Spoštovane kolegice poslanke in kolegi poslanci, gospe in gospodje, začenjam 88. izredno sejo Državnega zbora, ki je bila sklicana na podlagi prvega odstavka 58. člena ter drugega odstavka 60. člena Poslovnika Državnega zbora.

Obvestili odsotnih poslankah in poslancih seje ter o vabljenih na sejo sta objavljeni na e-klopi. Vse prisotne lepo pozdravljam.

Prehajamo na določitev dnevnega reda 88. izredne seje Državnega zbora.

Predlog dnevnega reda ste prejeli v petek 8. novembra s sklicem seje. O predlogu dnevnega reda bomo odločali v skladu s prvim odstavkom 64. člena Poslovnika Državnega zbora. Predlogov za širitev dnevnega reda seje nismo prejeli, Državnemu zboru zatorej predlagam, da za današnjo sejo določi dnevni red kot ste ga prejeli s sklicem.

Prehajamo na odločanje. Poslanke in poslance prosim, da preverite delovanje glasovalnih naprav.

Glasujemo. Navzočih je 69 poslank in poslancev, za je glasovalo 65, nihče ni bil proti.

(Za je glasovalo 65.)(Proti nihče.)

Ugotavljam, da je dnevni red 88. izredne seje Državnega zbora sprejet.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE NA DRUGO OBRAVNAVO PREDLOGA ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O DOHODNINI V OKVIRU REDNEGA POSTOPKA.

Predlog zakona je v obravnavo Državnemu zboru predložila Vlada. Za dopolnilno obrazložitev predloga zakona dajem besedo predstavnici Vlade, in sicer državni sekretarki na Ministrstvu za finance. Izvolite.

Spoštovana predsedujoča, spoštovane poslanke in poslanci.

Vlada Republike Slovenije je pripravila predlog novele Zakona o dohodnini, ki predstavlja enega ključnih segmentov spodbujanja zaposlovanja nove delovne sile v Sloveniji, spodbujanja lastništva zaposlenih v lastniški strukturi delodajalca in naslavlja pomanjkljivosti sistema normiranih odhodkov. Na področju privabljanja nove delovne sile v Slovenijo sta pripravljena dva ukrepa, prvi je posebna osebna olajšava za nove rezidente v obliki zmanjšanja dohodnine za prvih pet let rezidentstva, z drugim ukrepom pa se naslavlja privabljanje prihoda predvsem obmejnih delavcev v Slovenijo, ki niso rezidenti in ne bodo postali rezidenti, bodo pa ti zaradi odprave določenih pogojev uveljavljali davčno obravnavo svojih dohodkov, ki bo primerljiva rezidentom. Na področju spodbujanja lastništva zaposlenih v lastniški strukturi delodajalca je Vlada pripravila dve rešitvi, ki pomenita širjenje možnosti spodbujanja te oblike nagrajevanja zaposlenih. Prvi ukrep naslavlja delavce v inovativnih zagonskih podjetjih, ki bodo deležni zamika ugotavljanja davčne obveznosti za prejete delnice oziroma deleže in sistema povprečnega dohodka, drugi ukrep pa naslavlja delavce uveljavljenih družb na način, da se za nagrajevanje v deležih oziroma delnicah odstopa od sistema brutenja dohodka v naravi, kar zmanjša tako kar zmanjša strošek nagrajevanja za delodajalca. Nadalje Vlada predlaga spremembe na področju obdavčitve dohodkov iz dejavnosti za zavezance, ki so vključeni v sistem normiranih odhodkov. Posegi v sistem skozi leta so namreč privedli do tega, da ta ne zasleduje več cilja, zaradi katerega je bil vzpostavljen, torej administrativno poenostavitev predvsem za zavezance začetnike in zavezance z manjšim obsegom poslovanja, ki jim vodenje poslovnih knjig in sestavljanje letnih poročil lahko predstavlja sorazmerno visoke stroške oziroma obremenitev. Cilj sprememb je, da se sistem ponovno približa prvotnim ciljem in enemu osnovnih načel obdavčevanja fizičnih oseb, torej obdavčevanju po ekonomski moči, na način, da se v čim večji meri približa zavezancem, katerim je bil dejansko namenjen, da se zmanjša spodbudo za uporabo tega sistema kot inštrumenta zniževanja davčne obveznosti in da se zmanjša negativne učinke na sisteme socialnih zavarovanj, socialne varnosti in prakse na trgu dela. Na področju dohodkov iz dejavnosti za zavezance, ki davčno osnovo ugotavljajo na podlagi dejanskih prihodkov in odhodkov, pa se sledi predlogu na področju davka od dohodkov pravnih oseb. Predlaga se odprava neomejenega zniževanja davčnih izgub in uvedba omejitve obdobja uveljavljanja davčnih izgub in uvedba omejitve obdobja uveljavljanja davčnih izgub v naslednjih petih davčnih letih. Dodatno pa se omogoči prenos neizkoriščenih zneskov olajšave za zeleni in digitalni prehod v naslednjih pet davčnih let. Pomemben ukrep se uvaja tudi na področju kmetijstva, kjer je vlada prisluhnila kmetom in iz obdavčitve vzela celoten znesek plačil za naravne in druge omejitve, tako imenovana OMD plačila. Nadalje se z davčnimi ukrepi uvaja podporo okoljski politiki na področju trajnostne mobilnosti na način, da ta še vedno sledi davčni pravičnosti. Druge predlagane spremembe pomenijo prilagoditev davčnih vsebin zaradi razvoja drugih družbenih področij, izvršitev odločitve ustavnega sodišča, odpravo neenakosti med zavezanci v podobnih položajih oziroma odpravo nejasnosti v zakonskem besedilu.

