12. redna seja

Odbor za zdravstvo

6. 11. 2024

Transkript seje

Spoštovani kolegice poslanke, kolegi poslanci, vsi vabljeni gostje na 12. seji Odbora za zdravstvo, en lep pozdrav!

Pričenjamo 12. sejo odbora Republike Slov…, Odbora za zdravstvo, ki je bila sklicana na podlagi 47. člena Poslovnika Državnega zbora.

Obveščam vas, da so zadržani in se današnje seje ne more udeležiti poslanec Felice Žiža. Na seji pa kot nadomestni člani odbora s pooblastili sodeluje poslanec Rado Gladek, ki nadomešča poslanko Alenko Jeraj, in poslanec Anton Šturbej, ki nadomešča poslanko magister Karmen Furman.

Ker k dnevnemu redu seje ni bilo predlogov za razširitev oziroma umik katere od točk dnevnega reda, je določen takšen dnevni red kot je bil predlagan s sklicem.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG ZAKONA O DOPOLNITVAH ZAKONA O ZDRAVSTVENEM VARSTVU IN ZDRAVSTVENEM ZAVAROVANJU, ki ga je v Državnem zboru v obravnavo predložila skupina poslank in poslancev s prvopodpisanim Janezom Ciglerjem Kraljem in je bil 3. oktobra 2024 objavljen na spletnih straneh Državnega zbora.

Amandmaji k predlogu zakona so se vlagali do vključno ponedeljka, 4. novembra 2024.

Kot gradivo ste prejeli: predlog zakona, mnenje Zakonodajno-pravne službe, mnenje Vlade, mnenje Komisije Državnega sveta za socialno varstvo, delo, zdravstvo, in invalide.

K 1. točki so bili vabljeni: predlagatelji zakona, torej skupina poslank in poslancev s prvopodpisanim Janezom Ciglerjem Kraljem, v njihovem imenu predlagateljica kolegica Iva Dimic, predstavniki Ministrstva za zdravje, Zakonodajno-pravne službe, Državnega sveta, Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, Zveze organizacij pacientov Slovenije, Zdravniške zbornice Slovenije in Zbornice zdravstvene in babiške nege Slovenije.

V poslovniškem roku amandmaji torej niso bili vloženi.

Pričenjamo drugo obravnavo predloga zakona, v kateri bomo opravili razpravo in glasovanje o členih predloga zakona. Odboru predlagam, da se razprava o vseh členih združi v skladu s prvim odstavkom 128. člena Poslovnika, po opravljeni razpravi bi nato opravili glasovanje o vseh členih skupaj. Ali kdo temu nasprotuje? (Ne.)

Potem pa kar dajem besedo predlagateljici, skupini poslank in poslancev s prvopodpisanim Janezom Ciglerjem Kraljem, poslanki Ivi Dimic.

Izvolite.

Hvala lepa, spoštovana predsednica.

Spoštovana ministrica, danes vsi prisotni gostje in kolegice in kolegi!

