Lep pozdrav! Začenjam 24. sejo Odbora za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo. Pozdravljam vse članice in člane odbora, vse vabljene in vse ostale prisotne!

Na današnji seji ne bodo sodelovali: zaradi službene odsotnosti poslanec Žan Mahnič, zaradi bolniške odsotnosti poslanka Anja Bah Žibert.

Ker k dnevnemu redu seje ni bilo predlogov za razširitev oziroma za umik zadeve, je dnevni red določen tak, kot je bil določen s sklicem.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA – PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O LOKALNIH VOLITVAH,

ki ga je Državnemu zboru v obravnavo predložila Vlada in je bil 28. 6. 2024 objavljen na spletnih straneh Državnega zbora. Kot gradivo imamo na voljo še mnenje Zakonodajno-pravne službe, mnenje Komisije Državnega sveta za lokalno samoupravo in regionalni razvoj, pripombe Združenja občin Slovenije, mnenje Mestne občine Ljubljana, stališče Skupnosti občin Slovenije in mnenje Združenja mestnih občin Slovenije. K tej točki dnevnega reda so bili vabljeni: Ministrstvo za javno upravo, Državni svet in Zakonodajno-pravna služba.

Amandmaje so v poslovniškem roku, to je do vključno 4. 11., vložile poslanske skupine Svoboda, Levica in SD in Poslanska skupina SDS. Predloge za amandmaje odbora so včeraj predložile še Poslanska skupina Svoboda, SD in Levica. Predlog za amandma odbora pa je vložila poslanka magistrica Tamara Kozlovič.

Pričenjam drugo obravnavo predloga zakona, v kateri bomo opravili razpravo in glasovanje o posameznih členih predloga zakona. Odboru predlagam, da se razprava o vseh členih in vloženih amandmajih združi, v skladu s prvim odstavkom 128. člena Poslovnika Državnega zbora, po opravljeni razpravi pa bomo opravili glasovanje o amandmajih in nato glasovali o vseh členih skupaj. Mislim, da ni nasprotovanj.

Zdaj dajem besedo predstavniku predlagatelja zakona za dodatno obrazložitev, državnemu sekretarju, gospodu Juretu Trbiču. Izvolite.

Spoštovana predsedujoča, spoštovane poslanke, poslanci, ostali prisotni! Poglavitni namen te novele Zakona o lokalnih volitvah je gotovo uresničitev odločbe Ustavnega sodišča Republike Slovenije z dne 4. junija 2020, ki ureja volilni spor. Obenem predlog novele zakona vsebuje tudi nekatere predloge Državne volilne komisije z začetka leta 2019, predvsem glede enotne informacijske podpore in povezljivosti podatkov, ki so za to potrebni, in poenostavlja volitve v svete ožjih delov občin. Sprememba ostalih določb pa bo gotovo pomenila korak naprej k preglednejši, predvidljivejši in tudi učinkovitejši izvedbi lokalnih volitev. S sprejetimi spremembami in dopolnitvami predpisa bo varstvo volilne pravice učinkovito, izvedba lokalnih volitev, kot rečeno, preprostejša in preglednejša tako z vidika izvajalca oziroma nosilca volilnega procesa kot nenazadnje z vidika vseh oseb, ki na volitvah izvajajo svojo aktivno in pasivno volilno pravico.

Štiri poglavitne spremembe prinaša novela Zakona o lokalnih volitvah, ki je pred nami. Prva je glede volilnega spora. Predlog zakona tako celovito ureja volilni spor po dnevu glasovanja, in sicer tako, da širi aktivno legitimacijo tudi na vsakega volivca, in podaljšuje rok na 48 ur po dnevu glasovanja, ta rok je pa za vložitev ugovora pri občinski volilni komisiji. Predlog zakona ureja tudi postopek vložitve tožbe na Upravno sodišče, in sicer določa, da lahko vsak vlagatelj ugovora pred občinsko volilno komisijo v 15 dneh po objavi akta o izidu volitev vloži tožbo na upravno sodišče. Volilni sodnik je, kot rečeno, upravno sodišče, pri poslovanju z njim pa zakon v primerjavi z drugimi postopki prinaša dve pomembni novosti. Prva je elektronsko vlaganje vlog in zahtevo, da lahko v takem postopku pred sodiščem stranka opravlja procesna dejanja samo po pooblaščencu, ta pa mora biti seveda odvetnik ali odvetniška družba oziroma občinski odvetnik, ko je stranka občinska volilna komisija ali občina. Po uveljavitvi predlaganih sprememb se bo občinski svet zgolj seznanil z izvolitvijo članov, o zakonitosti izvolitev pa bo že presojal volilni organ oziroma sodišče.