Na podlagi vsega povedanega Vlada predlaga, da predlog zakona podprete. Hvala.

Hvala lepa, magistrica Katja Božič.

Predlog zakona je kot matično delovno telo obravnaval Odbor za finance. Za predstavitev poročila odbora dajem besedo predsednici, kolegici Andreji Kert. Izvolite.

Predsedujoča, hvala za besedo.

Spoštovane predstavnice ministrstva, spoštovani kolegi, kolegice! Odbor za finance je na 53. nujni seji obravnaval Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o dohodnini, ki ga je Državnemu zboru v obravnavo in sprejetje predložila Vlada. V poslovniškem roku so amandmaje vložile poslanske skupine Svoboda, SD in Levica in pa Poslanska skupina NSi.

Predstavnica predlagatelja, državna sekretarka Ministrstva za finance, je predstavila glavne cilje in poglavitne rešitve predlaganega zakona. Med njimi je izpostavila spodbujanje zaposlovanja nove delovne sile, spodbujanje delavske participacije v lastništvu gospodarskih družb ter odpravo pomanjkljivosti sistema normiranih odhodkov. Med poglavitnimi rešitvami na področju privabljanja nove delovne sile je izpostavila dva ukrepa: prvi uvaja posebno osebno olajšavo za nove rezidente v obliki zmanjšanja dohodnine za prvih pet let rezidentstva, drugi ukrep davčne olajšave pa je namenjen privabljanju prihoda predvsem obmejnih delavcev, ki niso rezidenti. Na področju spodbujanja lastništva zaposlenih je predstavila dve rešitvi, prva naslavlja delavce v inovativnih zagonskih podjetjih, druga pa delavce že uveljavljenih družb. V nadaljevanju je izpostavila spremembe na področju obdavčitve dohodkov iz dejavnosti za zavezance, ki so vključeni v sistem normiranih odhodkov. Cilj predloga zakona je zmanjšati spodbude za izrabo tega sistema kot instrumenta zniževanja davčne obveznosti. Kar ima negativne učinke na sisteme socialnih zavarovanj in prakse na trgu dela. Na področju kmetijstva je izpostavila oprostitev plačila dohodnine za območje z naravnimi in drugimi omejitvami. In med ostalimi spremembami omenila tudi davčne ukrepe na področju spodbujanja trajnostne mobilnosti ter spremembe povezane s prilagoditvijo davčnih vsebin izvršitvam odločitev sodišč ter odprave neenakosti med zavezanci in nejasnosti v besedilu.

Predstavnica Zakonodajno-pravne službe je uvodoma opozorila na vprašanje skladnosti z Ustavo v kar nekaj predlaganih rešitvah. In sicer področje neenake obravnave davčnih zavezancev v nekaterih rešitvah, ob tem je pojasnila, da po mnenju ZPS v zakonodajnem gradivu niso bili izkazani dovolj utemeljeni stvarni razlogi, ki bi to neenako obravnavo upravičevali. Nekatere rešitve so težje razumljive, nejasne, pomensko nedoločene. Po mnenju ZPS skladnost z Ustavo na področju prepovedi povratne veljavnosti pravnih aktov v predlogu zakona ni ustrezno upoštevana. Predlagani amandmaji koalicijskih poslanskih skupin rešujejo nekatere pripombe ZPS nomotehnične narave ter k njim nima pripomb.

Predstavnik Komisije Državnega sveta za gospodarstvo, obrt, turizem in finance je povedal, da Državni svet predlaganega zakona ne podpira in izpostavil glavne pomisleke iz pisnega mnenja.

V razpravi je bilo s strani opozicije izraženo nasprotovanje predlogu zakona. Član opozicije iz vrst Poslanske skupine SDS je povedal, da predloga zakona ne bodo podprli ter da amandmajev niso vložili, ker celotno predlagano davčno zakonodajo ocenjujejo kot neprimerno. Med ključnimi opozorili je bila v razpravi izpostavljena ustavna spornost predlaganega zakona, predvsem glede diskriminatorne obravnave davčnih zavezancev ter kršenja ustavnega načela davčne predvidljivosti. Opozicijski člani odbora so v razpravi opozorili, na možne posledice v gospodarstvu, zaradi neustreznih zakonskih rešitev, na drugi strani so člani in članice iz vrst koalicije predlog zakona podprli. Pri tem je bilo izpostavljeno, da noben predlagani zakon iz tako imenovanega davčnega paketa ne načrtuje zvišanja davkov, med ključnimi rešitvami, so izpostavili ukrepe na področju sistema normiranih odhodkov, spodbujanje lastništva zaposlenih, kot oblika nagrajevanja. Davčne ukrepe na področju digitalnega in zelenega prehoda, ukrep na področju kmetijstva, ukrepe spodbujanja bolj trajnostne mobilnosti ter ukrep privabljanja tuje visoko kvalificirane delovne sile. Pripombe glede ustavne spornosti predlaganih ukrepov so sicer upravičene, je potrebno zadevo presojati v širšem kontekstu. Glede presoje sorazmernosti ter ukrepov, je povedala, da so lahko tudi takšni ukrepi v skladu z našo Ustavo. O tem je svoje mnenje argumentirala z vidika zasledovanja razumnega razloga zakonodajalca ter ob dejstvu, da ta razumen razlog spodbuja neke družbeno koristne cilje.