Res je, v Novi Sloveniji že tretjič vlagamo Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju oziroma, če povem v ljudskem jeziku, zakon o skrajševanju čakalnih vrst. Da so čakalne vrste v Sloveniji problem, seveda dolgotrajen ali pa dolgoleten problem, je povsem jasno, vendar vsi ukrepi, ki so se do sedaj vpeljali, ne dajejo pozitivnih rezultatov in se težava seveda stalno kopiči, če v tem smislu rečem. Pa lahko grem, bom rekla, z obrazložitvijo. V začetku septembra leta 2024 je število vseh čakajočih znašalo 305 tisoč 452, od teh jih je nad dopustno čakalno dobo čakalo 156 tisoč 753. V enem letu od septembra 2023 do septembra 2024 je število čakajočih nad dopustno čakalno dobo zraslo za kar 13 odstotkov in je raslo mnogo hitreje od števila vseh čakajočih. Ministrstvo za zdravje je nato podaljšalo dolžino dopustne čakalne dobe pri stopnji nujnosti zelo hitro iz prejšnjih 14 dni na 30 dni. In na dan 24. 10. 2024 je bilo nedopustno čakajočih, lahko rečem le, 82 tisoč 215, se pravi administrativno skrajševanje čakalnih dob, je na nek način uspelo, dejansko pa niti ne, saj je vseh čakajočih zdaj že 307 tisoč 73. To je številka, ki je zaskrbljujoča in seveda terja ukrepanje. Pri stopnji nujnosti zelo hitro na prve preglede trenutno nad dopustno čakalno dobo čaka 58 odstotkov nedopustno čakajočih pri tej stopnji nujnosti. Na terapevtske postopke nedopustno dolgo čaka 41 odstotkov in na diagnostične postopke 28 odstotkov vseh čakajočih pri tej stopnji nujnosti. Največje število čakajočih nad dopustno čakalno dobo je pri stopnji nujnosti hitro skupaj 36 tisoč 185, od teh jih 62 odstotkov čaka na prvi pregled, 26 odstotkov na diagnostični postopek in 12 odstotkov na terapevtski postopek. Pri prvih pregledih največ oseb, in sicer 28 tisoč 673, čaka na dermatološki pregled, od tega jih je kar 49 odstotkov nad čaka nad nedopustno dolgo. Če pogledamo podatke o povprečnem trajanju najdaljših čakalnih dob na prvi prosti termin za prve preglede pri stopnji nujnosti zelo hitro lahko vidimo, da ta znaša 169,9 dneva, in sicer za prvi dermatološki pregled. Deset prvih pregledov z največ številom čakajočih na dopustno čakalno dobo, seveda če pogledamo podatke 24. oktobra. Letos vidimo, da je največ jih čakaj, dermatološki pregled prvi, potem ortopedski pregled prvi, nevrološki pregled prvi, kardiološki pregled prvi, revmatološki pregled prvi in lahko bi še naštevala. Notri je tudi urološki pregled, alergološki pregled in vse. Če pogledamo podatke o povprečnem trajanju najdaljših čakalnih dob na prvi prosti termin za diagnostične storitve, je pri stopnji nujnosti zelo hitro najdaljša čakalna doba za magnetnoresonančno angiografijo pljučnih ven s kontrastnim sredstvom in znaša 588,3 dneve. To je več kot skoraj dve leti oziroma leto in pol. Največ se čaka na MRA pljuč, ven s kontrastnim sredstvom, potem ključnih akterjih, lahko bi še naštevala, jaz upam, da imate vse te podatke, če nam vam jih bomo dali. To so javno dostopni podatki.

V Novi Sloveniji s predlogom zakona želimo, da zavarovanci, ki na zdravstveno storitev krito iz obveznega zdravstvenega zavarovanja in čakajo nad dopustno čakalno dobo, lahko zdravstveno storitev opravijo pri katerem koli izvajalcu zdravstvene dejavnosti, se pravi, tako v javni mreži, kot tudi zunaj nje.

Se pravi, v središče postavljamo paciente, bolnike, ki potrebujejo te storitve, za katere sem omenila, in čakajo nad dopustno dobo, da to storitev opravijo. Opravljeno storitev, opravljeno zdravstveno storitev ZZZS plača neposredno izvajalcu. Zdravstvene dejavnosti v višini cene storitve, kot je določena v javni zdravstveni mreži. Se pravi, da želimo, da denar sledi pacientu. Ne razumemo pa, mogoče nam boste povedali zakaj lahko pacienti, ki čakajo nad dopustno dobo storitev lahko opravijo izven Slovenije in jim ZZZS povrne stroške te storitve. Lahko jo opravijo na Hrvaškem, lahko jo opravijo v Italiji, lahko jo opravijo v Nemčiji, v Avstriji za storitev, govorimo o storitvah, ki so nad dopustno čakalno dobo in jim ZZZS povrne to storitev. Če pacienti to storitev opravijo v Sloveniji pa te pravice nimajo oziroma jim ZZZS te pravice oziroma denarno ne povrne. Skratka, še enkrat povem, tretjič, vlagamo zakon, ki v središče postavlja pacienta in ki skrajšuje čakalne dobe. Dvakrat je ta zakon naletel na gluha ušesa, da nismo pripravljeni ne vem kakšnih analiz, pa vendarle mislim, da je tukaj poklicano ministrstvo pa tudi ZZZS, da pride tudi sami izračuni, ker te podatke oni imajo. Prepričana sem, da je to edini način dati možnost ljudem, da te storitve, ki jih potrebujejo in za katere čakajo nad dopustno mejo, na dopustno čakalno dobo, da te storitve opravljajo pri kateremkoli izvajalcu v Sloveniji, lahko tudi v Sloveniji, da je to edini zakon, ki uspešno skrajšuje čakalne vrste. Če temu ne verjamete, lahko pogledamo, da se čakalne vrste bistveno ne skrajšujejo kljub vsem ukrepom, ki so bili do zdaj v veljavi in tudi kar se naprej napoveduje lahko rečem, da se bojim, da ne bodo dali želenih rezultatov.

