Lep pozdrav! Pozdravljam vse članice in člane odbora, vse vabljene in ostale prisotne! Začenjam 23. sejo Odbora za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo. Danes bomo obravnavali dva predloga zakonov: Predlog zakona o detektivski dejavnosti in Predlog zakona o izvajanju uredbe EU o obravnavanju razširjanja terorističnih spletnih vsebin.

Obveščam vas, da so odsotni z današnje seje: poslanka Nataša Sukič zaradi službenih obveznosti in zaradi službenih obveznosti tudi doktorica Vida Čadonič Špelič.

K dnevnemu redu ni bilo predlogov za razširitev oziroma umik zadeve in zato ostaja dnevni red tak, kot je bil določen s sklicem seje.

Preden začnemo, preberem še pooblastila: poslanec Bojan Podkrajšek nadomešča poslanca Antona Šturbeja in poslanec Jožef Lenart nadomešča poslanca Andreja Kosija, poslanec Jožef Jelen nadomešča poslanca Žana Mahniča.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOGA ZAKONA O DETEKTIVSKI DEJAVNOSTI,

ki ga je Državnemu zboru v obravnavo predložila Vlada in je bil dne 5. 7. 2024 objavljen na spletnih straneh Državnega zbora. Kot gradivo imamo na voljo še mnenje Zakonodajno-pravne službe, mnenje Sodnega sveta in mnenje Komisije Državnega sveta za državno ureditev. K tej točki dnevnega reda so bili vabljeni: Ministrstvo za notranje zadeve, Državni svet in Zakonodajno-pravna služba.

Amandmaje so v poslovniškem roku, to je do 3. 10., vložile naslednje poslanske skupine: Poslanska skupina Svoboda, Socialni demokrati in Levica.

Pričenjam drugo obravnavo predloga zakona, v kateri bomo opravili razpravo in glasovanje o posameznih členih predloga zakona. Odboru predlagam, da se razprava o vseh členih in vloženih amandmajih združi v skladu s prvim odstavkom 128. člena Poslovnika Državnega zbora. Po opravljeni razpravi bomo opravili glasovanje o amandmajih ter nato glasovali o vseh členih skupaj.

Besedo sedaj dajem vabljenim na sejo, najprej državni sekretarki Ministrstva za notranje zadeve, gospe Helgi Dobrin. Izvolite.

Hvala lepa, gospa predsednica.

Vsi prisotni, lepo pozdravljeni! Danes obravnavamo Predlog zakona o detektivski dejavnosti, ki prinaša pomembne izboljšave in jasno strukturo za delovanje detektivske panoge v naši državi. Predlog zakona jasno opredeljuje oblike dela detektivov, ki vključujejo individualno delo, samostojno podjetništvo ter zaposlene v detektivskih družbah. S tem zagotavljamo preglednost in pa jasno delitev odgovornosti. Z nadgradnjo pogojev za opravljanje detektivske dejavnosti postavljamo temelje za profesionalno delovanje. Fizične in pravne osebe bodo morale izpolnjevati zahteve za registracijo in zagotavljati ustrezne poslovne prostore. Vpeljujemo obvezen vpis v evidenco detektivov in detektivskih družb, ki je predhodni pogoj za opravljanje dejavnosti. Ta korak je ključen za zagotavljanje reda in sledljivosti v delovanju detektivske panoge. Predlog zakona prinaša tudi prenovljeno ureditev pristojnosti in delovanja z zbornico, kar vključuje vsebino statuta zbornice, obveznost pridobitve soglasja ministrstva za notranje zadeve in letno poročanje ministrstev o izvajanju javnih nalog. To krepi odgovornost in preglednost v delovanju. Poleg tega zakon daje ministrstvu tudi večjo vlogo pri strokovnem nadzoru nad delom detektivov, kar dviguje standarde delovanja in zagotavlja večjo zaščito pravic strank. Podrobneje se ureja tudi področje disciplinske odgovornosti, vključno z dvostopenjskim odločanjem in možnostjo, da minister zahteva uvedbo disciplinskega postopka. S tem se zagotavlja pravičnost in transparentnost. Določajo se osebe, ki morajo biti varnostno preverjanje ter pogoji za mirovanje statusa detektiva. Kar še dodatno povečuje integriteto poklica. Urejajo se pravne podlage za pridobivanje podatkov in uporabo tehničnih sredstev, kar je ključno za učinkovito delovanje detektivov. Zakon vzpostavlja tudi notranjo pritožbeno pot, ki omogoča preverjanje zakonitosti in strokovnosti dela detektivov, kar krepi zaupanje javnosti v to panogo. Širijo se možnosti inšpekcijskega nadzora in podeljujejo nova pooblastila inšpektorjem za nadzor nad nezakonitim opravljanjem detektivske dejavnosti, kar dodatno ščiti interese vseh vpletenih. Nadgrajujejo se tudi evidence, ki jih vodi zbornica oziroma detektivi. Zbornica bo namreč na podlagi javnega pooblastila vodila dodatne evidence, vključno z disciplinskimi ukrepi in mirovanjem statusa detektivov, kar zagotavlja celovit nadzor nad delovanjem. Predlog Zakona o detektivski dejavnosti tako prinaša celovito ureditev, ki krepi delovanje detektivske dejavnosti, povečuje zaščito pravic strank in zagotavlja večjo transparentnost in odgovornost. Pri pripravi amandmajev smo večinoma upoštevali mnenje Zakonodajno-pravne službe Državnega zbora, v nadaljevanju pa bo dodatna pojasnila glede tistih vsebin, ki jih je izpostavila Zakonodajno-pravna služba Državnega zbora, vendar niso bila vključena v predlagane amandmaje, podal direktor doktor Darijo Levačić, zato prosim, če mu daste besedo.