Državna sekretarka je podala dodatna pojasnila na vprašanja ter pomisleke iz razprave. Pri tem je med drugim pojasnila glede pomislekov o nepredvidljivosti predlaganih davčnih sprememb, neskladnosti posameznih določb z Ustavo ter retroaktivnosti predlaganega zakona v povezavi s sistemom normiranih odhodkov.

Odbor je sprejel amandmaje Poslanskih skupin Svoboda, SD in Levica. Odbor ni sprejel amandmajev Poslanske skupine NSi / znak za konec razprave/ ter brezpredmeten je postal amandma Poslanske skupine NSi k 12. členu predloga zakona. Odbor je v skladu z 128. členom Poslovnika Državnega zbora glasoval o vseh členih predloga zakona in jih tudi sprejel.

Hvala lepa.

Ker je Državni zbor na 84. izredni seji opravil splošno razpravo o predlogu zakona, predstavitev stališč poslanskih skupin ni možna, zatorej prehajamo na razpravo o členih in vloženih amandmajih.

Najprej dajem v razpravo 11. člen ter amandma Poslanske skupine NSi. Želi kdo razpravljati? (Da.) Ugotavljam, da ja, zato prosim za prijave.

Najprej ima besedo kolega Milan Jakopovič, izvolite.

Hvala lepa.

Jaz bi se v svoji razpravi najprej dotaknil sistema normirancev in če začnem z vprašanjem, zakaj sploh je prvotno bil uveden ta sistem normirancev? Prvotno je bil uveden samo za določene panoge nekih manjših malih obrtnikov in mikro podjetnikov predvsem z namenom njihove administrativne razbremenitve in to je smiselno, ampak trenutni sistem normirancev, ki ga sprememba, ki jo danes obravnavamo, naslavlja, se je v preteklih letih razširil na veliko širši krog teh samostojnih podjetnikov, ki so zaradi upoštevanja normiranih odhodkov v višini 80 procentov prihodkov, obdavčeni po efektivni davčni stopnji zgolj v višini 4 procente in posledično danes med normiranci nimamo več samo teh, majhnih obrtnikov, ampak predstavljajo normiranci več kot polovico samostojnih podjetnikov in mislim, da se je ta zadeva, torej sistem, trenutni sistem normirancev, ki ga imamo danes, izrodil in ne sledi več prvotnemu namenu, zaradi katerega je bil sploh vzpostavljen.

Z zmanjšanjem kroga normirancev in s tem posledično širjenje kroga samostojnih podjetnikov, katerih davčna osnova se bo ugotavljala z upoštevanjem dejanskih odhodkov, po novem prinaša obdavčitev po progresivni dohodninski lestvici za tiste samostojne podjetnike, ki bodo izpadli iz sistema normirancev namesto enotne davčne stopnje, hkrati pa prinaša možnost uveljavljanja davčnih olajšav, ki normirancem niso omogočene. Je pa ta širitev kroga normirancev in samostojnih podjetnikov na splošno in precej na široko prinesla še en drugačen in precej velik problem, ki ga imamo danes. In sicer, se veliko samostojnih podjetnikov nahaja v prikritih delovnih razmerjih, sploh na področju storitvenih dejavnosti in tisto, kar nujno potrebujemo in jaz upam, da bo to tudi čim prej naslovljeno, so potrebni ukrepi, da se naslovi to problematiko, razumem pa, da je to zelo kompleksen problem, ki potrebuje neko ločeno zakonodajo in se zato tega tukaj ne naslavlja.

Pozdravljam tudi oprostitev plačila dohodnine, dohodnine za OMD v sto procentnem znesku prejetega dohodka iz tega naslova; gre za območja z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost. Imam pa pomislek pri predlagani davčni olajšavi v višini 7 procentov prejete bruto plače, ki se uvaja za privabljanje kadrov iz tujine. Ne gre za klasično olajšavo, ki bi za 7 procentov zmanjšala davčno osnovo, ampak za sedem procentno zmanjšanje akontacije dohodnine, torej zneska davka. Pogoji pa so starost, nerezidentstvo in dvakratnik povprečne plače. Zahteven pogoj, recimo dvakratnik povprečne plače, ni vezan na kakršnokoli izobrazbo ali karkoli drugega strokovnega. In če se išče strokovnjake oziroma visoko kvalificirane posameznike, bi po tem predlogu lahko bil strokovnjak oziroma visoko kvalificiran posameznik vsak z izpolnjenim tem samo plačnim pogojem, kar pa po mojem mnenju ne predstavlja osnovnega namena spremembe. Bolj smiselno bi bilo pogoje bolj razdelati in jih vezati na izobrazbo oziroma področje dela, kjer je pomanjkanje kadra. Primerljive rešitve v nekaterih ostalih državah Evropske unije niso vezane na tako visok pogoj plače, ampak večinoma na izobrazbo oziroma področje dela. Menim, da ta ukrep ne bo prinesel nekih bistvenih oziroma želenih rezultatov, ampak pač bomo videli. Kot celota so rešitve dobre večino predlogov seveda pozdravljam in ga bom podprl, amandmaja opozicije pa ne podpiram. Hvala.

Hvala lepa. Besedo ima kolega Rado Gladek, izvolite.