Skratka, želim si, da vendarle pridemo na tej točki skupaj in da nekaj skupaj naredimo za bolnike, ki čakajo na te storitve, to je naša obveza in zato smo tudi tukaj. Hvala.

Hvala lepa.

Sedaj dajem besedi, besedo doktor Valentini Prevolnik Rupel, ministrici Ministrstva za zdravje.

Valentina Prevolnik Rupel

Najlepša hvala.

Pozdrav vsem!

Predlog zakona smo pregledali. V začetku, kot je že povedala gospa Dimic, je ta zakon že bil vložen dvakrat, zdaj je tretjič. Vlada še vedno meni, da se posega s tem zakonom v sistemsko ureditev na parcialen način brez upoštevanja vseh vidikov sistema zdravstvenega varstva Republike Slovenije.

Kar se tiče, če samo poudarim nekaj stvari, pa bodo mogoče potem še ostali kaj več. Plačevanja po realizaciji smo že imeli. Kot vemo, plačevanje po realizaciji ni skrajšalo čakalnih dob na način, kot smo si vsi želeli. Ugotovili smo, da so rezultati pokazali, da se plačevanje po realizaciji, vsaj pri diagnostiki in pri tistih zdravstvenih storitvah, ki niso končne, ne obnese. Obnese se pa pri nekaterih storitvah, ki so končne in tam plačevanje po realizaciji še vedno je. Pri vseh ostalih storitvah smo na ministrstvu v preteklem letu sprejeli številne ukrepe, recimo, pri prvih pregledih, ki so še vedno ministrstvu in vladi najpomembnejši, ker so to tisti, ki pacienta uvrstijo v zdravstveno obravnavo.

Pri pregledu prvih podatkov o realizaciji prvih pregledov lahko vidimo, da je v povprečju število pregledov, število prvih pregledov poraslo. Se pravi na vseh dejavnostih specialističnih se je realizacija prvih pregledov povečala. To je zasluga izvajalcev zdravstvenih dejavnosti, ki so odreagirali pravilno, odreagirali na usmeritve zdravstvene politike. Zaradi tega se je število prvih pregledov povečal in dostop pacientov, ki čakajo na prve preglede je bil večji. Res je, da vsi izvajalci niso odreagirali tako, kot bi lahko, ampak vseeno toliko v tolikšni meri, da se je v povprečju število realiziranih prvih pregledov povečalo.

Kje vidimo še dodaten problem? Dodaten problem vidim v tem, kako se merijo čakalne dobe, kako se merijo čakalne vrste. Kriterij 14 na 30 dni, da, je administrativno zmanjšal število čakajočih, nikoli nismo trdili, da bo to realno zmanjšalo število tistih, ki nedopustno dolgo čakajo na zdravstvene storitve. Ampak dejstvo pa je, da je bilo 14 dni, ne po mojem mnenju, pač po mnenju zdravstvenega sveta, premalo, da se pacient pripravi na obravnavo, tako da je število nedopustno čakajočih sedaj bolj realno.

Kot sem že večkrat povedala je tudi stvar več čakajočih v tem, da izvajalci napotitve, zaradi velikega števila čakajočih dajejo po višji stopnji nujnosti, kar pomeni, da se število nedopustno čakajočih hitreje viša, kot bi se sicer. Pomembno je, da na ministrstvu nadaljujemo z začetimi ukrepi, tako pri prvih pregledih, ki jih pozorno spremljamo vsako mesečno, da imamo vsakomesečne sestanke z izvajalci in skušamo ukrep še bolje uveljaviti, kot smo ga do sedaj. Da še naprej pripravljamo kriterije na potovanja po posameznih področjih - do sedaj smo jih pripravili na področju kardiologije, revmatologije, nekatere usmeritve je dal tudi RSK za fizioterapijo, kjer je veliko število čakajočih - seveda pa si želimo to razširiti tudi na vse ostale dejavnosti. Se pravi, ni problem samo v realizaciji, kot ta zakon predpostavlja. Problem je tudi v prilivu se pravi napotiti, se pravi napotitvah v ta bazen čakajočih in pa v tem, da je potrebno dejansko na novo oziroma res prečistiti, tako kot smo začeli s tem, kaj je čakajoči, kaj je nedopustno čakajoči, kakšni so smiselni kriteriji, ali je res prav, da imamo toliko stopenj nujnosti po katerih pacienti čakajo in stvari zapeljati do konca tako kot smo se namenili?

