Spoštovane članice in člani odbora, vsi vabljeni na današnjo sejo!

Predlagam, da začnemo z našo sejo. In sicer, to je 15. seja Odbora za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano in vas vse prav lepo pozdravljam in se vam zahvaljujem, da ste se današnje seje udeležili.

Obveščam vas, da imamo danes tukaj dva pooblastila za nadomeščanje. In sicer gospod Bojan Podkrajšek nadomešča Alenko Helbl in gospod Andrej Poglajna nadomešča Tomaža Lisca. Drugih opravičil in nadomeščanj nisem prejela, zato bomo kar prešli na določitev dnevnega reda.

S sklicem te seje ste 26. septembra letos sprejeli naslednji dnevni red: Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o fitofarmacevtskih sredstvih; Zaključni račun in poročilo o delu sklada kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije za leto 2023 in na še vedno tretja ali pa bomo rekli zadnja točka, to so Pobude in vprašanja članov odbora. Predlogov za spremembo dnevnega reda v poslovniškem roku nisem prejela, zato ugotavljam, da je dnevni red določen takšen, kot sem ga prej prebrala.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA, TOREJ NA OBRAVNAVO PREDLOGA ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O FITOFARMACEVTSKIH SREDSTVIH, KI GA JE DRŽAVNEMU ZBORU V OBRAVNAVO VLOŽILA VLADA REPUBLIKE SLOVENIJE.

Kot gradivo ste poleg predloga zakona prejeli mnenje Zakonodajno-pravne službe z dne 26. septembra ter mnenje Komisije Državnega sveta za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano z dne 4. oktobra letos. K tej točki smo vabili Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Zakonodajno-pravno službo, Državni svet, Urad republike Slovenije za kemikalije z ministrstva za zdravje oziroma ministrstvo za zdravje ter Kmetijsko-gozdarsko zbornico. V poslovniškem roku, to je do 4. oktobra, so poslanske skupine Svoboda, Socialni demokrati in Levica vložile amandmaje k naslednjim členom 1., 2., 8., 11., 14., 16., 17., 18., 20. in 24. členu ter amandma za dva nova člena, to sta 28.a in 28.b člen.

Torej, pričenjam drugo obravnavo predloga zakona v okviru rednega postopka.

Najprej bom seveda dala besedo predstavniku Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, državnemu sekretarju magistru Ervinu Kosiju. Izvolite.

Hvala za besedo, predsedujoča. Lepo pozdravljeni vsi skupaj.

Osnovni namen za spremembo in dopolnitve Zakona o fitofarmacevtskih sredstvih je pismo v odločbi številka 416/19-32 z dne 16. 3. 2023, v kateri je Ustavno sodišče Republike Slovenije odločilo, da mora zakonodajalec v roku enega leta po objavi odločbe v Uradnem listu Republike Slovenije opredeliti varovalne pasove za varovanje nahajališč pitne vode v zakonu.

Drugi pomemben razlog je določitev izvajanja izvedbe uredbe Komisije Evropske unije 2023/564 z dne 10. marca 2023 glede vsebine in formata evidenc FFS, ki jih vodijo poklicni uporabniki. Ta uredba zahteva od poklicnih uporabnikov obvezno elektronsko vodenje podatkov o uporabe FFS od 1. januarja 2026 dalje določi se prehodno obdobje in sicer za uporabo FFS od 1. januarja 2026 do 31. januarja 2030. Lahko poklicni uporabniki opravijo prenos podatkov o uporabi FFS v predpisani elektronski format oziroma spletno elektronsko evidenco Uprave, ki bo na voljo enkrat letno, pred 31. januarjem v letu, ki sledi letu uporabe FFS. Poleg navedenih predlogov sprememb zakona vključuje tudi rešitve glede opravljanja raziskav z uporabo brezpilotnih / nerazumljivo/ tretiranje s FFS in izvajanje strokovnih raziskovalnih nalog na področju škropilne tehnike, izdelava evidenc nakupa FFS, zahtev glede prodajalca za FFS ter odpravo administrativnih ovir pri usposabljanju s področja fitomedicine in podaljševanje rokov glede izdaje pooblastil, ki so izdani na podlagi tega zakona. Podrobno oziroma bolj strokovno bom predal besedo gospodu Drofeniku, ki je pripravljal to spremembo. Hvala.