Spoštovana predsednica, predstavnice Vlade, kolegice in kolegi, prav en lep pozdrav na današnji seji, kjer boste sprejeli oziroma potrdili pet zakonov za pomoč gospodarstvu!

Zdaj, če greš čez vse zakone, seveda, zdaj je pač točka oziroma razpravljamo o tem prvem zakonu, kar se tiče sprememb pri dohodnini, ampak če gledamo generalno, kot rad dostikrat ponovim, taki zakoni oziroma take spremembe bi morale biti del neke resne davčne reforme, ki ste jo napovedovali h kateri ste se zavezali, ampak od nje zelo hitro odstopili oziroma vrgli puško v koruzo in sedaj prihajate s predlogi, ki so parcialni, ki so nekateri ne rečem, da niso dobri, ampak v vsak tak predlog zapakirate še nekaj stvari, ki pa nikakor niso sprejemljive. In če se dotaknem tega zakona oziroma tega zakona, ki ga zdaj obravnavamo bi se rad predvsem bi problematiziral tri stvari. Začel bi z dodatno stimulacijo oziroma privabljanjem nerezidentov oziroma, zdaj moram biti prav previden da bom uporabil pravi izraz, ker potem lovite na tem kako naslovim ljudi, ki se bodo preselili v Slovenijo zaradi ugodnejšega davčnega okolja. Ampak ni bistvo v nazivu, bistvo je v tem, kaj s tem predlogom dejansko želite uzakoniti. Dejstvo je, da nam določene delovne sile oziroma lahko rečemo kar na različnih področjih primanjkuje in to ni samo visoko izobražena ali pa, če želite, glede na to, da je do tega predloga prišlo, na predlog določenih podjetij, predvsem iz farmacevtske industrije, ki imajo težave pri zagotavljanju ustreznega kadra za razvoj njihovih podjetij. Tudi na mnogo drugih področjih nam primanjkuje delovne sile. In zdaj kot sem na začetku rekel, namesto, da bi z generalno oziroma temeljito davčno reformo poskrbeli za vsa področja. Po eni strani, da bi, da bi slovenskemu delavcu zagotovili, če želite na začetku ustrezno plačilo ustrezno stimulativno davčno okolje, ki bi pa hkrati privabljalo tudi tujce. Zdaj naslavljate samo neko skupino, neko skupino ljudi oziroma visoko izobraženega kadra. Hkrati pa pozabljate oziroma daste v neenakopraven položaj popolnoma enako izobraženega, pa lahko rečemo tudi strokovno usposobljenega delavca iz Slovenije. Se pravi jutri bomo imeli situacijo, ko bomo v podjetjih na istih delovnih mestih imeli zaposlena delavca z enako izobrazbo, z enakimi strokovnimi kvalifikacijami, ki pa konec leta oziroma po poračunu dohodnine ne bosta imela enakega prihodka osnovnega. Tako da to mislim, da tudi kot je bilo rečeno že na odboru je bilo, je bila ta rešitev problematizirana. Zna biti tudi ustavno sporna. Tako, da je zagotovo nedomišljena. In ko je sekretarka na začetku rekla, da je to eden od ključnih oziroma v predstavitvi, da je to eden od ključnih ukrepov za kadrovsko popolnitev delovnih mest, na katerih imamo težave, še enkrat, pozabljamo pa na naše slovenske strokovnjake, na slovenske zaposlene, ki jih spravljamo v neenakopraven položaj in jih s tem ukrepom oziroma s tem predlogom nagovarjamo, da naj odidejo iz Slovenije in se čez dve leti vrnejo, ker bodo potem drugačno tretirani v njihovi lastni državi, ki jo je izobrazila, ki so ji, bi rekel, namenili določen del življenja. Tako da to se mi zdi popolnoma nelogično.