Hvala lepa.

Besedo dajem sedaj magistri Sonji Bien Karlovšek, Zakonodajno-pravna služba.

Izvolite.

Sonja Bien Karlovšek

Hvala za besedo.

Zakonodajno-pravna služba je predlog zakona preučila z vidika svojih nalog, torej z vidika njegove skladnosti z Ustavo, pravnim sistemom in z zakonodajno tehničnega vidika in pripravila pisno mnenje. K predlogu zakona. amandmaji niso bili vloženi, zato so vse pripombe iz mnenja še zmeraj upoštevane. Pripombe se sicer nanašajo na nepravilnost navedbe v zakonodajnem gradivu, da je veljavna zakonska ureditev v neskladju z 51. členom Ustave, saj ta ustavna določba ne zagotavlja takšne pravice do proste izbire zdravnika kot jo utemeljuje predlagatelj. Javna zdravstvena služba in javna služba obveznega zdravstvenega zavarovanja sta povezani, kar je prepoznano tudi v ustaljeni ustavnosodni presoji, zlasti pa v odločbi Ustavnega sodišča z dne 24. junija 1998, v kateri je Ustavno sodišče razložilo 80. člen Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, ki se s predlogom zakona dopolnjuje in ni posegla v ureditev, po kateri zavarovanec sam krije stroške zdravstvenih storitev opravljenih v samoplačniški ambulanti, torej, pri izvajalcih, izven javne zdravstvene službe. Javna zdravstvena služba izvajalcem zdravstvene dejavnosti nalaga tudi določene omejitve, zlasti pa dolžnost, da pacienta ne zavrnejo in da zagotavljajo enako dostopnost do zdravstvenih storitev, pri čemer je edino dopustno merilo prednosti in s tem ustavno dopusten razlog za razlikovanje med pacienti nujnost zdravniškega posega. Predlagana dopolnitev pa izvajalcem izven javne zdravstvene službe ne nalaga izvajanja načela enake dostopnosti, poleg tega pa tudi ne rešuje vseh razmerij zavarovanca in do Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije kot izvajalca obveznega zdravstvenega zavarovanja, kar bi lahko bilo sporno z vidika 51. člena Ustave, ki zagotavlja pravico do zdravstvenega varstva. Hvala.

Hvala.

Sedaj dajem besedo predstavniku Državnega sveta, in sicer predsedniku Komisije za socialno varstvo, delo, zdravstvo in invalide, državnemu svetniku gospodu Danijelu Kastelic.

Izvolite.

Danijel Kastelic

Hvala lepa za besedo.

Spoštovana predsednica odbora, članice in člani odbora, gospa ministrica s sodelavkama in ostali prisotni na seji!

