Dober dan. Spoštovani kolegice poslanke in kolegi poslanci, gospe in gospodje, začenjam 25. sejo Državnega zbora, ki je bila sklicana na podlagi prvega odstavka 57. člena Poslovnika.

Obvestili odsotnih poslankah in poslancih seje ter o vabljenih na sejo sta objavljeni na e-klopi. Vse prisotne lepo pozdravljam.

In naj vam na začetku povem, na kar sem bila opozorjena, da je Kmetijski inštitut poslal v Državni zbor avtohtona slovenska jabolka, ki so v preddverju Državnega zbora namenjena nam poslankam in poslancem ob tednu slovenske hrane, ki je bil sicer prejšnji teden, ampak mi ga bomo obeležili ta teden, tako da, ko boste šli ven, si seveda postrezite.

Zdaj prehajamo na določitev dnevnega reda 25. seje Državnega zbora, predlog katerega ste prejeli v petek, 8. novembra, s sklicem seje. O predlogu bomo odločali v skladu s prvim odstavkom 64. člena Poslovnika. Predlogov za umik posamezne točke z dnevnega reda oziroma predlogov za širitev nisem prejela, zato Državnemu zboru predlagam, da za današnjo sejo določi dnevni red kot ste ga prejeli s sklicem.

Prehajamo na odločanje in vas prosim, da preverite delovanje svojih glasovalnih naprav.

In glasujemo o dnevnem redu.

Glasujemo. Navzočih je 76 poslank in poslancev, vsi so glasovali za.

(Za je glasovalo 76.)(Proti nihče.)

Ugotavljam, da je dnevni red 25. seje Državnega zbora določen.

In prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA - VPRAŠANJA POSLANK IN POSLANCEV.

V zvezi s to točko sem v poslovniškem roku prejela pisne prijave 27 poslanskih vprašanj. Vrstni red postavljenih vprašanj je določen v skladu z 244. členom, drugim odstavkom 245. člena in 247. členom Poslovnika. Na prva tri vprašanja poslancev opozicije ter na vprašanje poslanke vladajoče koalicije bo odgovoril predsednik Vlade. Vsak poslanec oziroma poslanka ima za postavitev vprašanja na voljo 3 minute, predsednik Vlade, ministrice in ministri odgovorijo na vprašanje v največ 5 minutah. Če je vprašanje postavljeno večim ministrom imajo vsi skupaj na voljo 5 minut za odgovor. Poslanec, ki ne bo zadovoljen z odgovorom, lahko zahteva dopolnitev odgovora, ne more pa postaviti dodatnega vprašanja - prosim vas, da ste na to pozorni. Obrazložitev zahteve za dopolnitev odgovora poslanec predstavi v 2 minutah, dopolnitev odgovora pa sme trajati največ 3 minute. Poslanec, ki je postavil vprašanje, lahko zahteva, da se na naslednji seji opravi razprava o odgovoru predsednika Vlade, ministrice ali ministra in o tem odloči Državni zbor brez razprave in obrazložitve glasu; opozarjam vas, da je treba takšen predlog izrecno podati in se pri tem osredotočiti le na njegovo obrazložitev, ne pa predloga uporabiti za vsebinsko razpravo v zvezi s postavljenim vprašanjem. V primeru, da poslanec na vprašanje danes ne bo dobil odgovora, mu morajo predsednik Vlade, ministrica ali minister v 30 dneh predložiti pisni odgovor. Poslanec, ki je postavil vprašanje, na katerega ni bilo odgovorjeno, lahko izjavi, da vztraja pri ustnem odgovoru in v tem primeru bom vprašanje uvrstila na naslednjo redno sejo Državnega zbora.

V zvezi s to točko so se za danes opravičili: Tanja Fajon, ministrica za zunanje in evropske zadeve, Simon Maljevac, minister za solidarno prihodnost, Matej Arčon, minister brez resorja, pristojen za področje odnosov med Republiko Slovenijo in avtohtono slovensko narodno skupnostjo v sosednjih državah ter med Republiko Slovenijo in Slovenci po svetu, Matjaž Han, minister za gospodarstvo, turizem in šport od 15.30. do 17.15. ure ter magister Borut Sajovic, minister za obrambo od 16 30. ure dalje.