Potem druga stvar normiranci. To je pač očitno ena skupina, ki jo je treba iztrebiti, ki je kljub temu, da delajo, da s svojim znanjem in rokami ustvarjajo k splošni blaginji države jih zdaj tretirate kot davčne optimizatorje oziroma izkoriščajo obstoječo ureditev, da bi zaobšli določene obveznosti, ki jih imajo kot davčni obvezniki v Sloveniji. Osnovni namen sistema normirancev je bil ta, da ljudje, ki z, bom rekel, kot samostojno dejavnostjo služijo za svoje preživetje, ustvarjajo za svoje preživetje, da se jih razbremeni teh administrativnih ukrepov mislim ali pa obveznosti, da se dejansko lahko posvetijo svojemu delu. Drug cilj je bil zmanjšanje sive ekonomije, se pravi prepričati nekoga, ki je do včeraj neko delo opravljal na črno, da to opravlja legalno, ker mu to ne bo povzročalo niti administrativnih, niti finančnih nepotrebnih obremenitev, ampak bo dejansko lahko svoje delo normalno opravljal in ga tudi zaračunal oziroma korektno izstavil račun. In danes, ko po eni strani govorimo, vemo, da zaradi in inflacije in ostalih vplivov so, bi rekel ti vrednostni limiti so se dvignili, pa mi pa mi znižujemo, bi rekel, ta prag za polne normirance oziroma za popoldanske normirance, posebna oblika so ti popoldanski normiranci, ki poleg svojega rednega dela običajno v dogovoru z delodajalcem opravljajo tudi neko dopolnilno dejavnost in s tem še dodatno prinašajo davčni blagajni in posledično pač blaginji, bi rekel, države kot take, jih s tem ukrepom omejujemo in jim sporočamo eno, kot sem že večkrat ponovil: ne splača se vam, ne splača se vam delati, delajte toliko kolikor mislite, da je primerno, da boste znotraj teh okvirjev, ker ostalo boste pač precej več obdavčeni. Tako da v situaciji, ko dnevno spremljamo novice, da se da gospodarska klima v določenih segmentih ni najbolj optimistična oziroma ne kaže najbolje, take ukrepe v tem trenutku sprejemati je, po moje, povsem nepremišljeno. Po eni strani govorimo o rekordnih prihodkih v državno blagajno, o rekordno pobranem DDV in ostalih stvareh. Po drugi strani pa zdaj ugotavljamo, da bi s tem, da bi s tem zakonom oziroma s to spremembo zakona v tem delu prinesli v davčno blagajno dodatnih 12 milijonov evrov, kar je sicer, bom rekel, nek majhen znesek. Sploh če pa pogledamo po drugi strani kako sedanja vlada določene investicije oziroma določene nakupe nekaterih stvari izvaja povsem nepremišljeno in z denarjem, ki ga ti isti ljudje ustvarijo, z davki, ki jih plačujejo, potem ravnajo povsem negospodarno. Naj vas spomnim na nakupe računalnikov, na Litijsko, zdaj govorimo še o nekih dodatnih pokojninah za neke zaslužne ljudi. Te ljudi, ki pa so s svojim delom do sedaj ustvarjali, pa tretiramo kot nebodigatreba in jih omejujemo na vseh področjih. Zdaj to je druga stvar. Zdaj, tretja stvar bi se pa še malo dotaknil teh bonitet oziroma spet tega koncepta Vlade, ki nas je prvo polovico svojega mandata prepričevala, kako je v elektrifikaciji in ne vem čem pač naša prihodnost, zdaj so sicer stvari se malo pokazale za drugačne oziroma, da te napovedi, ki so jih strokovnjaki Vlade dve leti zagovarjali, niso čisto realne. Podobno je bilo s temi električnimi vozili, ki so v nekem obdobju bila stimulativna oziroma je bil način, način nakupa ali pa obdavčitve precej stimulativen, in ko se je, ko se je določen del uporabnikov prepričalo, govorim kar se tiče gospodarskih subjektov, da je to prihodnost, zdaj začenjamo, zdaj začenjamo z bonitetami oziroma z dodatnimi obdavčitvami. Enako je, sicer ni, zdaj tema pa so omrežnine in tako naprej, se pravi, stvari hitro pridejo na svoje mesto, tako da to je še en signal te Vlade, da dejansko je ne moreš zaupati, ko v nekem trenutku zagovarja neko politiko, ker roko na srce, na koncu očitno gleda vse skozi davke in je glavni cilj, če govorimo spet o tej davčni reformi, nič drugega kot polnjenje davčne blagajne, kljub rekordom že do zdaj kar se tiče pobranih davkov očitno je še premalo. Očitno je treba določen segment prebivalstva ali pa gospodarstva še dodatno stisniti in jim zagreniti njihovo, njihovo življenje oziroma poslovanje, ko pa na koncu potegnemo črto, pa iz vsega skupaj izplen vsega skupaj ni vreden tega, kar vi signalizirate gospodarstvu in prebivalstvu. Tako da, kot smo že na samem odboru prezentirali, v Slovenski demokratski stranki načeloma nasprotujemo vsem tem zakonom, čeprav so nekatere točke v njih pozitivne, ampak celoten koncept in to skrivanje, ko znotraj posameznih zakonov daste neke piškotke, na drugi strani, je pa hitro palica, tega načina ne zagovarjamo in tudi sam, tako kot sem že na samem Odboru za finance tudi na tem, na tej seji teh zakonov ne morem podpreti in jim ostro nasprotujem. Hvala.

Hvala lepa. Besedo ima kolega Jernej Vrtovec, izvolite.

Ja, najlepša hvala.

Glejte, zdaj tovrstna zakonodaja, ki jo sprejemamo in smo imeli že trikrat v Državnem zboru, v bistvu do zdaj je nekakšen, ne vem, ne simptom, ampak bolj kot ne ogledalo državljankam in državljanom, ki ga v bistvu nastavlja vladajoča koalicija in sicer za to kaj pomeni popolnoma zgrešena ekonomska politika, ali pa z drugimi besedami, kaj pomeni to, ko se pozlatijo besede predsednika Vlade, kaj bo meni višji davki, samo za neum..., ne, nižji davki, ta višek denarja bi porabil samo za neumnosti. In ta napoved predsednika Vlade bi bil dejansko, to je edina stvar, ki jo realno ta leva koalicija realno tudi uresničuje. Če ni nobenih obljub s področja zdravstva realiziranih, če ni nič kaj bistvenega kar ste obljubljali, narejenega v državi imamo pa res bistveno to, da imamo iz leta v leto pod to Vlado višje davke, ki bremenijo zlasti davkoplačevalce, logično, zlasti tisti srednji sloj ljudi, ki vsak dan dela, se trudi, da preživi sebe, svojo družino in tako dalje.

