločanja. Pred kratkim sem sprejel v Državnem zboru predstavnike pomurskih sodišč, ki so gostili sodnike iz naše sodne sosede. In smo odprli tudi to razpravo. Nekatere države imajo to bolj elegantno, bolj racionalno rešeno kot pri nas. Ta postopek pri nas je treba zamenjati, in to bomo tako dolgo ponavljali, dokler k temu dejansko tudi ne bomo pristopili.

Hvala lepa.