Na e-klopi je objavljen pregled poslanskih vprašanj, na katera v poslovniškem roku ni bilo odgovorjeno.

In prehajamo na predstavitev poslanskih vprašanj. Na prva štiri vprašanja bo odgovarjal predsednik Vlade doktor Robert Golob, poslanska vprašanja pa mu bodo postavili poslanec Janez Cigler Kralj, poslanec Andrej Kosi, poslanec Franc Medic in poslanka Nataša Sukič.

Zdaj dajem besedo poslancu Janezu Ciglerju Kralju, da zastavi vprašanje predsedniku Vlade. Izvolite.

Dober dan, spoštovani kolegice poslanke in kolegi poslanci, gospe in gospodje!

Začenjam 25. sejo Državnega zbora, ki je bila sklicana na podlagi prvega odstavka 57. člena Poslovnika.

Obvestili o odsotnih poslankah in poslancih s seje ter o vabljenih na sejo sta objavljeni na e-klopi.

Vse prisotne lepo pozdravljam!

Naj vam na začetku povem to, na kar sem bila opozorjena – da je Kmetijski inštitut poslal v Državni zbor avtohtona slovenska jabolka, ki so v preddverju Državnega zbora, namenjena nam poslankam in poslancem ob tednu slovenske hrane, ki je bil sicer prejšnji teden, ampak ga bomo mi obeležili ta teden. Tako da ko boste šli ven, si seveda postrezite.

Prehajamo na določitev dnevnega reda 25. seje Državnega zbora, predlog katerega ste prejeli v petek, 8. novembra, s sklicem seje. O predlogu bomo odločali v skladu s prvim odstavkom 64. člena Poslovnika. Predlogov za umik posamezne točke z dnevnega reda oziroma predlogov za širitev nisem prejela, zato državnemu zboru predlagam, da za današnjo sejo določi dnevni red, kot ga je prejel s sklicem.

Prehajamo na odločanje in vas prosim, da preverite delovanje svojih glasovalnih naprav. Glasujemo o dnevnem redu.

Glasujemo. Navzočih je 76 poslank in poslancev, vsi so glasovali za.

(Za je glasovalo 76.) (Proti nihče.)

Ugotavljam, da je dnevni red 25. seje Državnega zbora določen.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE NA VPRAŠANJA POSLANK IN POSLANCEV.

V zvezi s to točko sem v poslovniškem roku prejela pisne prijave 27 poslanskih vprašanj. Vrstni red postavljanja vprašanj je določen v skladu z 244. členom, drugim odstavkom 245. člena in 247. členom Poslovnika. Na prva tri vprašanja poslancev opozicije ter na vprašanje poslanke vladajoče koalicije bo odgovoril predsednik Vlade. Vsak poslanec oziroma poslanka ima za postavitev vprašanja na voljo 3 minute, predsednik Vlade, ministrice in ministri odgovorijo na vprašanje v največ 5 minutah. Če je vprašanje postavljeno več ministrom, imajo vsi skupaj na voljo 5 minut za odgovor. Poslanec, ki ne bo zadovoljen z odgovorom, lahko zahteva dopolnitev odgovora, ne more pa postaviti dodatnega vprašanja. Prosim vas, da ste na to pozorni. Obrazložitev zahteve za dopolnitev odgovora poslanec predstavi v 2 minutah, dopolnitev odgovora pa sme trajati največ 3 minute. Poslanec, ki je postavil vprašanje, lahko zahteva, da se na naslednji seji opravi razprava o odgovoru predsednika Vlade, ministrice ali ministra in o tem odloči Državni zbor brez razprave in obrazložitve glasu. Opozarjam vas, da je treba takšen predlog izrecno podati in se pri tem osredotočiti le na njegovo obrazložitev, ne pa predloga uporabiti za vsebinsko razpravo v zvezi s postavljenim vprašanjem. Če poslanec na vprašanje danes ne bo dobil odgovora, mu morajo predsednik Vlade, ministrica ali minister v 30 dneh predložiti pisni odgovor. Poslanec, ki je postavil vprašanje, na katero ni bilo odgovorjeno, lahko izjavi, da vztraja pri ustnem odgovoru. V tem primeru bom vprašanje uvrstila na naslednjo redno sejo Državnega zbora.