Druga sprememba je določitev pogojev za imenovanje predsednikov in namestnikov občinskih volilnih komisij. Z novo predlagano ureditvijo neodvisnost in strokovnost predsednika in namestnika tako prevladata nad teritorialnim načelom, kajti predlog zakona predvideva, da so predsedniki in njihovi namestniki lahko imenovani izmed oseb, ki imajo stalno prebivališče v Republiki Sloveniji in izpolnjujejo izobrazbene pogoje. Pardon, za pridobitev pravniškega državnega izpita predlog zakona še predvideva, da se predsednik in namestniki imenujejo izmed sodnikov, če teh ni oziroma ni zadosti pa izmed pravnikov.

Tretja takšna sprememba je omejitev zaračunavanja stroškov državnih organov na občine. Namreč s predlagano novelo določamo omejitev zaračunavanja stroškov državnih organov v breme občinam, kajti ta rešitev temelji na ugotovitvi, da državni organi svoje naloge v času rednih lokalnih volitev izvajajo zaradi ustavno zagotovljene volilne pravice, zato menimo, da ni utemeljeno, da svoje delo zaračunavajo občinam, saj gre za organe, ki jim je z zakonom zapovedana obveznost, ki se nanaša na uresničevanje volilne pravice, torej tudi volilne pravice v občino, občinah. In zadnja takšna sprememba, ki jo novela prinaša, je določitev pravne podlage za povezovanje evidenc in upravljanje osebnih podatkov. Skladno z 19. členom Zakona o evidenci volilne pravice imajo neposreden vpogled in uporabo podatkov iz evidence volilne pravice tudi občinske volilne komisije, da pa bi to fazo lahko opravili hitreje in natančneje, se s predlogom zakona določa pravna podlaga, s katero se pa za namen preverjanja uporabe EMŠO podatkov o kandidatih, ki jih v informacijski sistem vnesejo občinske volilne komisije, lahko neposredno računalniško povežejo z evidenco volilne pravice.