Zgodba tega, celotne zakonodaje, ki se je začela, v bistvu ta boj proti normirancem, ki se je začel na začetku prejšnjega mandata, pa res kaže na to vizijo, se pravi, imamo podjetnike, imamo tiste, ki radi ustvarijo več, imamo popoldanske espeje, normirance, ki bi radi ustvarili več, imeli več od tega, dajmo jih posekati. Sami sebi pišete neko zakonodajo razrednega sovraštva in jaz sem že večkrat zapisal pa tudi omenil, da ne morete prikriti dejstva s to zakonodajo, kakšno razredno ali pa ideološko sovraštvo je proti podjetnikom, proti gospodarstvu. Dejansko za nebodigatreba jih imate, te ljudi v kolesju vašega vsakdana, ki se pač vrti in stavite paličico, da ja to kolo se potem polomi in to danes podjetniki občutijo.

Ampak začel bom to razpravo tudi na drug način, ne. Najprej predvidljivost poslovnega okolja. Danes smo 14. novembra. Gospe in gospodje, to zakonodajo sprejemamo 14. novembra, ti isti podjetniki, normiranci, pa bodo v novo davčno leto s 1. 1., ko vstopijo v njega, ne, imeli kaj? Ker delajo svoje letne plane, svoje načrte poslovanja. Gospe in gospodje, en mesec pa pol pred novim davčnim letom ste jim vi rekli, da bodo plačevali višje davke, spremenili zakonodajo. A to je odnos, ki ga imamo do teh pomembnih ljudi, ki so hrbtenica našega gospodarstva, do našega podjetništva? Zakaj tega niste naredili vsaj januarja, te zakonodaje, pa saj imate v planu že dve leti in pol, da boste dvignili davke, pa bi ti ljudje se vsaj prilagodili svojimi poslovnimi načrti za naslednje leto. Pa povejte mi, prosim za odgovor, ali je to način planiranja? Kaj je to? Ampak tako kot na vseh drugih področjih je ta raztreščenost te Vlade pač tudi skozi to zakonodajo, ki smo ji danes priča. Predsednik Vlade je tukaj v predstavitvi proračuna, ki ga bomo potrjevali naslednji teden, dejal, Slovenija je taka močna gospodarska gazela, noge druge države nam zavidajo, kako smo mi uspešni. Aha, naslednji dan je prišla novica iz novogoriškega Mahleja, da odpuščajo 600 zaposlenih, podobna novica pride iz Slovenske Bistrice, podobne novice prihajajo iz drugod, ne. Še enkrat citiram, državna sekretarka, Mahle, ker je gospod Han tja zelo hitro hitel. Oni selijo proizvodnjo zakaj? Zaradi tega, ker smo tukaj predragi. In selijo kam? V eno drugo evropsko državo, v večini na Madžarsko. Dajmo se vprašati, kaj je z nami narobe, zakaj selijo proizvodnjo. Tako smo davčno v redu okolje ali zato, da ni, ker nismo davčno v redu okolje? Torej, če smo že gazela, ne, tako kot je dejal predsednik vlade. Pa še to je dodal na Twitterju, ki se ne bo dobro postaral, na krizo smo zelo dobro pripravljeni, pa nas primerja z Nemčijo in Avstrijo. Generator te nove krize, ki prihaja, je Nemčija, ne. Tukaj se zelo težko primerjamo z Nemčijo, pozabimo pa recimo na sosednjo Hrvaško, ki ima napoved gospodarske rasti v višini 3 odstotkov, Poljska ima 2,8 odstotka, nam je IMF znižal na 1,5 odstotka. Torej mi smo res tista gazela proti komu? Glede na našo majhnost, zlasti pa glede na našo odvisnost od nemškega gospodarstva in avtomobilske industrije bi bil pri teh napovedih zelo previden. Ampak bi hkrati opozarjal na to, na kaj se mora gospodarstvo pripraviti in jim predstavljal sprejemljivo davčno okolje ne pa zateženo davčno okolje, obremenjujoče, kar delate vi. Italija, ta teden sem prebral v eni izmed novic v enem dnevnem časopisu, da je povprečno obdavčitev, povprečna bruto bruto plača v Italiji, povprečna bruto bruta 33 tisoč evrov, 32 tisoč evrov, v Sloveniji skoraj 33 tisoč evrov. Neto izplen te iste plače v Italiji je 24 tisoč evrov, v Sloveniji je 17 tisoč evrov. Zdaj pa meni vi povejte. Drži, imamo dobro socialo, še preveč dobro do vseh, še preveč dobro od tistih, ki ne delajo, ki izkoriščajo socialno državo. Imamo tudi zgledno, kakorkoli gledamo, če zboliš v Sloveniji, zate poskrbijo. Imamo tudi brezplačno šolstvo. Ampak ali vi mislite, da vsega tega v Italiji nimajo? Še več, da imajo tudi močno birokracijo? Po mojem mnenju je italijanska birokracija še bolj zaguljena kot je naša. Recimo, da živim tam ob meji, pa recimo, da to razumem. Ampak on z enako bruto bruto plačo, Italijan, dobi 24 tisoč evrov neto, Slovenec pa dobi 17 tisoč evrov neto. Draga Vlada, zakaj nam to počnete, zakaj še dodatno obremenjujete ljudi z davki. Zakaj? Zaradi tega, ker ste vi v proračunu, izven tega, da imamo covid situacijo, ste v proračunu v dveh letih razbohotili odhodkovno stran s 14 milijard evrov na 17 milijard evrov. In to ste naredili ne glede na poplave. Ne glede na poplave. Poplave so noter 500 milijonov. Od česa? Zaradi tega, ker se financirajo tudi stvari, ki v bistvu se ne bi smele financirati, ki nimajo nič pri tem, da bomo mi bolj razvijajoča se družba in da se bi uresničila napoved predsednika Vlade, da bomo dvignili zaposlenost, dvignili produktivnost zaposlenega na 100 tisoč, ta dodana vrednost bo 100 tisoč evrov. Kje smo pa zdaj po dveh letih in pol dekadence leve politike, vsaj v ekonomskem smislu? Ravno tam, kjer smo bili. Torej, višji davki, gospe in gospodje, to je edina obljuba, ki se je ta Vlada drži, to vam gre priznati, drugega ne vidimo, ne v tem Državnem zboru ne nikjer drugje, samo ta del vam pa gre od rok. In ta zakonodaja priča točno o tem, priča o tem, kako se nadgradi razredni boj, ideološki boj proti nekomu, ki je nebodigatreba v kolesju. Imam veliko kolegov, malih obrtnikov. Polovica od njih razmišlja, da bodo selili svoja podjetja v sosednjo Hrvaško, tudi zaradi obdavčitev dobička, ki ga imamo v Sloveniji. Nihče ne govori o nizkih davkih, govorimo o razumnih davkih, skozi katere lahko financiramo tudi šolstvo, zdravstvo, socialo, o razumnih davkih. Ta trenutek so v tej državi napram naši soseščini nerazumno visoki davki. Medtem ko sosednja Hrvaška privablja naše podjetnike skozi različne načine nižjih obdavčitev ali pa razumnih, jih mi dvigamo. Polovica od teh, ki jih poznam, razmišlja o selitvi poštnih nabiralnikov in lastništva podjetij in naslova v sosednjo Hrvaško. Polovica teh je to že naredilo. Mene zanima, kako daleč boste šli, da te ljudi, dobesedno domoljube, jaz verjamem, da vsi ne bodo šli ven, kako daleč boste šli, da se bodo ti ljudje res odločili, da imajo poln kufer tega, kar jim vi predstavljate, in bodo izselili ne proizvodnje, ampak samo naslove svojih podjetij na poštne nabiralnike svojih vikendov na Hrvaškem ali pa v Avstrijo. Torej, zakaj smo mi tako posebni, da nabijemo davčna bremena ljudem in podjetnikom napram sosednjim državam, ne vem.