Ja, izvolite, vam dajem besedo.

Hvala lepa za besedo. Kot že rečeno, večino pripomb Zakonodajno-pravne službe smo upoštevali.

Zdaj, kar se tiče členov oziroma amandmajev, ki jih nismo vključili oziroma pripombe Zakonodajno-pravne službe. Glede 9. člena, pripomb glede obveznega članstva v Detektivski zbornici. Tukaj pojasnjujemo, da obvezno članstvo ni zgolj izbrani model, temveč posledica javnih nalog, ki jih opravlja zbornica kot subjekt javnega prava in to izvršuje v javnem interesu. To vključuje varovanje interesov vseh detektivov, ki so v zbornici. Obvezno članstvo v zbornici pa zagotavlja neodvisno in strokovno izvajanje nalog, ki jih izvajajo detektivi, tako da v bistvu obvezno članstvo zagotavlja neko verodostojnost delovanja zbornice kot tudi njeno odvisnost, objektivnost. Poudarjamo pa tudi, da je obvezno članstvo, da se je o tem že izreklo Ustavno sodišče Republike Slovenije, ki je v svojih odločitvah poudarilo, da je obvezno članstvo primeren, nujen in sorazmeren poseg v ustavno pravico prizadetih subjektov, če želi država zagotoviti predstavnika gospodarskega sektorja. Zato na podlagi navedenega menimo, da obstoječa ureditev zadostno ščiti javni interes in zagotavlja ustrezno izvajanje javnih nalog zbornice. K 13. členu v zvezi s predlogom za jasnejšo ureditev disciplinske odgovornosti detektivov pojasnjujemo, da bo določitev disciplinskih kršitev natančno opredeljena v statutu zbornice, za katerega seveda mora pa ministrstvo podati soglasje. Pri tem bo ministrstvo skrbno preverilo ali so v predpisani vsi disciplinski ukrepi in če so ti sorazmerni ter ustrezno prilagojeni naravi in pa teži posameznih kršitev. Poleg tega tudi pravni red omogoča, da je posameznik za isto ravnanje lahko hkrati disciplinsko, odškodninsko, kazensko ali prekrškovno odgovoren, saj gre za različne pravne režime, tudi pravne posledice. Zato na podlagi tega menimo, da so obstoječe rešitve zadostne in skladne s pravnim redom, ministrstvo pa bo s svojim nadzorom dodatno zagotovilo, da prepreči morebitno nesorazmerno sankcioniranje. Pripombe k 14. členu. Glede predloga, da bi bilo potrebno pogoje za izrek posameznega disciplinskega ukrepa urediti na zakonski ravni. Pojasnjujemo, da bo ministrstvo pri podaji soglasja k Statutu detektivske zbornice zagotovilo, da so predlagani ukrepi in pogoji v statutu skladni z načelom sorazmernosti in pravne varnosti in da le te niso v nasprotju z zakonskimi določbami, ki urejajo to področje. Seveda na ta način bo zagotovljen ustrezen nadzor nad pravilnostjo in primernostjo teh določb. Pripombe k 47. členu. Glede pomisleka zakonodajnopravne službe zakaj je pritožbeni postopek del javnega pooblastila pojasnjujemo, da gre za povsem nov institut, ki je nenazadnje v interesu države in v katerem sodelujejo predstavniki regulatorja na izvajanje nalog zbornice, torej ministrstva. Se pravi, gre za nov institut, ki je zelo podoben tudi policijskemu pritožbenem postopku, kjer se v bistvu preverjajo ali so upravičena, katerim je država podelila detektivom dejansko izvršujejo na zakonit in strokoven način in da se v bistvu preprečuje zlorabe, se pravi varstva človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Zaradi zagotavljanja jasnosti in obrazložitve posameznih členov podajamo tudi dodatno obrazložitev 38. člena, ki se nanaša na osebno zaznavo detektiva, se pravi, pred zadnjim odstavkom obrazložitve 38. člena se doda naslednje besedilo: Štirimesečna časovna omejitev izvajanja osebne zaznave detektivu tudi prepoveduje, da bi ob morebitnem neuspešnem odkritju kršitve ali izkazane nadaljnje potrebe naročnika, da se ugotovi dejansko stanje na podlagi novega pooblastila ali sklenitve nove pogodbe za izvajanje detektivske dejavnosti osebno zaznavo še podaljševal. V kolikor bi detektiv po izteku štirih mesecev pričel na podlagi novega pooblastila ali sklenitev nove pogodbe za izvajanje detektivske dejavnosti zoper isto osebo ponovno izvajal osebno zaznavo bi bilo takšno ravnanje nezakonito. Poleg tega dopolnjujemo tudi obrazložitev v zadnjem odstavku obrazložitve, kjer se za besedilom, prav tako se v luči spoštovanja posameznikove zasebnosti in dostojanstva, izrecno določa da mora detektiv navedeno upravičenja izvajati le v najmanjšem mogočem obsegu, kot je potreben za pridobitev podatkov iz delovnega področja, za katero je pooblaščen in pri čemer ne sme izvajati vsesplošnega in neprekinjenega osebnega zaznavanja, ki bi po svoji naravi presegalo osebno zaznavanje po detektivu.