Poleg teh glavnih poglavitnih sprememb, ki jih novela prinaša, bi na kratko pokomentiral še predvsem koalicijske amandmaje, pri katerih smo tudi mi sodelovali in ki sledijo mnenju Zakonodajno-pravne službe v kar največji možni meri. Naj dodam, da gre v večini za nomotehnične popravke, ki sicer ne vplivajo na vsebino novele, ampak na njeno jasnost. Predvsem bi omenil štiri stvari, kjer mnenja nismo upoštevali in seveda tudi argumentirali, zakaj. V zvezi z 9. členom novele Zakonodajno-pravna služba Državnega zbora opozarja na domnevno razlikovanje statusa tajnika na državni in na lokalni ravni, kajti na državni ravni Zakon o volitvah v Državni zbor nezdružljivosti ne določa. Potrebno je opozoriti, da gre v tem primeru za utemeljeno razlikovanje, kajti Zakon o volitvah v Državni zbor in Zakon o lokalnih volitvah to vsebino že sedaj različno urejata. Medtem ko tajnike okrajnih volilnih komisij za izvedbo državnih volitev se imenuje izmed zaposlenih na upravnih enotah, so za tajnika občinskih volilnih komisij lahko imenovani tudi posamezniki izven občinske uprave, lahko so to recimo odvetniki ali drugi strokovnjaki, ki poznajo volilni proces. Druga takšna stvar je, da Zakonodajno-pravna služba v svojem mnenju pri 16. in 20. členu novele opozarjata na časovno ustreznost predlagane ureditve, ki se nanaša na ugovor zoper nepravilnosti pri izvajanju volilnih opravil volilnih odborov in odločanja občinskih volilnih komisij. Pri tem se zastavlja vprašanje ustreznosti in izvedljivosti teh domnevno kratkih rokov tako za vložitev ugovora kot nenazadnje za odločitev občinske volilne komisije. Tu bi rad pojasnil, da so roki v veljavnem zakonu zdaj še krajši. Novela oba roka prav zaradi argumentov Zakonodajno-pravne službe tudi podaljšuje, tako za vložitev samega ugovora zaradi nepravilnosti pri izvajanju volilnih oziroma opravil volilnih odborov s sedanjih 24 ur na 48 ur od dneva glasovanja, občinski volilni komisiji pa za odločitev s šestih na deset dni od dneva glasovanja. S tem ocenjujemo, da glede na vse okoliščine novela zagotavlja razumne roke za ugotovitve glede morebitnih nepravilnosti, ki bi utegnile vplivati na izid volitev. Pripravljavec predpisa je seveda tudi upošteval, da ugovor volilni komisiji lahko vlaga zdaj vsak volivec neposredno, tudi brez pravnega zastopnika, torej gre za laični ugovor in dodatno se opravičujem. Torej z vsakim dnem, tudi to je treba razumeti, ki poteče od dneva glasovanja, namreč hitro lahko bledi spomin o morebitnih nepravilnostih na pri volilnem odboru oziroma delu njih, zato v konkretnem primeru z vidika zagotavljanja verodostojnosti teh ugovorov ocenjujemo, da je nujno, da so vloženi v razmeroma kratkih rokih. Dodatno Vlado k temu stališču utrjuje tudi dejstvo, da se pri odločanju o danih glasovih za župana razumno kratki roki tudi nujni, kajti odločitev občinske volilne komisije mora biti v takšnem času, da še omogoča izvedbo morebitnega drugega kroga županskih volitev, ki pa se skladno z zakonom izvede. Že 14 dni po prvem. Tretja takšna stvar je, ker kot izhaja iz mnenja Zakonodajno-pravne službe pri 19. členu novele, da naj bi bili torej roki za vložitev pravnega varstva zelo kratki. Tu zopet ne bi ponavljal argumentov, ki sem jih že naštel pri 16. in 20. členu, so pa argumenti pravzaprav enaki. In še pri mogoče zadnji tej zadevi, namreč, Zakonodajno-pravna služba v mnenju pri 27. členu novele ugotavlja, da gre pri spremembi načina volitev v svete ožjih delov občin za odstop od siceršnjih pravil zakona, ki se po veljavnem predpisu uporabljajo za volitve v svete ožjih delov občin, oziroma z drugimi besedami, krajevnih, vaških ali četrtnih skupnosti. Ja, ugotovitev drži. Novela pa je tu spremenjena iz razlogov, ki jih navajam na kratko. V nadaljevanju ocenjujemo, da je odstop od splošnih pravil tu dopusten. Namreč, zato smo poenostavili zadevo, da je v bistvu krajevna skupnost oziroma vaška ali četrtna ena volilna enota, in sicer iz dveh ključnih razlogov. Prvi je poenostavitev postopkov kandidiranja in izvedbe samega volilnega procesa, drugi pa pravzaprav preprečitev kršenja enakosti volilne pravice.

Toliko za uvod. Hvala za vašo pozornost.

Hvala lepa.

Naslednji dajem besedo predstavnici Zakonodajno-pravne službe, magistrici Saši Bricelj Podgornik. Izvolite.

Hvala lepa za besedo.

Zakonodajno-pravna služba je o predlogu zakona pripravila pisno mnenje. Kot smo že slišali, je namen tega predloga zakona predvsem odprava neustavnosti ugotovljene z odločbo Ustavnega sodišča, s katero je ugotovilo, da so določbe, ki se nanašajo na pravno varstvo volilne pravice, v neskladju z ustavo, in hkrati določilo tudi način izvršitve odločbe. Iz te odločbe izhaja, da je celotna zakonska ureditev, tako postopka s pritožbo pred občinskim svetom kot tudi postopka s pritožbo pred Upravnim sodiščem, protiustavna, saj je tako pomanjkljiva in nedoločna, da bistveno otežuje oziroma celo onemogoča učinkovito uresničevanje pravice do pravnega sredstva iz 25. člena Ustave in pravice do sodnega varstva iz 23. člena Ustave. Iz dosedanjih odločb Ustavnega sodišča in tudi iz stališč pravne stroke sicer izhaja, da je ustavno sporna ne le ureditev volilnega spora za volitve lokalnih funkcionarjev, temveč tudi za volitve drugih funkcionarjev. Ureditev volilnega spora za volitve članov Državnega sveta je bila že uveljavljena z novelo do B v lanskem letu, prav tako pa je bila z novelo Zakona o referendumu in o ljudski iniciativi v letošnjem letu uveljavljena ureditev referendumskega spora. Zato je tudi posebej pomembno zagotoviti medsebojno usklajenost posameznih rešitev, če ni res posebej utemeljenih razlogov za drugačno ureditev posameznih vprašanj. Z namenom odprave navedene neustavnosti ureditve volilnega spora za lokalne volitve je že bila v zakonodajni postopek vložena novela v letu 2022. V tem postopku je ZPS pripravila mnenje, pripombe iz tega mnenja pa so v pretežni meri upoštevane v obravnavanem predlogu zakona, ki pa vsebuje tudi nekatere drugačne oziroma nove rešitve.