Gremo zdaj do normirancev. Tu boste videli - argumentirano govorim -, da ne gre za bistveno več pobranega denarja, ureditev sistema, ampak da gre za to razredno sovraštvo. Torej, sistem normirancev je sistem, ki dobro deluje že 12 let, s katerim poberemo, zelo kakovostno, pobere država veliko davkov. Ta vaš zakon bo udaril predvsem 15 tisoč ljudi. Zdaj pa poglejte podatke, ki sem jih že dvakrat prebral na sejah parlamentarnih odborov, pa odgovorov na to nikakor ni. Torej, predlagane spremembe bi udarile 15 tisoč normirancev, kot sem dejal, za okoli tisoč družb z omejeno odgovornostjo, torej dooje, in 14 tisoč espejev. To, kar se govori, kar pravi koalicija, pri normirancih gre za nekakšno davčno oazo. Ali še vedno to trdite? Upam, da po tem tekstu tega ne boste več trdili. Glejte, primerjava plačanega davka normirancev in podjetnikov, ki davčno osnovo ugotavljajo na podlagi dejanskih odhodkov: normiranci so lani ustvarili 2,3 milijarde evrov prihodkov in nato plačali 158 milijonov evrov davkov na dobiček oziroma dohodke iz dejavnosti; navadni espeji, veste, tisti, ki zbirajo račune, oziroma posamezniki z dejavnostjo so pa lani ustvarili 7,3 milijarde evrov prihodkov in plačali zgolj in samo 84 milijonov evrov omenjenega davka. In povejte mi, kajne, draga Vlada, vladna koalicija, pa zakaj vi greste zaradi 12 milijonov evrov, kar bi več pobrali tega davka, z ukinitvijo teh normirancev, ubiti celo kravo za en zrezek? Pa zakaj? Imate proračun na 17 milijardah in vi nam rečete, teh 12 milijonov evrov pa bi mi še dodatno pobrali, zaradi tega jih gremo mi odstraniti. Pa imate tukaj podatke iz Ministrstva za finance, koliko je lani pobrale s. p. navadni in koliko je pobral normiranec. Pri 7 cela, pri 2,3 milijarde evrov prihodkov od normirancev, so plačali 158 milijonov evrov davka. Dajte si zapomniti, no, zapišite si. 158 milijonov evrov, navadni s. p., pa so lani ustvarili 7,3 milijarde evrov in plačali 84 milijonov evrov davka. A veste, kam boste pripeljali to zgodbo? Da oni normiranci, ki bodo šli iz normiranega s. p. ven, bodo tako kot vsi ostali s.p-ji pač iskali druge davčne možnosti in okoliščine in vsako pot, ki jo bomo imeli, vse potne naloge ali bo takšna ali drugačna, kajti, če je človek preveč davčno obremenjen, išče potem pač davčno optimizacijo. Tako pač je. In vi silite v to, da ljudje iščejo davčno optimizacijo, silite jih, da bodo zbirali v lokalih, ko bodo šli na kavice, račune, na davčno. Ja, čeprav smo, prebrali podatke z Ministrstva za finance, kakšni so podatki.

Torej, običajni podjetniki imajo trikrat več prihodkov kot normiranci, a so plačali, kajne leta 2023, so plačali polovico toliko davka kot normiranci. In še ena primerjava. Delež davka od dohodkov iz dejavnosti v prihodkih normirancev pomeni 6,8 odstotka, delež davka pri navadnih s. p.-jih pa 1,5 odstotka. Razumete? Kdo več plača davka glede na obseg dejavnosti?