In tukaj se doda naslednje besedilo. Posebej izpostavljena določba oziroma prepoved v četrtem odstavku 38. člena, da detektiv ne sme izvajati vsesplošne in neprekinjene osebne zaznave pomeni, da lahko detektiv izvaja le tako imenovano statično osebno zaznavo oziroma opazovanje osebe, ki ne sme preiti v sledenje. Ob zaznavi gibanja oseba se bo seveda lahko detektiv za osebo izjemoma in za kratek čas tudi premikal, na primer, da bo ugotovil smer njenega gibanja, naslov kamor je vstopila in tako dalje, kar pa ne pomeni, da jo bo lahko neprekinjeno zasledoval z uporabo osebnega avtomobila ali drugega prevoznega sredstva. Osebna zaznava, ki bi jo detektiv izvajal na način, da bi se z vozilom premikal za osebo in dosledno spremljal njeno gibanje, bi namreč predstavljala vsesplošno in neprekinjeno delovanje detektiva v okviru osebne zaznave, kar bi bilo v nasprotju z zakonsko določbo četrtega odstavka 38. člena. Zakonskih določb, ki urejajo poseg v človekove pravice in temeljne svoboščine namreč ni mogoče razlagati ekstenzivno. Tako državi kot posameznikom je prepovedan vsak poseg v zasebnost in druge temeljne svoboščine, razen tistih, ki so izrecno dovoljeni. Gre za eno temeljnih ustavnih načel, v skladu s katerim je prepovedan vsak poseg v človekove pravice in temeljne svoboščine, razen tistih, ki so izrecno dovoljeni.

Pravica do zasebnosti pa se lahko konča samo takrat in tam, kjer kolidira zakonsko izkazanim močnejšim interesom drugih. O tem govori tudi ustavna odločba Sodišča Republike Slovenije. Določeno stopnjo zasebnosti pa lahko oseba pričakuje tudi pri gibanju na javnih površinah, tudi pri gibanju na prostem oziroma pri udejstvovanju v vsesplošnih dejavnostih, namreč, posameznik upravičeno pričakuje, da ga ne bo nekdo sistematično spremljal, si zapisoval njegove aktivnosti in tako dalje in te podatke medsebojno povezoval. V primeru, da bi se osebna zaznava detektiva izvajala na mobilen, se pravi na dinamičen način, bi lahko praktična izvedba le te v bistvenih elementih enako kot policijsko tajno opazovanje, za katerega pa policija potrebuje odredbo pristojnih organov, se pravi tožilstva, bodisi preiskovalnega sodnika, posledično pa je bila intenziteta posega v zasebnost oziroma osebnostne pravice posameznika pri izvajanju mobilne oziroma dinamične osebne zaznave detektiva, s katero bi lahko globoko posegel v temeljne človekove pravice posameznika in bi bila enaka kot pri izvajanju prikritega preiskovalnega ukrepa tajnega opazovanja po 149.a členu ZKP, zato določba četrtega odstavka 38. člena ZDD-2 izrecno prepoveduje izvajati vsesplošno in pa neprekinjeno osebno zaznavo, toliko dopolnitev.