Vloženi amandmaji koalicijskih poslanskih skupin so pripravljeni kot odziv na pripombe ZPS, ki smo jih podali k temu predlogu zakona. Predstavljena pa so bila sedaj tudi dodatna pojasnila oziroma obrazložitve v zvezi z nekaterimi rešitvami. Glede vloženih amandmajev Poslanske skupine SDS bi povedala, da vsebujejo v bistvu posamezne rešitve iz prejšnje novele, torej novele iz leta 2022, ki pa ne upoštevajo naših konkretnih pripomb, ki smo jih podali v pisnem mnenju v takratnem postopku, torej v mnenju z dne 30.

avgust 2022.

Toliko zaenkrat. Hvala.

Hvala lepa.

Besedo dajem še predstavniku Državnega sveta, državnemu svetniku gospodu Milanu Ozimiču. Izvolite.

Hvala za besedo.

Lep pozdrav vsem prisotnim na seji! Torej, Komisija za lokalno samoupravo in regionalni razvoj in interesna skupina lokalnih interesov sta podprli predlog zakona, imata pa določene pomisleke glede posameznih rešitev.

Komisija in interesna skupina poudarjata, da je zakonske pogoje za imenovanje volilnih teles za izvedbo volitev opredeliti tako, da jih je možno sestaviti brez večjih zapletov. Ker je že sedaj težko pritegniti sodnike za delo v občinskih volilnih komisijah, se sprašujete, kakšni so razlogi za predlagano prednostno obravnavo sodnikov pri imenovanju v funkcijo predsednika občinske volilne komisije in njegovega namestnika. Pravniki s pravosodnim državnim izpitom, ki niso sodniki, so po njunem mnenju dovolj usposobljeni, da lahko uspešno vodijo občinske volilne komisije. Postopek sestavljanja občinskih volilnih komisij se po našem mnenju le še bolj otežuje, saj se pogoji zaostrujejo tako za imenovanje predsednikov in njihovih namestnikov kot tudi za člane občinskih volilnih komisij, ki bodo morali po novem imeti stalno prebivališče v občini. Tovrstne dodatne omejitve bodo imele velik vpliv na izvedbo volitev v manjših občinah, v katerih obstaja velika možnost, da med nekaj sto prebivalci in ob upoštevanju omejitev glede sorodstvenih vezi kandidatov za vodstveno funkcijo in članstvo v občinskih volilnih komisijah, sploh ne bo možno najti. Komisija in interesna skupina se zato pridružujeta reprezentativnim združenjem občin in predlagata, da se ohrani veljavna določba 35. člena Zakona o lokalnih volitvah, ki je bolj življenjska. Ob navedenem komisija interesna skupina tudi poudarjata, da je vsako leto težje pritegniti občane in občanke v občinske volilne komisije, saj niso pripravljeni na prostovoljni bazi ali za manjše plačilo sodelovati pri izvedbi volitev. V zvezi s predlogom, da je območje celotne krajevne skupnosti, vaške oziroma četrtne skupnosti volilna enota za volitev članov sveta krajevne, vaške ali četrtne skupnosti komisija in interesna skupina menita, da taka rešitev res olajšuje delo volilnih teles, vendar na škodo teritorialno enakomerne pokritosti različnih delov krajevne, vaške oziroma četrtne skupnosti. Komisija in interesna skupina podpirata predlog Združenja občin Slovenije za podaljšanje mandata županov in občinskih svetov na pet let ter predlagata, da se ga prouči v okviru priprave naslednje novele Zakona o lokalni samoupravi. Komisija in interesna skupina predlagata tudi, da se njuna opozorila in pripombe reprezentativnih združenj občin ter Mestne občine Ljubljana ponovno proučijo ter v največji možni meri upoštevajo. Hvala.

