Dober dobro jutro, spoštovane kolegice, spoštovani kolegi. Dovolite mi, da pričnem 78. sejo Odbora za zunanjo politiko.

Obveščam vas, da so zadržani oziroma na seji sodelujejo kot nadomestne članice in člani naslednji poslanke oziroma poslanci, tako sem prejel opravičila, in sicer za poslanca gospoda Franca Breznika in pa gospoda Janeza Janšo. Hkrati pa na seji s pooblastili sodelujejo naslednje poslanke in poslanci: doktor Mirjam Bon Klanjšček nadomešča poslanko Tamaro Vonta in pa poslanka Sara Žibrat nadomešča poslanko Lucijo Tacer. Lepo pozdravljam vse navzoče!

Prehajamo na določitev dnevnega reda seje odbora. S sklicem seje ste prejeli predlog dnevnega reda seje odbora. In ker nisem prejel predlogov za spremembo dnevnega reda, je določen takšen dnevni red seje, kot je bil predlagan s sklicem.

In sedaj prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA, VPRAŠANJA IN POBUDE ČLANOV ODBORA ZA ZUNANJO POLITIKO.

Kot ste seznanjeni je ta točka uvrščena na dnevni red seje Odbora za zunanjo politiko na podlagi prvega odstavka 3. Člena Zakona o zunanjih zadevah. Glede poteka te točke pa bi kljub vsemu še enkrat pojasnil, da po poslovniku predstavitev poslanskega vprašanja ne sme trajati več kot 3 minute, odgovor predstavnika Vlade lahko traja največ 5 minut in hkrati lahko poslanec na seji postavi največ dve ustni vprašanji.

Možno pa je seveda tudi dopolnilno vprašanje poslanca na vsako, ki traja 2 minuti, dopolnitev predstavnika Vlade pa 3 minute. Tako bi najprej prebrali en sklop vprašanj, potem pa bi dali besedo gospe ministrici za zunanje in evropske zadeve, Tanji Fajon, da bo odgovorila na zastavljena vprašanja.

Zanima me, kdo želi postaviti vprašanja? Kdo se javi besedo? Kolega Premik, potem pa, potem pa Andrej Kosi in pa Jožef Horvat. Izvolite.

Hvala lepa za besedo. Žal utrujenost od izraelske agresije, ki traja že več kot eno leto, kaže na to, da postajamo žal malo vojno utrujeni. Številke mrtvih naraščajo, trpljenje Palestincev narašča in pa ne samo Palestincev, ampak tudi prebivalcev Južnega Libanona. In vse te novice počasi izginjajo iz prvih strani časopisov. Hkrati pa Izrael povečuje pritiske na Združene narode, v katere je zaradi članstva v Varnostnem svetu pomemben igralec tudi Slovenije. Generalni sekretar Guterres je bil razglašen za nezaželeno osebo. Neprijetno postopanje z varnostnimi silami Združenih narodov v Južnem Libanonu in na koncu je celo UN VRA kot agencija za pomoč palestinskim beguncem bila razglašena za teroristično organizacijo in so jo prepovedali, jasno, ne takoj, ampak čez čas delovanja na področju Gaze.

Zanima me, kakšne kanale uporablja Slovenija za humanitarno pomoč? In, koliko smo v zadnjem času prispevali k blaženju te humanitarne katastrofe na tem področju? Hvala.

Hvala lepa. Naslednji ima besedo kolega Kosi. Izvoli.

Hvala za besedo. Lep pozdrav vsem prisotnim, spoštovana ministrica! Torej za nami so volitve v Združenih državah Amerike in glede na to, da je volitve dobil kandidat Donald Trump, me zanima, kakšna bo sedaj zunanja politika Slovenije proti Združenim državam Amerike? Kakšen bo odnos, v katero smer bo ta politika šla? Še posebej, glede na to, da je nedavno bil na obisku tudi predsednik Vlade, gre sicer za bolj ali manj farso kot pa nek pomemben obisk, kajti iti na obisk k predsedniku države tri tedne pred volitvami takoj vemo, da nima nobenega pomena in sploh ni tako pomemben, kot ga v Sloveniji prikazuje, še posebej pa zato, ker predsednik Vlade ni našel časa, da bi se takrat sestal še s takratnim kandidatom, ki je sedaj izvoljen, kar mislim, da je neka bolj slaba luč glede samega odnosa Slovenije v politiki do Združenih držav Amerike. Me res zanima v kakšno smer se bo sedaj peljala torej politika Slovenije do Združenih držav Amerike in pa tudi nasploh do aktualnih zadev, glede na to, da se pričakuje, da bo Združene države Amerike ubrale nekoliko drugačno stališče in pot, predvsem v krizi, tako v Ukrajini, kot tudi na Bližnjem vzhodu. Hvala.