V zvezi s to točko so se za danes opravičili: Tanja Fajon, ministrica za zunanje in evropske zadeve, Simon Maljevac, minister za solidarno prihodnost, Matej Arčon, minister brez resorja, pristojen za področje odnosov med Republiko Slovenijo in avtohtono slovensko narodno skupnostjo v sosednjih državah ter med Republiko Slovenijo in Slovenci po svetu, Matjaž Han, minister za gospodarstvo, turizem in šport od 15.30 do 17.15 ter mag. Borut Sajovic, minister za obrambo, od 16.30 dalje.

Na e-klopi je objavljen pregled poslanskih vprašanj, na katera v poslovniškem roku ni bilo odgovorjeno.

Prehajamo na predstavitev poslanskih vprašanj. Na prva štiri vprašanja bo odgovarjal predsednik Vlade dr. Robert Golob, poslanska vprašanja pa mu bodo postavili poslanec Janez Cigler Kralj, poslanec Andrej Kosi, poslanec Franc Medic in poslanka Nataša Sukič.

Zdaj dajem besedo poslancu Janezu Ciglerju Kralju, da zastavi vprašanje predsedniku Vlade.

Izvolite.

Hvala lepa, predsednica.

Dober dan vsem!

Predsednik Vlade. Glede novega obračuna omrežnine ste več kot pol leta zavajali slovensko javnost. Na spletni strani Gibanja Svoboda ste 18. oktobra 2024 objavili članek z naslovom Zakaj vam glede novega obračunavanja omrežnin ni treba skrbeti. Na eksplicitni odgovor na vprašanje "Bomo zaradi sprememb plačevali višje položnice za elektriko?", ste zapisali: ne, ta bojazen je odveč. Nova Slovenija je oktobra sklicala tudi nujno sejo parlamentarnega Odbora za infrastrukturo, na kateri smo vas opozorili, da vaša matematika enostavno ne špila - vsi bomo plačevali manj in posledično zbrali več? Dobronamerno smo vam zaradi koristi naših državljanov svetovali in danes vam povemo še enkrat, nov sistem omrežnine naredite enostavnejši in bolj življenjski. Tega namreč nihče ne razume. Pet časovnih blokov, dve sezoni. Predstavljajte si neuke ali pa starejše ljudi, ki pravzaprav niso strokovnjaki za energetiko, kot ste sam menda. Kako naj vedo, koliko naprav naenkrat naj zdaj prižgejo v gospodinjstvu, če ima prižgan štedilnik, pa pečico, morda ima električni bojler, dokler ga še lahko ima, električni radiator zdaj, ko je mrzlo, ali lahko zraven še lika ali je to zdaj preveč? Včasih smo na hladilnike dajali magnetke, zdaj visijo gor te omrežninske, časovni omrežninski časovni bloki. Se sploh zavedate, predsednik Vlade, kako zelo ste s tem neživljenjskim modelom omrežnine ljudem zakomplicirali življenje in jih spravili v strah, v stres? Po dveh letih in pol, ko nimate nobenih rezultatov pravzaprav, nekaj naredite in še takrat pa skoraj ni za izgubljati besed, kakšen je rezultat. Pač žal očitno ne znate ničesar narediti tako, da bi bilo vsaj malo pametno, praktično uporabno in v dobro ljudem, ne pa v breme predvsem najšibkejšim in najranljivejšim. Na isti seji smo vam tudi predlagali, uvedite prehodno obdobje tudi za podjetja in ne udarite lastnikov sončnih elektrarn za nazaj. Vaš odziv? Poslanec Lah je takrat na tisti seji dejal: povprečen odjemalec bo na letni ravni plačal še kakšen odstotek, dva ali tri manj omrežnine kot jo plača sedaj. Rekli ste, da je nov način obračuna omrežnine pravičnejši, NSi ste pa obtožili zavajanja in češ da nimamo pojma. In potem so prišle položnice. In Robert Golob, kot fizična oseba in kot neodvisni strokovnjak, je stopil pred kamere in povedal, da je ta nov način obračuna omrežnine nepravičen in škodljiv, metodologija pa je zastarela.