Hvala lepa. Zdaj dajem besedo predstavnici Zakonodajno-pravne službe, gospe Špeli Maček Guštin, izvolite.

Hvala lepa. Torej naša služba je predlog zakona preučila z vidika pristojnosti, ki jih tej službi nalagata zakon v Državnem zboru in Poslovnik Državnega zbora. Predlog, ta predlog zakona v celoti nadomešča zdaj veljavni Zakon o detektivski dejavnosti. Večinoma je predlagana ureditev po vsebini enaka zdaj veljavni, vendar so spremembe kljub temu tolikšne, da je predvidena uskladitev organiziranosti Detektivske zbornice Republike Slovenije in tudi prilagoditev delovanja pravnih in fizičnih oseb, ki izvajajo detektivsko dejavnost v novem zakonu, se pravi, določeni so s tem v zvezi tudi neki roki. Poleg oseb, ki opravljajo detektivsko dejavnost, je pomemben subjekt tega predloga zakona zbornica. V zvezi s tem smo imeli največ pripomb, nanašajo pa se na njen pravni status kot osebe javnega prava, pa na njeno organiziranost, naloge in pristojnosti. Predlog zakona ta vprašanja po naši oceni ne ureja na jasen in zakonodajno urejen način, ker je v besedilu več členov, v tem smislu presplošno, mestoma tudi notranje neskladno in nasprotujoče, zaradi česar bi bil sicer nujni nadzor nad oziroma sistem nadzora nad delom zbornice neučinkovit. Pomanjkljivosti te ureditve lahko pomenijo neskladje s 120. in 121. členom Ustave v zvezi z obvezno članarino, tudi s 147. členom Ustave.

Potem smo opozorili na nejasno in deloma pomanjkljivo ureditev obveznega članstva v zbornici, kar bi lahko bilo v neskladju s 35. oziroma 42. členom Ustave. Vprašljivo je tu bilo oziroma je, ali je obvezno članstvo skladno z Ustavo tudi, če zbornica izgubi svoja javna pooblastila, kar sicer zakon omogoča. Nadalje je na nivoju zakona neustrezno urejena tudi disciplinska odgovornost detektivov, ker ne konkretizira niti disciplinske odgovornosti kot take, niti disciplinskih kršitev, zato je podrobnejše urejanje teh vprašanj s statutom zbornice lahko v neskladju s 120. členom Ustave in tu je treba povedati, da gre za vsebino, ki je z vidika zakona zelo pomembna, ker bi lahko disciplinske kršitve konkurirale s prekrški, ki jih določa zakon.

Potem, ugotovili smo tudi, da predlog zakona sploh ni uredil detektivskega izpita, čeprav gre za eno pomembnejših vsebin reguliranja detektivske dejavnosti oziroma tega poklica. Nejasna je tudi ureditev področij dela detektivov, ker predlog zakona omogoča znatno širitev teh področij in tudi upravičen detektivov z drugimi zakoni. Zdaj, problem razpršenega urejanja detektivske problematike je pač povezan s pooblastili in upravičenji detektivov na teh področjih dela, ker lahko zaradi tega pri svojem delu močno posežejo v človekove pravice, zlasti v zasebnost posameznikov in je zato po naši oceni ključno, da se njihova dejavnost ureja čim bolj koncentrirano oziroma vezano na enotno določena pravila, s katerimi se varuje zasebnost posameznika.

Premalo natančne so tudi določbe o obdelovanju osebnih podatkov, ki detektivom dajejo široka pooblastila glede dostopa do podatkov iz številnih evidenc in kot poseben problem smo izpostavili tudi pritožbeni postopek zoper delo detektiva, ki se v zakonu ureja kot novost. Predlagana ureditev je sporna z vidika 121. člena Ustave, ki ureja pogoje za javno pooblastilo, ker ta postopek v predlagani obliki zajema tudi kršitve razmerja med detektivom in njegovim naročnikom. Javnega pooblastila za take primere ni mogoče podeliti, zato ureditev tudi v tem delu potrebuje spremembo besedila. Potem še pri prehodnih določbah, tam ni določena nadaljnja uporaba zdaj veljavnega zakona, ki bo s sprejemom tega predloga zakona prenehal veljati, je pa zanj določeno, da se v nekaterih primerih naj bi še naprej uporabljal.

Toliko o našem mnenju. Zdaj amandmaji, ki so bili vloženi glavne pomisleke iz našega mnenja ustrezno odpravljajo, v preostalem delu pa dajejo odgovor dodatna pojasnila predstavnika predlagatelja. Drugih pripomb nimamo.

Hvala.

Hvala lepa.

In zdaj dajem besedo še predstavniku Državnega sveta, državnemu svetniku gospodu Rajku Fajtu.