Komisija za socialno varstvo, delo, zdravstvo in invalide je predlog zakona obravnavala v oktobru tega leta. Gre za vsebino, ki smo jo obravnavali že tretjič in komisija je tudi tokrat ponovno izrekla podporo. Komisija tudi v zvezi s tokratno novelo meni, da bi bilo treba aktualno stanje s čakalnimi dobami v zdravstvu odpraviti čim prej. Problematika se namreč ne glede na precejšnja sredstva, ki so že bila vložena za njeno rešitev, dodatno poslabšuje. Tako kot smo leta 2023 in tudi v aprilu letošnjega leta, so tudi na tokratni seji komisije njeni člani razpravljali do predlaganih zakonskih rešitev, sicer zavzeli različna stališča, ki pa so si enotna glede nujnosti zagotavljanja dobro delujočega in vsem dostopnega javnega zdravstvenega sistema. Sistem javnega zdravstva bi namreč moral delovati tako, da bodo storitve dostopne tudi za tiste, ki si ne morejo privoščiti dodatnih zavarovanj pri komercialnih zavarovalnicah, preko katerih se sicer trenutno lahko na precej lažji in hitrejši način dostopa do zdravstvenih storitev. Podpora posameznih članov komisije predloženim zakonskim rešitvam je bila izražena predvsem z vidika iskanja alternativnih in bolj inovativnih načinov, ki bi lahko pripomogli k skrajšanju čakalnih vrst, vključno z aranžmajem vseh možnih, tudi kadrovskih resursov. Po drugi strani pa so nekateri člani komisije spraševali, kako se lahko zagotovi kader za izvajanje storitev pri zasebnih izvajalcih zdravstvenih storitev glede na to, da zdravnikov in drugih zdravstvenih kadrov v državi praviloma primanjkuje. Izpostavljeni so bili tudi primeri, ko se na določene storitve, na primer že danes izpostavljen dermatološki pregled, čaka več mesecev tudi pri zasebnih izvajalcih storitev, ki jih slednji izvajajo zgolj samoplačniško. V razpravi je bil izpostavljen tudi vpliv predolgih čakalnih dob na delovno aktivne prebivalce, saj se s tem še dodatno poslabšuje zdravstveno stanje posameznikov, ko slednji vendarle pridejo do storitev pa njihova zdravstvena obravnava praviloma dodatno obremeni sistem, saj pacienti takrat potrebujejo še več dodatne oskrbe kot bi jo v predhodnih fazah obolenja. Opozorjeno je bilo tudi na nerazumevanje odpora pristojnega ministrstva do predlaganih rešitev, saj v primeru izdane napotnice slednje slej ko prej prinese določeno finančno obremenitev za zdravstveno blagajno, če ne neposredno pa posredno na podlagi uveljavljanja pravic do povrnitve stroškov za izvedeno storitev v tujini. Komisija je razpravljala tudi o dodatnih možnostih za skrajševanje čakalnih dob, med drugim z uporabo umetne inteligence pri pripravi posameznih čakalnih dob, seznamov čakalnih dob, ki so, še vedno niso usklajeni in ne predstavljajo zanesljivega vira podatkov o dejanskem številu čakajočih. Predlagamo tudi v razmisleku o krepitvi informacijskega sistema Nacionalnega inštituta za javno zdravje, tako da z vidika finančnih sredstev kot kadrovskih resursov. K skrajševanju čakalnih dob na posameznih področjih, na primer ultrazvok vratnih žil, pa bi lahko pripomogla tudi posodobitev kliničnih smernic.

Ker je bilo vsem prisotnim na seji komisije v interesu, da se čim prej najde ustrezna, četudi zgolj začasna rešitev za skrajševanje čakalnih dob v zdravstvu, smo pozvali predlagatelje in seveda tudi Vlado, da skušata do seje matičnega odbora Državnega zbora za zdravstvo uskladiti svoje stališče in prilagoditi predlagane zakonske rešitve na način, da bodo lahko zavarovanci, ki potrebujejo zdravstvene storitve, do slednjih prišli čim prej. Po opravljeni razpravi je komisija v okviru glasovanj, kot je že rečeno, sem v začetku povedal, predlogu zakona izrekla podporo.

Hvala za vašo pozornost.

Hvala tudi vam.

Sedaj dajem besedo preostalim vabljenim k 1. točki. Jaz prosim, da se omejite do 5 minut.

In zdaj dajem najprej besedo direktorici Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije doktor docent Tatjani Mlakar.

Izvolite.

Dr. Tatjana Mlakar

Lepo pozdravljeni!

Hvala, predsednica, za besedo!