Predsednik Vlade, sprašujem vas neposredno, zakaj ste več kot pol leta zavajali slovensko javnost? Zakaj ste govorili eno, potem pa zdaj čez noč obrnili ploščo?

Hvala lepa, predsednica.

Dober dan vsem!

Predsednik Vlade, glede novega obračuna omrežnine ste več kot pol leta zavajali slovensko javnost. Na spletni strani Gibanja Svoboda ste 18. oktobra 2024 objavili članek z naslovom Zakaj vam glede novega obračunavanja omrežnin ni treba skrbeti. Kot eksplicitni odgovor na vprašanje Bomo zaradi sprememb plačevali višje položnice za elektriko?, ste zapisali: ne, ta bojazen je odveč. Nova Slovenija je oktobra sklicala tudi nujno sejo parlamentarnega odbora za infrastrukturo, na kateri smo vas opozorili, da vaša matematika enostavno ne špila – vsi bomo plačevali manj in posledično zbrali več? Dobronamerno smo vam zaradi koristi naših državljanov svetovali, in danes vam povemo še enkrat, nov sistem omrežnine naredite enostavnejši in bolj življenjski. Tega namreč nihče ne razume. Pet časovnih blokov, dve sezoni. Predstavljajte si neuke ali pa starejše ljudi, ki pravzaprav niso strokovnjaki za energetiko, kot ste sami, menda. Kako naj vedo, koliko naprav naenkrat naj zdaj prižgejo v gospodinjstvu, če ima prižgan štedilnik pa pečico, morda ima električni bojler, dokler ga še lahko ima, električni radiator, zdaj ko je mrzlo, ali lahko zraven še lika ali je to zdaj preveč? Včasih smo na hladilnike dajali magnetke, zdaj visijo gori ti omrežninski časovni bloki. Se sploh zavedate, predsednik Vlade, kako zelo ste s tem neživljenjskim modelom omrežnine ljudem zakomplicirali življenje in jih spravili v strah, v stres?

Po dveh letih in pol, ko nimate nobenih rezultatov, pravzaprav nekaj naredite, še takrat pa skoraj ni izgubljati besed, kakšen je rezultat. Žal očitno ne znate ničesar narediti tako, da bi bilo vsaj malo pametno, praktično uporabno in v dobro ljudi, ne pa v breme predvsem najšibkejšim in najranljivejšim. Na isti seji smo vam tudi predlagali: uvedite prehodno obdobje tudi za podjetja in ne udarite lastnikov sončnih elektrarn za nazaj. Vaš odziv? Poslanec Lah je takrat na tisti seji dejal: »Povprečen odjemalec bo na letni ravni plačal še kakšen odstotek, dva ali tri manj omrežnine, kot jo plača sedaj.« Rekli ste, da je nov način obračuna omrežnine pravičnejši, NSi ste pa obtožili zavajanja in češ da nimamo pojma. In potem so prišle položnice. In Robert Golob kot fizična oseba in kot neodvisni strokovnjak je stopil pred kamere in povedal, da je ta novi način obračuna omrežnine nepravičen in škodljiv, metodologija pa je zastarela.

Predsednik Vlade, sprašujem vas neposredno:

Zakaj ste več kot pol leta zavajali slovensko javnost?

Zakaj ste govorili eno, potem pa čez noč obrnili ploščo?

Hvala.

Spoštovani predsednik Vlade, imate besedo za odgovor.

Izvolite.

Hvala.

Spoštovani predsednik Vlade, imate besedo za odgovor. Izvolite.

Hvala lepa predsednica.

Poslanke in poslanci!