Najlepša hvala. Želi doktor Drofenik kaj dodati?

Je praktično vse, gospod sekretar, povzel.

Hvala lepa. Je pa prav, da se poslanke in poslanci lahko potem na strokovnjake obrnemo v razpravi, če bo koga kaj zanimalo. Torej, hvala. Zato sprašujem zdaj predstavnico Zakonodajno-pravne službe, gospo Matejo Tavčar, želi besedo? Izvolite.

Hvala za besedo. Lepo pozdravljeni!

Zakonodajno-pravna služba je proučila predlog zakona v okviru svojih pristojnosti in podala pisno mnenje, ki ste ga prejeli 26. septembra. V okviru te predstavitve bom izpostavila nekaj ključnih poudarkov iz mnenja, predvsem v delu, ki se nanaša na odpravo neustavnosti 32. člena Zakona o fitofarmacevtskih sredstvih, kakor je to ugotovilo Ustavno sodišče v svoji odločbi številka UI416/19 z dne 16. marca 2023. Ker je Ustavno sodišče v isti odločbi odločilo še, da so v neskladju z Ustavo tudi nekatere določbe Zakona o vodah in Uredbe o vodovarstvenem območju za vodno telo vodonosnika Ljubljanskega polja je treba uvodoma opozoriti na le delno ureditev, ki predstavlja izvršitev ustavne odločbe in na nujnost zagotovitve celovite pravno sistemske ureditve, torej tudi na področju predpisov, ki urejajo vode. V nadaljnjih pripombah je ZPS opozorila še na prekrivanje rešitev glede uporabe fitofarmacevtskih sredstev na vodovarstvenih območjih, na priobalnih zemljiščih in na javnih površinah z zakonodajo s področja voda, na doslednost in natančnost pri določanju izjem, na določnost dovoljevanja, izjeme pri tretiranju FFS z uporabo brezpilotnih zrakoplovov in nekaj drugih pripomb. Vloženi amandmaji s strani koalicijskih poslanskih skupin v določenem delu odpravljajo pomisleke iz podanih opozoril in pripomb ZPS. Hvala.

Najlepša hvala, predstavnici Zakonodajno-pravne službe. Med nami je predstavnik Državnega sveta, gospod Branko Tomažič. Želite besedo? Izvolite.

Ja, hvala za besedo, gospa predsedujoča. Spoštovane poslanke in poslanci in vsi ostali prisotni!

Komisija za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ni podprla Predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o fitofarmacevtskih sredstvih, zaradi številnih pomislekov. Glede amandmajev in mnenja Zakonodajno-pravne službe nimam danes kakšnih dodatnih mnenj.