Ne bom ponavljala stališč, ki smo jih izpostavili že dvakrat na prejšnjih obravnavah. Strinjamo se z mnenjem ZPS in tudi vsebino, ki jo je izpostavila ministrica. Zaradi tega bi glede na to, da je predlagatelj izpostavil, da se pač ukrepi ne odražajo v rezultatih, želela izpostaviti konkretne podatke. In sicer, naloga zdravstvene politike in vseh podsistemov je, da uredi trenutno trenutne anomalije, ki neutemeljeno producirajo čakalne dobe in zmanjšujejo dostopnost. Vse to je posledica mnogih nesistemskih ukrepov zadnjih 10 do 20 let, ki so dobesedno razgrajevale zdravstveni sistem. Za primer navajam, vsaka vlada je čakalne dobe želela znižati s finančnimi injekcijami v sistem, z dvigom plač brez zaveze za večjo ali vsaj spremenjeno spremljanje produktivnosti dela. ZZZS je na to vedno opozarjal, da ti finančni ukrepi ne dajejo učinka. Urediti je nujno potrebno informacijsko platformo eNaročanja, katere upravljavec je NIJZ, ki nam trenutno ne daje pravih podatkov o številu čakajočih in čakalnih dobah in nujno je treba definirati in pripraviti klinične usmeritve za napotovanje na specialistični nivo, saj imamo trenutno hiperprodukcijo napotovanj po mnenju medicinske stroke do 40 procentov neutemeljenih napotitev. Nujno je treba spremljati učinkovitost in produktivnost dela pri izvajalcih ter vzpostaviti menedžerska merila za merjenje opravljenega dela in variabilno nagrajevanje dela, ki je opravljeno nad efektivnim obsegom za redni delovni čas. Dejstvo je, v zadnjih 15 letih je 55 procentov več zdravnikov v sistemu relativno pa to ne pomeni več storitev. Pripraviti je treba register kliničnih smernic in kazalcev kakovosti in potrebno je izenačiti pravne in davčne pogoje dela javnih zdravstvenih zavodov in koncesionarjev in potrebno je regulirati delo po podjemnih pogodbah in espejih. In nedopustno je postavljanje nekih normativov brez, da za to prej zagotovimo pogoje. En tak primer je glavarinski normativ iz leta 2017 za primarni nivo 1895, kar smo že takrat izpostavljali, da bo imel takšne posledice, ki so danes realnost. Še nekaj bi želela izpostaviti. Zdravstveni absentizem narašča enormno. ZZZS je skupaj s pokojninskim zavarovanjem pripravil predloge sistemskih sprememb, kajti gre za ne samo 15 milijonov izgubljenih delovnih dni 24 tisoč deležnikov, ampak tudi več kot milijardo izgubljenih evrov za nadomestila, ob dejstvu, da smo v zadnjih desetih letih za primarno zdravstveno varstvo sredstva povečali iz 91 milijonov na 211, to je indeks 231, za neprekinjeno zdravstveno varstvo iz 86 milijonov na 200, indeks je 229, dodali na primer 226 dodatnih timov fizioterapije, kjer so dolge čakalne dobe, a se je ta ob plačilu po realizaciji čakalna doba namreč povečala z indeksom 228. Da smo v zadnjih štirih letih na sekundar dodali dodatnih 600 milijonov evrov. Od leta 2005 dalje je v sistemu 55 odstotkov več zdravnikov, trenutno pa realizacija akutne bolnišnične obravnave še ne dosega realizacije iz leta 2019. Delež neutemeljenih napotitev na specialistični nivo je do 40 odstotkov, od leta 2019 do 2023 smo v sistem dodali milijardo in pol dodatnih sredstev, dve tretjini tega na osnovi raznih vladnih uredb, boljše vrednotenje, dodatni programi, višje plače. Torej štejejo samo podatki in odločitve na osnovi teh podatkov in ne pavšalne želje in dejansko dodatne finančne transfere v zdravstveni sistem ne moremo utemeljiti brez, da prej naredimo organizacijski red. Kako? Strokovno organizacijsko je treba optimalno doktrinarno vzpostaviti vodenje zdravstvenega sistema, merjenje učinkov dela, nagrajevanje po učinku in kakovosti. Medicinska stroka mora pripraviti strokovno klinične smernice za delo, kar bo osnova tudi za nadziranje, hkrati tudi ta ista stroka mora pripraviti usmeritve za neutemeljene napotitve na specialistični nivo. Sproti na zavodu pripravljamo nove modele plačevanja in cene storitev, pri čemer pa imamo težave, predvsem ker ni doslednosti pri spremljanju stroškov, po primeru pri izvajalcih. Trenutno prenavljamo cene v akutni bolnišnični obravnavi, v ambulantah družinske medicine moram reči, da trenutno imamo podporo zdravstvene politike Ministrstva za zdravje, kajti to smo v preteklih letih že delali, pa pač ni prišlo v življenje. Torej ZZZS predlaga, potrebne spremembe in se opira izključno na podatke. Je pa dejstvo, da je tu potrebno sodelovanje vseh struktur v sistemu in s tem da, trenutno delamo ukrepe, ki jih je ministrica izpostavila, so del teh vsebin, ki sem jih omenila, dejansko tudi že v teh predvidenih ukrepih zajeli. Tudi predlagatelj izpostavlja, da želi ohraniti javni zdravstveni sistem. Torej, moramo skupaj storiti vse, da ga bomo dejansko sanirali, ne da ga bomo rušili, kar pa izpostavljamo vedno, da v javnem zdravstvenem sistemu imamo vsako leto množico razpisov pri javnih zdravstvenih zavodih. Imamo kup odprtih koncesij, kamor se lahko dejansko vsi izvajalci izven mreže, ti tako imenovani samoplačniki vključijo in dejansko delujejo znotraj sistema. Torej Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije bo izključno sledil strokovnosti in pa skrbi za zavarovane osebe v okviru tega trenutnega javnega zdravstvenega sistema pri tem zakonitosti, ekonomičnosti, in zato so osnova samo in izključno podatki, ne pa mogoče neke želje.