Hvala lepa.

Zdaj prehajamo na razpravo in besedo dajem članicam in članom odbora. Želi kdo razpravljati? Kdo je bil prvi? Magistrica Tamara Kozlovič.

Hvala za besedo.

Dobro jutro! Lep pozdrav predstavnikom Ministrstva za javno upravo, poslankam in poslancem ter ostalim vabljenim! Naj uvodoma povem, tako kot sem že v splošni razpravi povedala, da absolutno podpiram današnje spremembe, torej novelo Zakona o lokalnih volitvah, ki prinaša več novosti. Predvsem pa, po mnenju Svobode, krepi poštenost in preglednost volilnega postopka in omogoča učinkovitejšo in lažjo izvedbo in organizacijo lokalnih volitev. To se mi zdi pomembno poudariti. In pomembno se mi zdi poudariti tudi to, da se je pri pripravi amandmajev, bodisi amandmajev, ki smo jih vložili v roku, kot tudi dveh amandmajev, ki smo jih koalicija pa tudi sama vložila kot amandmaje odbora v največji meri poskušali zajeti pripombe mnenj občin, torej občinskih združenj občine Ljubljana, kar je tudi državni svet v svojem mnenju opozoril, tako da prav je, da poslušamo občine, ki so zagotovo pri tem zakonu zelo pomemben dejavnik, če ne ključen, saj so oni tisti, ki imajo praktično izkušnje z izvedbo volitev in zagotovo ne govorijo kar na pamet, ko kaj predlagajo, ampak iz svojih lastnih izkušenj. Torej, amandmaji kot tudi sam zakon omogoča lažjo izvedbo volitev. Veliko postopkov se poenostavlja tudi v komunikaciji med državno, recimo volilno komisijo, Ministrstvom za javno upravo in občinami.