Izvolite.

Spoštovana gospa predsednica, hvala za besedo.

Lep pozdrav, spoštovani gospe in gospodje!

Torej Komisija za državno ureditev je predlog zakona podprla. Komisijo je zanimalo v razpravi, ali ima predlog kakršen koli vpliv na ureditev varovanja določenih oseb v Republiki Sloveniji, na primer, če bi storitve detektivov lahko uporabili tudi za varovanje državnih tožilcev, sodnikov, ki delujejo na primerih, pri katerih se oceni, da jim je potrebno zagotoviti varovanje. S strani predlagatelja je bilo pojasnjeno, da Zakon o detektivski dejavnosti v ničemer ne posega v varovanje varovanih oseb, ker to v bistvu to ureja policija v okviru Centra za varovanje prav tako je v razpravi bilo izpostavljeno ali v okviru priprave predloga zakona se razmišlja o regulaciji dejavnosti v smislu, da bi bile cene za določena opravila detektivov urejene s točkovnim sistemom, podobno kot na primer imajo to odvetniki, kajti določena opravila kot so vročanje pošte, nadzor bolniških odsotnosti, nadzor prevozov na delo in podobno so pri, bom rekel, vseh detektivih precej podobno in je bila morda tarifa za takšna opravila lahko določena s strani države, s strani predlagatelja je bilo pojasnjeno oziroma smo prejeli odgovor, da na Ministrstvu za notranje zadeve o tej regulaciji se ne razmišlja, da bi področje glede na vprašanje kakorkoli urejali, kajti detektivom opravil ne nalaga država, ampak je to, gre za gospodarsko dejavnost. Prav tako je bilo izpostavljeno, da je v javni razpravi je bilo podanih veliko pripomb in predlogov s strani torej številnih udeležencev, deležnikov in zato je torej zanimalo člane komisije, v kolikšni meri so bile njihove pripombe upoštevane. Ugotovili smo namreč, da nekatere niso bile, torej, pojasnjeno je bilo, da je bil večji delež pripomb upoštevan, vendar določenih seveda ni bilo mogoče upoštevati, ker mora država oziroma ministrstvo za notranje zadeve skrbeti za ravnotežje med možnostmi za delo detektivov na eni strani in varstvo človekovih pravic, saj detektivi s svojim delovanjem posegajo v pravice posameznika. Potem je bilo tudi v okviru prikaza ureditev v drugih državah EU. Izpostavljen je bil način regulacije dela detektivov v Avstriji in zato je komisijo zanimalo, ali bi bilo podobno ureditev, kot jo ima Avstrija, lahko urediti, ne vem, v obrtnem zakonu, in torej, in ali je nujno, da se to ureja s posebnim zakonom, glede na to, da pri številnih zakonih iščemo primerjave s sosednjimi državami oziroma članicami EU. Odgovor je bil, da torej gre v primeru tokratnega zakona le za posodobitev veljavne zakonodaje in se predlog zakona dopolnjuje glede na izkušnje iz preteklih let in da v bistvu ni to stvar, ki bi jo urejal recimo obrtni zakon. Sicer pa, kot sem rekel, po razpravi je komisija predlog podprla. Hvala za priložnost.

Hvala lepa.

Zdaj prehajamo na razpravo in besedo dajem članicam in članom odbora. Želi kdo besedo? Če ne, potem zaključujem razpravo in prehajamo na glasovanje.

Najprej dajem na glasovanje amandma k naslovu 6. člena, predlagatelji so stranke koalicije.

Glasujemo. Navzočih je 7 poslank in poslancev, za je glasovalo 5, proti ni bil nihče.

(Za je glasovalo 5.) (Proti nihče.)

Ugotavljam, da... / oglašanje iz dvorane/ Prosim? Aha, okej, bom prekinila. Začeli smo sklepčni, tako da bom prekinila glasovanje... Aha, prihajata. Začenjamo glasovanje. Prosim, da vsi pogledate, ali imate vložene glasovalne kartice. Glasujemo o prvem amandmaju k naslovu 6. člena, predlagatelji Poslanske skupine koalicije.

Glasujemo. Navzočih je devet poslank in poslancev, za jih je glasovalo sedem, proti ni bil nihče.

(Za je glasovalo 7.) (Proti nihče.)

In ugotavljam, da je amandma sprejet.

In nadaljujemo z amandmajem k 9. členu predlagateljev poslanskih skupin koalicije.

Glasujemo. Navzočih je devet poslank in poslancev, za jih je glasovalo sedem, proti ni bil nihče.

(Za je glasovalo 7.) (Proti nihče.)

Ugotavljam, da je amandma sprejet.

Nadaljujemo z amandmajem k 10. členu predloga zakona. Predlagatelji so skupina koalicije.