Evidenca nakupa fitofarmacevtskih sredstev, komisija ugotavlja, da uredba Evropske unije ne zahteva evidentiranja osebnih podatkov kupcev fitofarmacevtskih sredstev. Opozorjeno je bilo, da zbiranje osebnih podatkov pomeni prekomeren poseg v zasebnost, saj bi bilo enak način možno doseči z manj obsežnim zbiranjem podatkov. Evidence z osebnimi podatki morajo biti skladne z Zakonom o varstvu osebnih podatkov, zbiranje pa upravičeno le, ko ni druge možnosti. Komisija predlaga, da številka izkaznice uporabnika fitofarmacevtskih sredstev zadostuje za identifikacijo pri nakupu - to namreč že itak vsi imamo, ki se s tem ukvarjamo. Dodatno je bilo izpostavljeno vprašanje smotrnosti dvojnih evidenc, saj obveznost vodenja evidenc o uporabi fitofarmacevtskih sredstev že obstaja in manjša birokracija je poenostavitev postopkov. Ugotavljamo, da se birokracija tudi v tem pogledu veča in postavlja preveč ovir. Komisija opozarja, da se prizadevanja za zmanjšanje administrativnih zahtev ne odražajo v praksi, saj nove ureditve kmete še dodatno obremenjujejo. Komisija zagovarja poenostavitev postopkov skladnim z Evropsko unijo z zahtevami brez dodatnega bremena za kmete. Smotrneje bi bilo okrepiti nadzor nad izvajanjem predpisov namesto uvajanja vedno novih zahtev. Dali smo en primer iz škropljenja proti rumenici. Vemo, da je to hud strošek za kmeta in če že, smo tu predpisali, naj se kontrolira, ker dodaten ukrep potem ali pa dodatna zakonodaja ne bo rešila. Ugotavljamo, da nekateri kmetje to vestno uporabljajo, nekateri pa ne, zato ker mi tukaj zahtevamo kontrolo ali vsi to delamo, ker drugače vemo, kaj sledi našim vinogradom. To je tista stvar - če že nekaj predpišeš, potem tudi zahtevaj nenavadnost.

Glede glob v hitrih prekrškovnih postopkih. Komisija je izpostavila dilemo, da predlog zakona omogoča izrekanje višjih glob v hitrih prekrškovnih postopkih, kar odstopa od Zakona o prekrških.

Finančna sredstva za uporabo brezpilotnih letal v raziskovalne namene. Predlagano je bilo, da se finančna sredstva za uporabo brezpilotnikov za raziskave zagotovi s strani Ministrstva za znanost, medtem ko naj sredstva Ministrstva za kmetijstvo nameni za neposredno podporo kmetijstvu.

Pomanjkanje kadrov s kmetijsko in hortikulturno izobrazbo. Tukaj smo dali soglasje, da bi tudi s srednjo izobrazbo podobno imeli možnost, z natečaji.

Pomisleki glede zmanjšanja uporabe fitofarmacevtskih sredstev. Opozorjeno je bilo, da obstoječi podatki o stanju okolja ne kažejo na onesnaževanje voda ali pomoč čebel. To moramo jasno in glasno povedati, to je določena meteorologinja povedala, da slovenski vodotoki so čisti, razen tam, kjer se je v preteklosti zakopavalo razne industrijske odpadke. Komisija meni, da je treba javnost predstaviti realna dejstva o uporabi FFS v kmetijstvu, saj ta niso glavni okoljski problem. Večji vpliv na okolje imajo določena zdravila, vendar o tem javnost ni seznanjena ali se o tem noče govoriti. To smo tudi povedali, da v eni občini, dolenjski, so naredili pregled, koliko se proda v kilogramih zdravil in koliko se proda fitofarmacevtskih sredstev, se proda več zdravil v kmetijski občini. Javnost je prav tako spregledala uporabo FFS za zatiranje plevela ob cestah in železnicah. Mi tukaj že ves čas opozarjamo, glifosat leta 2018 je bil uporabljen 65 procentov za te namene. V javnosti se pa govori, da so kmetje glavni onesnaževalci in glavni, ki uporabljajo glifosat. Vemo, kaj to je: totalni herbicid, ki je tudi rakotvoren. Komisija meni, da je treba natančneje opredeliti pogoje za uporabo FFS tudi na drugih področjih, ne zgolj v kmetijstvu. Komisija opozarja, da bi uvedba restriktivnih ukrepov lahko negativno vplivala na kmetijstvo in prehransko varnost, ki se že tako zmanjšuje. Predlog zakona je treba spremeniti oziroma dopolniti, da bo administrativno razbremenil kmete in odpravil izpostavljene pomanjkljivosti. Hvala.

Najlepša hvala predstavniku Državnega sveta.

Z nami je tudi predstavnik Ministrstva za zdravje. Z Urada za kemikalije ni nikogar, zato sprašujem državnega sekretarja, gospoda Iztoka Kosa, ali želi besedo?

O mnenju ali o členih? O mnenju ali o členih, posameznih?