Recimo, če samo naštejem nekaj rešitev, ki jih predlaga zakon. Zagotovo smo v Svobodi zelo ponosni, da ena izmed rešitev je ta, da se odpravlja neustavnost glede volilnega spora. Na to je opozorilo Ustavno sodišče, že leta 2020 je dalo rok eno leto, da se te neustavnosti odpravijo. Po treh letih nam je končno to uspelo. Torej, uspelo je tej Vladi, in to je v bistvu še en dokaz, da spoštujemo zaveze, ki smo jih dali v koaliciji, da bomo spoštovali odločbe Ustavnega sodišča in jih tudi v najkrajšem času čim več odpravili. V tem mandatu smo jih že nekaj in danes s tem zakonom odpravljamo še eno od mnogih. Vendar današnji zakon, tako kot je bilo tudi predstavljeno v uvodu, prinaša še veliko več kot samo odpravo neustavnosti. Recimo, ena izmed določb zakona je, da se na novo ureja konstituiranje občinskega sveta. Namreč, danes veljavni Zakon o lokalnih volitvah ne določa, kdaj se mora novoizvoljeni občinski svet sestati na konstitutivni seji. V praksi se je za to dogajalo, da so si nekatere občine to kar malo po svoje interpretirale, pri nekaterih občinah v preteklosti se je dogajalo celo to, da so zavlačevali s konstituiranjem občinskih svetov, sedaj pa novela zakona prinaša rešitev, ki bo veljala za vse občine enako, in se občinski svet konstituira v bistvu na prvi seji po volitvah, ki se opravi najkasneje v 14 dneh po objavi akta o izidu volitev v občini na novo. V povezavi s tem se ureja tudi to, da se Občinski svet seznani z rezultati, ne pa tudi potrdi mandatov, ker tudi to je v sedaj veljavni zakonodaji prinašalo različne interpretacije pri nekaterih občinah. Čeprav se po svoje sliši logično, v praksi se ta logika ni vedno udejanjala. Zakon tudi prinaša boljšo opredelitev pogojev za imenovanje predsednikov in namestnikov občinskih volilnih komisij in sestavo volilnih organov. Tako da absolutno mi to podpiramo, da so ti pogoji bolj jasni in boljše opredeljeni. Absolutno pa podpiramo tudi v Svobodi in celi koaliciji amandma, ki smo ga vložili k 6. členu. Kar pomeni, tako kot je tudi že predstavnik Državnega sveta povedal, da v bistvu ostaja določba 6. člena enaka, kot je danes, torej, da bodo lahko predsedniki in namestniki volilnih komisij ne samo sodniki, ampak tudi pravniki z ustrezno pravno izobrazbo. In tukaj mislim, če se spomnim na splošno razpravo v Državnem zboru o tem zakonu, da smo si bile vse poslanske skupine enotne in seveda podpiramo ta amandma, ker si ne želimo, da se na eni strani volilnim komisijam še dodatno zapleta postopke pri dvofaznosti imenovanja, če recimo ne bi dobili sodnikov in istočasno pa se še vedno zagotavlja, da so postopki, torej občinska volilna komisija, da je v rokah usposobljenih in zanesljivih oseb. Istočasno pozdravljamo določilo, ki bolj jasno opredeljuje nezdružljivost, nezdružljivost tajnika občinske volilne komisije. To je tudi spet ena stvar, ki se meni sliši logična, pa ni bila do sedaj določena. Torej, v noveli smo jasno zapisali, da tajnik volilne komisije ne more biti kandidat ali predstavnik oziroma zaupnik kandidata ali liste kandidatov. Tako da tudi če bi nekdo imel neke svoje ideje, kako naj bi, kaj se mu zdi prav ali ne bo slednje v zakonu to jasno zapisano. Pozdravljamo tudi dodatno nagrajevanje predsednikov in tajnikov občinskih volilnih komisij. Večje občine imajo resnično neprimerno več dela kot manjše občine pri izpeljavi postopkov lokalnih volitev in prav je, da se to tudi upošteva pri nagradi, ki jo za ta odgovorna mesta prejmejo. Pozdravljamo tudi v Svobodi rešitev, da se omeji zaračunavanje stroškov državnih organov pri izvedbi lokalnih volitev in v bistvu istočasno s tem tudi pozdravljamo, da se z novelo formalizira tudi pomoč državnih organov pri izvedbi lokalnih volitev. Najpogosteje so to seveda upravne enote ali pa Državna volilna komisija. Danes se je v praksi dogajalo celo to, da so se občine kregale s kakšno upravno enoto, ko jim je želela zaračunati stroške, denimo za popravek volilnih imenikov, ki jih je ta ista upravna enota pripravila. To so take anomalije, ki se jih sedaj s to novelo odpravlja. Pozdravljamo tudi še eno dodatno rešitev, torej, da se jasno opredeli v zakonu, da se za lokalne volitve tudi uporablja enotno informacijsko podporo Državne volilne komisije, kar se praktično že izvaja od leta 2006. Ker pa gre tukaj tudi za uporabo osebnih podatkov zakon, torej novela predvideva tudi pravne podlage za povezovanje evidenc in obdelovanje podatkov, kar bo zagotovo pohitrilo, olajšalo delo tako enim kot drugim.

V koaliciji smo vložili tudi amandma odbora za k 10. členu, in sicer, da se ta informacijska podpora ne samo za redne volitve uporablja, ampak tudi za predčasne volitve, ker predčasne sodijo po obstoječem zakonu v isto kategorijo. Zato upam, da bomo poslanci tudi ta amandma podprli. Amandmaji predlagajo tudi nadgradnjo 22. člena, obstoječega, torej novele zakona, in sicer vezano na zastopanje v sporih s strani pooblaščenih oseb, na strani občin so to občinski odvetniki. Veliko občin je, predvsem te manjše, ki nimajo zaposlenih občinskih odvetnikov oziroma nimajo sistemiziranega delovnega mesta in z amandmajem, ki ga predlagamo v koaliciji, v bistvu omogočamo občinam, predvsem tistim manjšim, da to pravno zastopanje na sodiščih opravljajo tudi pravniki na občini s pravosodnim izpitom, ne pa izključno občinski odvetniki, ker v bistvu s tem preprečimo to, da bi recimo manjšo občino nam nastali dodatni stroški z najemanjem zunanjih odvetniških družb, ker pač nimajo sistemiziranega ali pa zaposlenega občinskega odvetnika.