Glasujemo. Navzočih je devet poslank in poslancev, za jih je glasovalo sedem, proti ni bil nihče.

(Za je glasovalo 7.) (Proti nihče.)

In ugotavljam, da je amandma sprejet.

Nadaljujemo z amandmajem k 11. členu predloga zakona. Predlagatelji poslanske skupine koalicije.

Glasujemo. Navzočih je devet poslank in poslancev, za jih je glasovalo sedem, proti ni bil nihče.

(Za je glasovalo 9.) (Proti nihče.)

In ugotavljam, da je amandma sprejet.

Nadaljujemo z amandmajem k 13. členu predloga zakona, predlagateljev poslanskih skupin koalicije.

Glasujemo. Navzočih je devet poslank in poslancev, za jih je glasovalo sedem, proti ni bil nihče.

(Za je glasovalo 7.) (Proti nihče.)

In ugotavljam, da je amandma sprejet.

In nadaljujemo z amandmajem k 14. členu predloga zakona predlagateljev poslanskih skupin koalicije. ..Glasujemo. Navzočih je devet poslank in poslancev, za jih je glasovalo sedem, proti ni bil nihče.

(Za je glasovalo 7.) (Proti nihče.)

In ugotavljam, da je amandma sprejet.

Nadaljujemo z amandmajem k 15. členu predloga zakona, predlagateljev poslanskih skupin koalicije.

Glasujemo. Navzočih je devet poslank in poslancev, za jih je glasovalo sedem, proti ni bil nihče.

In ugotavljam, da je amandma sprejet.

Nadaljujemo z amandmajem k 17. členu predloga zakona. Predlagatelji poslanske skupine koalicije. ...Glasujemo. Navzočih je devet poslank in poslancev, za je glasovalo sedem, proti nihče.

(Za je glasovalo 7.) (Proti nihče.)

In ugotavljam, da je amandma sprejet.

Nadaljujemo z amandmajem k 19. členu predloga zakona, predlagateljev poslanskih skupin koalicije.

Glasujemo. Navzočih je devet poslank in poslancev, za jih je glasovalo sedem, proti ni bil nihče.

(Za je glasovalo 7.) (Proti nihče.)

In ugotavljam, da je amandma sprejet.

Nadaljujemo z amandmajem k 20. členu predloga zakona. Predlagatelji Poslanske skupine koalicije. Glasujemo. Navzočih je 9 poslank in poslancev, za je glasovalo 7, proti ni bil nihče.

(Za je glasovalo 7.) (Proti nihče.)

In ugotavljam, da je amandma sprejet.

Nadaljujemo z amandmajem k 24. členu predloga zakona predlagateljev poslanskih skupin koalicije. Začenjam glasovanje.

Glasujemo. Navzočih je 9 poslank in poslancev, za je glasovalo 7, proti ni bil nihče.

(Za je glasovalo 7.) (Proti nihče.)

In ugotavljam, da je amandma sprejet.

Nadaljujemo z amandmajem k 26. členu predloga zakona. Predlagatelji Poslanske skupine koalicije, začenjam glasovanje.

Glasujemo. Navzočih je 9 poslank in poslancev, za je glasovalo 7, proti ni bil nihče.

(Za je glasovalo 7.) (Proti nihče.)

In ugotavljam, da je amandma sprejet.

Nadaljujemo z amandmajem k 30. členu predloga zakona, predlagateljev poslanskih skupin koalicije, in začenjam glasovanje.

Glasujemo. Navzočih je 9 poslank in poslancev, za je glasovalo 7, proti ni bil nihče.

(Za je glasovalo 7.) (Proti nihče.)

In ugotavljam, da je amandma sprejet.

Nadaljujemo z amandmajem k 32. členu predloga zakona. Predlagatelji poslanske skupine koalicije, in začenjam glasovanje.

Glasujemo. Navzočih je 9 poslank in poslancev, za je glasovalo 7, proti ni bil nihče.

(Za je glasovalo 7.) (Proti nihče.)

In ugotavljam, da je amandma sprejet.

Nadaljujemo z amandmajem k 33. členu predloga zakona. Predlagatelji Poslanske skupine koalicije, začenjam glasovanje.

Glasujemo. Navzočih je 9 poslank in poslancev, za je glasovalo 7, proti ni bil nihče.

(Za je glasovalo 7.) (Proti nihče.)

In ugotavljam, da je amandma sprejet.

Nadaljujemo z amandmajem k 34. členu predloga zakona, predlagateljev poslanskih skupin koalicije, in začenjam glasovanje.

Glasujemo. Navzočih je 9 poslank in poslancev, za je glasovalo 7, proti ni bil nihče.