Jaz sem zelo vesel, da je ta tema danes prva, zaradi tega, ker mislim, da si ljudje res zaslužijo, da namesto politikantstva dobijo jasno informacijo. Jasna informacija pa sledeča. Kdorkoli je mislil, da bomo dovolili, da se računi dvignejo za 30 procentov z novembrom se je pač zmotil in tega dviga z novembrom ne bo. Tisto, kar, ne vem iz katerih razlogov, poslanke in poslanci, mogoče nekateri ne razumejo, je, da Agencija za energijo z Vlado nima prav nobene povezave. Vlada ne sme, jaz bi z veseljem, z veseljem bi vplival na delo agencije, pa zaradi zakona, ki je bil sprejet v Državnem zboru ne moremo. Zato ukrepi, ki smo jih pripravili na Vladi prejšnji četrtek in s katerimi bomo poskrbeli da se računi ne bodo dvignili zaradi omrežnine se ne tičejo omrežnine, ker tja ne moremo in ne smemo posegati. Tja lahko poseže edino parlament in še to za spremembo zakonodaje. Tisto, kar je Vlada naredila, je, regulirali smo ceno energije, ne pa omrežnine. Na ta račun smo zmanjšali skupni strošek na nivo, kot je danes. Pa bom zelo plastičen, zaradi tega, ker je omrežnina v oktobru, to so položnice, ki prihajajo danes, dejansko nižja, kot je bila prej in današnji računi so nižji, za to ni nič zamujenega. Ker se pa ta omrežnina z novembrom drastično poviša, tako za gospodinjstva kot tudi za gospodarstvo, je vlada regulirala celoten račun, ki ga bodo plačevali ljudje na isti nivo, kot je bil pred uvedbo novega omrežninskega sistema. V resnici s tem dosežemo, da to zimo ljudje na svojih položnicah vidijo, kakšen bi bil učinek omrežnine. Ta učinek ne bo skrit in ne bo stvar prepirov takih ali drugačnih, ali to zvišuje strošek elektrike ali ne. Vsak se bo lahko sam doma prepričal in štiri mesece spremljal, kako nov sistem omrežnin vpliva na njegov račun. Hkrati bo pa njegov strošek praktično identičen temu, ki ga je imel pred uvedbo tega novega sistema. Jaz to imenujem prehodno obdobje, če hočete, zato da se vsi prepričamo, ali je ta sistem razumljiv, ali je ta sistem pravičen in ali ta sistem dejansko prispeva k trajnostnim ciljem. Moje mnenje je, da ne, vsaj ne dovolj, zato ker je bila ta omrežnina pripravljena na podlagi metodologije izpred pandemije, izpred energetske krize, predvsem pa so nove zelene tehnologije absolutno premalo upoštevane pri tem, koliko se da prilagajati potrebam omrežja. In moja ključna zamera, če hočete, niti ne gre v to, da je ta sistem nerazumljiv. Moja ključna zamera gre za to, da sistem v ničemer ne prispeva k temu, da bi lahko omrežje, to je tisto, ki se bo moralo pripraviti na vstop novih tehnologij, da bi ga lahko z dodatnimi sredstvi, ki se ne bodo zbrala v resnici, da bi ga lahko okrepili. In zato je ta omrežninski akt, ki je v veliki meri vznejevolji ljudi, brez praktičnih, konkretnih pozitivnih učinkov. Dosti slabe volje za nič učinka. To so najslabši ukrepi, se strinjam. Mogoče bi bilo pa prav, da bi enako kot govorite, tudi jasno povedali dejstvo. Agencija za energijo je žal žal v celoti neodvisna od Vlade, je pa zelo odvisna od parlamenta. In jaz si dosti obetam od razprave, ki bo na odboru kasneje in tudi od bodočih ukrepov parlamenta. Verjamem, da bodo ti ukrepi šli v smer, da bodo enako prisluhnili ne samo potrebam gospodinjstev, ampak tudi potrebam gospodarstva. To je na vas, parlamentarcih, to ni na Vladi. Vlada je svoje naredila. Vlada je poskrbela, da ljudje iz tega naslova ne bodo imeli neposrednih škodljivih učinkov. In to je tisto, kar je moja dolžnost.

Hvala lepa, predsednica.

Poslanke in poslanci!