Kot so tudi v predstavitvi Ministrstva za javno upravo povedali, torej se odpravlja neustavnost in to je predvsem povezano z možnostjo vložitve ugovora. Novela omogoča, da bo vsak volivec, vsak kandidat ali predstavnik liste imel možnost pravočasno opozoriti na nepravilnosti, ki bi vplivale na rezultat volitev. Nam je seveda pomembno, da sodišče hitro in učinkovito odloči, da se ne zavlačuje z morebitno ugotovitvijo izida volitev. In tukaj, vezano na možnost ugovora in postopki na upravnem sodišču, sem sama vložila tudi amandma k 24. členu. Predlagan amandma k 24. členu v bistvu sledi predlogu Združenju mestnih občin, kjer v bistvu predlagajo, da ostane sedaj veljavna ureditev, ko je v bistvu v pristojnosti sodnika, da se odloči ali bo izvedel javno glavno obravnavo ali bo imel dovolj dokazil, da bo lahko se odločil brez izvedene glavne obravnave. Skratka, da ostane ta rešitev. Jaz mislim, da je to bistveno boljše, ker se s tem hitreje pospeši morebitne ugotovitve in ni, ne vem, dodatnih stroškov. Vemo, da glavne obravnave morajo biti prisotni trije sodniki, če ni glavne obravnave, se lahko odloči en sodnik in predvsem v primeru zakaj mislim, da je ta rešitev boljša, ker v primeru, da bi nekdo želel zlorabiti institut pritožbe, bi sodnik lahko to hitreje od te zlorabe preprečil in opravil in s tem bi se preprečile, ne vem, množično vlaganje tožb. Tako da tudi tukaj vabim poslance, da se mojemu mnenju pridružite in da amandma k 24. členu podprete. Kot rečeno, nisem si ga izmislila jaz, čeprav sem podpisana, ampak sledim predlogu Združenja mestnih občin, ki imajo zagotovo več izkušenj z izvedbo lokalnih volitev, kot mi poslanci tukaj.

Skratka, kar se tiče amandmajev koalicije in amandmaji obeh amandmajev odbora, jih bom jaz potrdila v celoti. Tukaj bi pred koncem bi želela še pohvaliti predstavnike Ministrstva za javno upravo. Namreč po informacijah, ki jih imam s strani občin je pogovor o nastanku tega zakona trajal kar nekaj časa. Vodil se je aktivni dialog in edino pravilno, da smo vključujoči in da se vodi aktiven dialog s tistimi, ki jih nek zakon ne nazadnje naslavlja.

Zdaj pa mogoče samo še beseda kar se tiče amandmajev opozicije. V bistvu v večini amandmajev opozicije so primerljive rešitve, ki smo jih že predlagali v amandmajih koalicije, zato bom seveda glasovala proti, ker praktično s koalicijskimi amandmaji naslavljamo iste rešitve, je še kakšen ideološki amandma med amandmaji opozicije. Tega seveda bom zaradi ideoloških razlik zavrnila. Ampak načeloma, vsaj, kolikor sem prebrala, mislim, da si vsi prizadevamo za transparentne volitve in istočasno varstvo volilne pravice in poštenost in preglednost volilnega postopka. Zato bom tudi glasovala za zakon v celoti, s sprejetimi amandmaji. Hvala.

Hvala.

Naslednji dobi besedo poslanec Andrej Kosi.

Hvala, predsedujoča, za besedo.

Lep pozdrav vsem prisotnim! Ja, torej, pred nami je obravnava sprememb Zakona o lokalnih volitvah, ki je pač posledica odprave neustavnosti. In kot je že bilo povedano v splošni razpravi na parlamentarni seji, dejansko se z nekaterimi rešitvami tudi strinjamo. Predvsem so pozitivne, torej, da se povezujejo evidence. Mislim, da je to zelo pomembno tudi, da se občinski svet zgolj seznani z rezultati volitev, da ne prihaja potem do nekih nasprotovanj, oporekanja torej tistemu, kar so volivci že izrazili na volišču. Torej dejansko res mora občinski svet torej to sprejeti in se zgolj seznani z rezultati volitev, kakor tudi z omejitvami zaračunavanja stroškov državnih organov občinam, kajti mislim, da je to bilo do sedaj neupravičeno, da so državni organi občinam potem zaračunavali določene stroške, posebej glede na to, da vemo, da občine velikokrat delujejo tudi v prostorih državnih organov kako drugače ali pa tudi nekako obratno, v neki skupni stavbi, ki se potem to deli na etaže in tako naprej. In bi bilo to neumestno, da država potem stroške zaračunava torej lokalni skupnosti, torej občinam, v bistvu nekako iz enega žepa v drugega in tako naprej.