(Za je glasovalo 7.) (Proti nihče.)

In ugotavljam, da je amandma sprejet.

In nadaljujemo z amandmajem k 35. členu predloga zakona predlagateljev poslanskih skupin koalicije. In začenjam glasovanje.

Glasujemo. Navzočih je 9 poslank in poslancev, za je glasovalo 7, proti ni bil nihče.

(Za je glasovalo 7.) (Proti nihče.)

In ugotavljam, da je amandma sprejet.

Nadaljujemo z amandmajem k 37. členu predloga zakona, predlagateljev poslanskih skupin koalicije, in začenjam glasovanje.

Glasujemo. Navzočih je 9 poslank in poslancev, za je glasovalo 7, proti ni bil nihče.

(Za je glasovalo 7.) (Proti nihče.)

In ugotavljam, da je amandma sprejet.

Nadaljujemo z amandmajem k 41. členu predloga zakona. Predlagatelji so poslanske skupine koalicije in začenjamo glasovanje.

Glasujemo. Navzočih je 9 poslank in poslancev, za je glasovalo 7, proti ni bil nihče.

(Za je glasovalo 7.) (Proti nihče.)

In ugotavljam, da je amandma sprejet. Zdaj nadaljujemo z amandmajem k 47. členu predloga zakona, predlagatelji poslanske skupine koalicije.

Glasujemo. Navzočih je 9 poslank in poslancev, za je glasovalo 7, proti ni bil nihče.

(Za je glasovalo 7.) (Proti nihče.)

Ugotavljam, da je amandma sprejet.

Nadaljujemo z amandmajem k 71. členu predloga zakona predlagateljev poslanskih skupin koalicije.

Glasovanje. Navzočih je 9 poslank in poslancev, za je glasovalo 7, proti ni bil nihče.

(Za je glasovalo 7.) (Proti nihče.)

Ugotavljam, da je amandma sprejet.

Nadaljujemo z amandmajem k 75. členu predloga zakona, predlagatelji poslanske skupine koalicije.

Glasujemo. Navzočih je 9 poslank in poslancev, za je glasovalo 7, proti ni bil nihče.

(Za je glasovalo 7.) (Proti nihče.)

Ugotavljam, da je amandma sprejet.

In še zadnji amandma k 81. členu predloga zakona predlagateljev poslanskih skupin koalicije.

Glasujemo. Navzočih je 9 poslank in poslancev, za je glasovalo 7, proti ni bil nihče.

(Za je glasovalo 7.) (Proti nihče.)

Ugotavljam, da je amandma sprejet.

Zdaj prehajamo na glasovanje o vseh členih skupaj. Želi kdo obrazložiti glas? Verjetno ne.

Glasujemo. Navzočih je 9 poslank in poslancev, za vse člene je glasovalo 7, proti ni bil nihče.

(Za je glasovalo 7.) (Proti nihče.)

Ugotavljam, da so členi sprejeti.

S tem zaključujem drugo obravnavo predloga zakona na matičnem delovnem telesu.

Sprejeti amandmaji bodo vključeni v dopolnjen predlog zakona, ki bo sestavni del poročila odbora.

V skladu z drugim odstavkom 42. člena Poslovnika Državnega zbora moramo določiti še poročevalca oziroma poročevalko. Predlagam, da je poročevalka podpredsednica Jožica Derganc. Se strinjamo? Ja.

S tem zaključujem to točko dnevnega reda in se vam zahvaljujem za udeležbo.

Prehajamo na 2. TOČKO DNEVNEGA REDA, to je na obravnavo PREDLOGA ZAKONA O IZVAJANJU UREDBE EVROPSKE UNIJE O OBRAVNAVANJU RAZŠIRJANJA TERORISTIČNIH SPLETNIH VSEBIN, ki ga je Državnemu zboru v obravnavo predložila Vlada in je bil dne 23. 8. objavljen na spletnih straneh Državnega zbora.

Kot gradivo imamo na voljo mnenje Zakonodajno-pravne službe, mnenje Sodnega sveta in mnenje Komisije Državnega sveta za državno ureditev. K tej točki dnevnega reda so bili vabljeni Ministrstvo za digitalno preobrazbo, Državni svet in Zakonodajno-pravna služba.

Amandmaje so v poslovniškem roku, to je do 3. 10., vložile poslanske skupine Svobode, Socialnih demokratov in Levice.

Pričenjam drugo obravnavo predloga zakona, v kateri bomo opravili razpravo in glasovanje o posameznih členih predloga zakona.

Odboru predlagam, da se razprava o vseh členih in vloženih amandmajih združi v skladu s prvim odstavkom stoosemindvajsetega člena Poslovnika Državnega zbora. Po opravljeni razpravi bomo opravili glasovanje o amandmajih ter nato glasovali o vseh členih skupaj.