Torej, enostavno se ne da razložiti, zakaj nekdo s to zgodbo, sitnari(?) že dve leti in pol, da je treba te normirance oklestiti, zaradi tega smo mi predlagali v Novi Sloveniji amandma, ki ga bo kolega Jožef Horvat potem obrazložil, ampak enostavno sporočamo na tem mestu podjetnikom, da smo z vami, smo z vami proti nerazumno visokim davkom, ki jih predlaga ta Vlada, smo z ljudmi, ki bi radi za delano delo zaslužili toliko kot sosed v Italiji, zasluži pa 7 tisoč evrov manj za isto bruto plačo in smo skupaj proti tej ekonomski politiki leve Vlade in obljubljamo, da ta zakon, da bo romal tudi na Ustavno sodišče, zaradi tega, ker prihaja noter do neenakosti. Tudi ZPS, vedno jo poslušamo. Predsednica tega parlamenta je dejala, kar ne bo v skladu z mnenjem ZPS, ne bomo več obravnavali tukaj na tej seji in tako ena preiskovalna komisija ni na tej seji. Drži? Drži. ZPS je ta zakon raztrgala po dolgem in počez, ampak ta zakon je danes na seji. Tukaj imamo dvojne vatle, kako se obravnava zakonodaja in koliko, na kakšen način tretirate tukaj, se pravi to neko nadoblast, ki jo imate. Ampak ta zakon je po mojem mnenju in tudi po mnenju ZPS recimo, neustaven na vsaj eni točki.

Danes, ko gre slovenski podjetnik odpreti startup na Florido, ali bo deležen davčne olajšave? Ne, ne bo, zaradi tega, ker ima že tako za vse tam poenoteno pozitivno davčno okolje do startupov. Vi pa delate, da nekdo, ki je mlajši od 40 let, pazite, najprej diskriminacija po starosti, ko pride v Slovenijo in odpre startup podjetje, bo bil deležen posebnih davčnih odpustkov. Zakaj pa Slovenec ne? Jaz se strinjam, da tisti, ki pride iz Amerike ali pa iz katerekoli druge države in ima dobro poslovno idejo in reče, v Sloveniji bom pa odprl start up, da dobi davčne odpustke. Pa povejte mi, zakaj Slovenec ni enakopravno obravnavan? Ali veste zakaj ne, zakaj ne? Pa mi povejte, zakaj ne? Naj bosta oba enakopravno obravnavana, oba naj imata davčne odpustke na podlagi projekta za startup, ki ga nekdo ima. Enako velja za davčne, torej v tem primeru ne rezidente, kot tiste Slovence, ki se potem vrnejo v Slovenijo, imate tudi opredeljeno v tem zakonu. Jaz pozdravljam to pozitivno diskriminacijo za tiste, ki so sposobni, delavni, pridni, da odprejo tukaj podjetja, startupe. Super, ampak naj enako velja za vse, kajti enako delež sposobnih imamo v tej državi, ki pa morajo iti ven v tujino odpirati startupe, kar je tukaj nesprejemljivo davčno okolje. Poenotimo, znižamo davke za te startupe in za naše državljane in za tuje, ki prihajajo v državo, ki bi radi, ki jih vabimo mi v državo. Nič nimam proti temu, proti temu, da je pozitivna diskriminacija do vseh ne vem pametnih, sposobnih ljudi, ki želijo odpreti podjetje.

Torej, za konec želim sporočiti še eno stvar. Upam, da bo to na Ustavnem sodišču, da bo ta Zakon o Ustavnem sodišču seveda najprej zadržan, da ne bi podjetniki niti imeli probleme s prilagoditvijo celotnega sistema s 1. 1. To bomo naredili, ker to je nujno za narediti, če želimo ubraniti podjetniški ceh v državi, kajti jaz se sprašujem, kdo je naslednji. Sedaj ste udarili po normirancih in celotni podjetniški kasti. Po popoldanskih espejih tistih, ki so rekli, jaz delam 8 ur v službi, želim pa še nekaj dodatno ustvariti, želim zaslužiti in mi ga omejujemo koliko lahko zasluži s tem zakonom: če več zasluži bo več obdavčen. Še huje. Predlagate zakonodajo na področju zdravstva, omejujemo delo zdravniškega ceha popoldan. Kdo bo naslednji vsi uslužbenci javnega sektorja, vsi zaposleni? Zakaj se bojimo biti družba pridnih in delovnih ljudi? Zakaj se bojimo krepiti srednji sloj, ki želi delati in ustvarjati? Zakaj na drugi strani pa želimo krepiti neke institucije, financiranje iz proračuna in te postavke se v proračunih še dvigajo, ki so same sebi namen, nevladne organizacije in tako dalje? Namesto, da bi pustili ljudem, da delajo in da se srednji sloj krepi, vi ste pa s tem zakonom udarili zlasti proti tistim, ki želijo delati, ustvarjati, udarili ste proti srednjemu sloju. Zaradi tega smo mi vložili amandmaje, kot zadnji poduk, da se ta zakonodaja spremeni. Verjamem, da ne bodo bili sprejeti in zakon si pač ne zasluži naše podpore. Verjamem pa, da si ne zasluži tudi po tem take podpore teh ljudi na naslednjih parlamentarnih volitvah, po katerih tolčete.