Hvala lepa.

Potem bi prosil še, se je javil k besedi, kolega Horvat, izvolite.

Hvala lepa, gospod predsednik. Lep pozdrav vsem, še posebej ministrici!

Najprej želim izraziti eno zadovoljstvo, da je predsednik Vlade le našel čas in se napotil v predsedniško palačo gospe predsednici republike. Upam, da bo to tudi en pomemben prispevek na področju zunanje politike, vsi vemo, da zunanja politika države mora govoriti z enim glasom.

Tukaj bom nadaljeval in se osredotočil na govor predsednika Vlade 27. septembra na Generalni skupščini OZN. Vi ste, gospa ministrica, na Vladi na 105. seji Odbora za državno ureditev 17. 9. obravnavali izhodišča za udeležbo delegacije Republike Slovenije na splošni razpravi zasedanja Generalne skupščine, me zanima kakšna so bila ta izhodišča vizavi samega govora predsednika Vlade ali ste prav njegov govor obravnavali ali pa, kot je običaj, samo neke smernice, potem ste pa že pred dnevi, 5. novembra, obravnavali na istem odboru tudi poročilo, ki ste ga pripravili v vašem ministrstvu. Zdaj, kaj je nekako najbolj završalo slovenski javnosti, pa tudi v mednarodni javnosti, je to, da je predsednik Vlade, kar je sicer zelo všečno in bi si prvi želel, da bi se realiziralo na področju podnebnih sprememb oziroma bolj točno, na področju zgodnjega opozarjanja za vse? Ko je predsednik Vlade povedal, citiram: "Da smo začeli v Sloveniji namreč napredno digitalno, razvijati napredno digitalno rešitev, ki povezuje opazovanje Zemlje s super računalništvom in umetno inteligenco." Zdelo se je, da je računalnik že na poti. Celo minister za finance je pohvalil zdaj že bivšo ministrico za digitalno preobrazbo, da je ona tista, ki je zaslužna za 50 milijonov evropskih sredstev za nabavo super računalnika, vemo pa, po poročanju medijev, da je prvi sestanek s strokovnjaki, ki bodo sodelovali pri pripravi vloge za teh 50 milijonov bil šele 16. oktobra." Torej, gospa ministrica o izhodiščih sprašujem: ali ste bili na Vladi seznanjeni z osnovnimi smernicami, z osnovnimi gabariti govora? In še: Mislim, da si ta Odbor za zunanjo politiko lahko privošči namreč tega gradiva, teh izhodišč nikjer nisem našel, gre za vladno gradivo, mislim da vas lahko ta odbor za to gradivo tudi prosi, bi vam bil zelo hvaležen. Hvala lepa.

Hvala lepa. Želi še kdo od kolegic in kolegov besedo? Ugotavljam, da ne, potem pa prosim, spoštovana ministrica, če lahko se odzovete na zastavljena vprašanja.