In besedo zdaj dajem vabljenim. Najprej predstavnici predlagatelja zakona, državni sekretarki doktorici Alidi Kamišalić Latifić. Izvolite.

Najlepša hvala. Spoštovana predsedujoča, spoštovane poslanke in poslanci, cenjeni vsi navzoči! S predlogom zakona, ki ga obravnavamo v okviru te točke dnevnega reda, se vzpostavlja pravna podlaga za izvajanje Uredbe EU o obravnavanju razširjanja terorističnih spletnih vsebin. Uvodoma je treba pojasniti, da pravila za odstranjevanje nezakonitih vsebin širše ureja uredba o enotnem trgu digitalnih storitev DS, za izvajanje katere ste poslanci letos spomladi že sprejeli zakon. Uredba o obravnavanju razširjanja terorističnih spletnih vsebin, ki se bo pričela izvajati s tem predlogom zakona, pa ureja ožje področje, in sicer je njen namen zavarovati digitalni enotni trg pred specifičnimi zlorabami storitev gostovanja v teroristične namene. Na ta način se na eni strani krepi pravna varnost za ponudnike storitev gostovanja, na drugi pa veča zaupanje uporabnikov v spletno okolje. Uporaba med drugim določa, da države članice določijo pristojni organ, ki bo odgovoren za izdajo odredb za odstranitev terorističnih vsebin, gre za izjemne ukrepe, ki posega v ustavno pravico do komunikacijske zasebnosti, do svobode komuniciranja, svobode interneta in svobode izražanja ter v varstvo avtorskih in drugih pravic, ki izvirajo iz umetniške, znanstvene, raziskovalne in izumiteljske dejavnosti na drugi strani ustava prepoveduje spodbujanje k narodni rasni, verski ali drugi neenakopravnosti ter razpihovanje sovraštva in nestrpnosti na tej podlagi. Predlog zakona tako predvideva, da je v Sloveniji za izdajo odredb za odstranjevanje terorističnih vsebin pristojno izključno sodišče. To je pomembno zaradi narave teh ukrepov, ki posegajo v omenjene ustavne pravice in svoboščine, zato je sodna pristojnost nujna za zagotavljanje sorazmernosti in pravne varnosti. Sodišče bo pristojno tudi za pregled čezmejnih odredb o odstranitvi teroristične vsebine, to je odredb, ki jih izdajo pristojni organi drugih držav članic EU. Predlog zakona določa, da je Okrožno sodišče v Novi Gorici pristojno tako za odstranjevanje terorističnih vsebin kot tudi za obravnavo nezakonitih vsebin po Zakonu o izvajanju uredbe o enotnem trgu digitalnih storitev s koncentracijo sorodnih področij na okrožnem sodišču v Novi Gorici ter tudi s koncentracijo nadzornih funkcij pri Agenciji za komunikacijska omrežja in storitve Republike Slovenije se zasledujeta tako specializacija in koncentracija znanja kot tudi učinkovitejša poraba javnih sredstev. Predlog zakona agenciji daje pristojnost za ugotavljanje izpostavljenosti ponudnikov storitev gostovanja terorističnim vsebinam ter za izvajanje nalog nadzora nad izvajanjem uredbe. Agencija ima tudi pristojnost predlagati sodišču izdajo odredbe o odstranitvi teroristične vsebine, če sama zazna teroristične spletne vsebine ali prejme informacije o prisotnosti terorističnih spletnih vsebin, agencija pri tem po potrebi sodeluje z državnimi organi.

Naj naštejem še nekaj ostalih rešitev. Predloga zakona določa postopek za izdajo Odredbe o odstranitvi teroristične vsebine ali onemogočanju dostopa do nje. V okviru sodišča se imenuje kontaktna točka za obravnavo zahteve za pojasnila in povratne informacije v zvezi z odredbami o odstranitvi terorističnih vsebin. Predlog zakona ureja naloge in pooblastila agencije v zvezi z opravljanjem postopka nadzora in prekrške. In sankcije za kršitev izvajanja uredbe prav tako ureja njeno financiranje. Predlog zakona določa zavezance za poročanje o sprejetih ukrepih na podlagi uredbe.

Za konec želim še poudariti, da smo preučili mnenje Zakonodajno-pravne službe Državnega zbora. Verjamemo, da so bile pripombe ustrezno upoštevane v okviru vloženih amandmajev koalicijskih strank. Glede pripomb, ki niso bile upoštevane, pa je ministrstvo podalo ustrezna pojasnila. Na Ministrstvu za digitalno preobrazbo, predlagamo, da glasujete za sprejetje tega zakona. Hvala.