Seveda so bili nekateri pomisleki, ki tudi sledijo tem pomislekom in pripombam, ki so jih dale tudi občine in tako naprej v zvezi s tem. Konkretno, kar je bilo glede predsednika in namestnika, torej volilne komisije, da bi lahko bila zgolj sodnik. In tako smo torej tudi temu že sledili, tudi amandma koalicije, da lahko tudi kakorkoli drugi ustrezno izobražen pravnik, kajti tudi sami menimo, da lahko pravnik prav tako dobro pri tem delu opravlja svoje delo na tem področju in da zdaj obremenjujemo še sodnike s tem, bi bilo nekako res neprimerno.

Tudi kar se naših amandmajev tiče, mi smo sicer dali k 2. členu, da se torej državljanom tretjih držav več ne določi volilna pravica pri glasovanju članov občinskega sveta in pa župane. Torej, da nimajo aktivne volilne pravice, da opravimo torej tisto, kar se je dogajalo s tako imenovanimi trenirkarji, predvsem v Mestni občini Ljubljana. Prav tako smo z našim amandmajem torej sledili nekaterim pripombam oziroma smo predlagali torej, da se ta rok za pritožbo da z dva na tri dni oziroma da se potem v osmih dneh lahko vloži tožba. Sicer je to tako, kot je Zakonodajno-pravna služba tudi ugotovila, res so bili naši amandmaji iz predloga iz leta 2022, kot je bilo povedano. No, in pa eden izmed amandmajev je tudi to, kar so bili pomisleki tudi Državnega sveta, v zvezi s to volilno enoto v krajevnih skupnostih in pa četrteh, kajti prav tako smo tudi mi mnenja, da se bo s tem torej odpravilo, da s tem dejansko nekako bo prišlo do tega, da bodo manjša naselja imela manjše možnosti k temu, da bodo imeli svoje zastopnike v svetu krajevne skupnosti, tako kot sem že v splošni razpravi povedal. Tudi iz prakse in pa nasploh sem stališča, da sveti krajevnih skupnosti niso neke politične organizacije, ampak so zgolj operativna dela, kjer predstavniki vaških skupnosti v vaseh in tako naprej predvsem podajo neke rešitve iz svojega lokalnega področja in zato je prav, da imajo naselja pač svojega predstavnika. Tu pa menimo, da v tem primeru bodo pa določena naselja, predvsem bližje krajevnim središčem in pa tista večja naselja, imela večjo moč, bodo imeli predstavnike, medtem pa naselja, ki so mogoče malo bolj oddaljena iz krajevnih središč in so manjša, bodo zelo težko zagotavljala svoje predstavnike. Res pa je to, kar sva tudi s kolegico Tamaro že ugotavljala, da so določene težave, ker predvsem pri manjših občinah ne dobijo, torej nimajo kandidatov za svet krajevnih skupnosti. In so to občine tudi dale, tako kot manjše občine se že ubadajo s težavami glede županskih kandidatov. Vendar vseeno bi bilo mogoče tu potrebno slediti temu, da pa bi se nekako na tak način skušalo zagotavljati, to zagotavljanje svojih zastopnikov tudi v svetu krajevne skupnosti.

Kar se pa tiče tega amandmaja, ki ga je podala kolegica Tamara k 24. členu, sicer res sledi predlogu mestne občine, vendar mi imamo v Poslanski skupini Slovenske demokratske stranke nekako pomisleke glede zagotavljanja pravne varnosti. Ko se bo pač sodnik odločil, ali bo na nek način torej izvedel glavno obravnavo ali ne, in bo na koncu pač nekomu mogoče tudi določena pravna varnost s tem kršena. Mi sicer temu amandmaju ne bomo nasprotovali, ampak ga tudi ne bomo podprli. Tako da tudi samemu zakonu v Poslanski skupini Slovenske demokratske stranke ne bomo nasprotovali. Hvala.