Jaz sem zelo vesel, da je ta tema danes prva, zaradi tega ker mislim, da si ljudje res zaslužijo, da namesto politikantstva dobijo jasno informacijo. Jasna informacija pa je naslednja. Kdorkoli, kdorkoli je mislil, da bomo dovolili, da se računi dvignejo za 30 % z novembrom, se je pač zmotil. Tega dviga z novembrom ne bo. Tisto, kar iz ne vem katerih razlogov mogoče nekateri poslanke in poslanci ne razumejo, je, da Agencija za energijo z Vlado nima prav nobene povezave. Vlada ne sme, jaz bi z veseljem, z veseljem bi vplival na delo agencije, pa zaradi zakona, ki je bil sprejet v Državnem zboru, ne morem. Zato se ukrepi, ki smo jih pripravili na Vladi prejšnji četrtek in s katerimi bomo poskrbeli, da se računi zaradi omrežnine ne bodo dvignili, ne tičejo omrežnine. Ker tja ne moremo in ne smemo posegati, tja lahko poseže edino parlament, in še to s spremembo zakonodaje. Tisto, kar je Vlada naredila, je, regulirali smo ceno energije, ne pa omrežnine. Na ta račun smo zmanjšali skupni strošek na nivo, kot je danes.

Bom zelo plastičen, zaradi tega ker je omrežnina v oktobru, to so položnice, ki prihajajo danes, dejansko nižja, kot je bila prej, in današnji računi so nižji, zato ni nič zamujenega. Ker se pa ta omrežnina z novembrom drastično poviša, tako za gospodinjstva kot tudi za gospodarstvo, je Vlada regulirala celoten račun, ki ga bodo plačevali ljudje, na isti nivo, kot je bil pred uvedbo novega omrežninskega sistema. V resnici s tem dosežemo, da to zimo ljudje na svojih položnicah vidijo, kakšen bi bil učinek omrežnine. Ta učinek ne bo skrit in ne bo stvar prepirov, takih ali drugačnih, ali to zvišuje strošek elektrike ali ne. Vsak se bo lahko sam doma prepričal in štiri mesece spremljal, kako nov sistem omrežnin vpliva na njegov račun. Hkrati bo pa njegov strošek praktično identičen temu, ki ga je imel pred uvedbo tega novega sistema. Jaz to imenujem prehodno obdobje, če hočete. Zato da se vsi prepričamo, ali je ta sistem razumljiv, ali je ta sistem pravičen in ali ta sistem dejansko prispeva k trajnostnim ciljem. Moje mnenje je, da ne, vsaj ne dovolj. Zato ker je bila ta omrežnina pripravljena na podlagi metodologije izpred pandemije, izpred energetske krize, predvsem pa so nove zelene tehnologije absolutno premalo upoštevane pri tem, koliko se da prilagajati potrebam omrežja. Moja ključna zamera, če hočete, niti ne gre v to, da je ta sistem nerazumljiv. Pri moji ključni zameri gre za to, da ta sistem v ničemer ne prispeva k temu, da bi lahko omrežje, to je tisto, ki se bo moralo pripraviti na vstop novih tehnologij, z dodatnimi sredstvi, ki se v resnici ne bodo zbrala, okrepili. In zato je ta omrežninski akt, ki je v veliki meri vznejevoljil ljudi, brez praktičnih, konkretnih pozitivnih učinkov. Dosti slabe volje za nič učinka – to so najslabši ukrepi, se strinjam.

Mogoče bi bilo pa prav, da bi enako, kot govorite, tudi jasno povedali dejstvo: Agencija za energijo je žal žal v celoti neodvisna od Vlade, je pa zelo odvisna od parlamenta. In jaz si dosti obetam od razprave, ki bo kasneje na odboru, in tudi od določenih ukrepov parlamenta. Verjamem, da bodo ti ukrepi šli v smer, da bodo enako prisluhnili ne samo potrebam gospodinjstev, ampak tudi potrebam gospodarstva. To je na vas parlamentarcih, to ni na vladi. Vlada je svoje naredila. Vlada je poskrbela, da ljudje iz tega naslova ne bodo imeli neposrednih škodljivih učinkov. In to je tisto, kar je moja dolžnost.

Hvala lepa.

Boste še nam povedali, kolega Mahnič? Se oglašate? Ne? Dobro, okej. Spoštovani poslanec Cigler Kralj, imate besedo za obrazložitev zahteve za dopolnitev odgovora, izvolite.

Hvala lepa.

Boste še nam povedali, kolega Mahnič, ki se oglašate? Ne? Dobro, okej.

Spoštovani poslanec Cigler Kralj, imate besedo za obrazložitev zahteve za dopolnitev odgovora. Izvolite.