Hvala lepa, predsednik. Lep pozdrav, dobro jutro vsem članicam in članom odbora, tudi vsem prisotnim. Hvala tudi za vprašanja. Bom skušala čim bolj strnjeno odgovoriti najprej na prvo vprašanje, ko gre za res grozljivo humanitarno tragedijo, vojno v Gazi, ki jo spremljamo že več kot eno leto dni. Sinoči je na to temo zasedal spet Varnostni svet Združenih narodov, nastopila je tudi Slovenija, zelo odločno, predvsem z opozorilom, da v Gazi je grozeča lakota, da je umirajoče civilno prebivalstvo in da gre za hude vojne zločine. Obenem smo pozvali tudi Izrael, naj ne izvaja te zakonodaje, ki jo je Kneset pred kratkim sprejel za omejevanje dela agencije UN VRA na območju, ki je nepogrešljiva agencija za razdeljevanje humanitarne pomoči, pomoč civilistom, za vzdrževanje infrastrukture, šol in podobno. Vi veste, da je Slovenija od vsega začetka UN VRI stala ob strani, tudi ko so bile takrat domnevne obsodbe na delovanje agencije, potem izvedeni dve neodvisni preiskavi. Vendar smo ves čas se zavedali, da je UN VRA nepogrešljiva agencija, da tudi dejanja Kneset v tem delu gredo za nek oster napad na delo institucij Združenih narodov, tudi na samo delo generalnega sekretarja Guterresa, ki je bil razglašen kot persono non grato, smo mu izrazili pri delu vso podporo in znotraj Organizacije združenih narodov, skupaj z Jordanijo in Kuvajtom, naredili izjemno odmevno pobudo, iniciativo z zbiranjem držav podpornic agencij. Zbrali smo več kot 120 podpisov. Tudi Filip Lazarini kot šef agencije je bil pred kratkim v Sloveniji, kjer nam je izrekel veliko zahvalo drži za delo agencije, sodeloval na naši konferenci, ki smo jo organizirali. In lahko samo rečem, da Slovenija po vseh močeh skuša zagotavljati tisto nujno pomoč palestinskemu prebivalstvu. Zdaj, pred kratkim smo na vladi sprejeli novo humanitarno pošiljko, ki bo šla preko Jordanije, predvidena je sredi novembra. Gre za vrednost tretje pošiljke v vrednosti dobre 500 tisoč evrov, torej dobre pol milijona evrov. Dejstvo pa je, da kar je bilo tudi slišati sinoči v varnostnem svetu, da ta grozeča lakota in humanitarna pomoč, ki prihaja dejansko stoji pred mejnimi prehodi, ne doseže civilistov, da je okoli 100 tisoč ton hrane dobesedno v zakloniščih pred vstopom v Gazo in da je nujno povečati humanitarno pomoč civilistom. Tudi s tem, da se odprejo mejni prehodi kopenski, ker ta jordanski podvig z zračnim koridorjem, ki se načrtuje, je lahko samo ena dodatna pomoč, ne more pa biti alternativa odpiranju kopenskim prehodom in dodatni pomoči civilistom. Tako da Slovenija je do zdaj poslala letos že dve pošiljki materialne pomoči palestinskemu prebivalstvu Gaze. Se pravi, naslednja bo sredi novembra preko Jordanije. Mi smo tudi za Slovenijo, preko mednarodnih humanitarnih organizacij, za palestinsko prebivalstvo namenili več kot štiri milijone evrov, od tega dobra dva milijona in pol evrov preko agencije UN VRA, 300 tisoč preko mednarodnega Rdečega križa in dobri milijon preko Svetovne prehrambne organizacije. Tudi z njimi tesno sodelujemo, torej z različnimi organizacijami za pomoč prebivalstvu. Drugo pa je seveda vprašanje, kako priti do premirja na ozemljih, kako zagotoviti, da bi Izrael spoštoval razsodbe mednarodnih sodišč glede nezakonite okupacije. Mi imamo zelo jasno zadnjo razsodbo S IGJ, ki govori, da se mora Izrael umakniti iz nezakonitih zasedenih ozemelj in te zadnje poteze, tudi ministrov izraelske vlade, ki grozijo dobesedno z okupacijo, predajo zahodnega brega so izjemno nevarne, velik presedan in grobe kršitve mednarodnega prava in pa ustanovne listine Združenih narodov. Tako da Slovenija zelo proaktivno znotraj Varnostnega sveta, znotraj OZN, znotraj Evropske unije vodi politiko na eni strani, zaostrovanja sankcij zoper Izrael, opozarjanja na kršitve, zaščito civilistov, izpustitev talcev, iskanje poti do trajnega pravičnega premirja in pa seveda na drugi strani to, kar je zdaj tudi nova pobuda iz OZN, globalna aliansa za priznanje palestinske države, h kateri je pristopilo veliko število držav znotraj OZN. Prvo srečanje je bilo zdaj v Riadu, naslednja bo v Bruslju, morda v Oslu.

Tudi Slovenija se je postavila v vrsto, da bi gostila tako srečanje, kjer bi se aktivno pogovarjali, kako zagotoviti obstoj palestinske države s ciljem varnega in mirnega sobivanja Izraelcev in Palestincev z ramo ob rami v regiji in pa trajnejšega miru ob zavedanju, da je eskalacija na mestu, da se dogaja z Libanonom, z vsakodnevnimi napadi, spet prejšnjo noč, na cilje na jugu Libanona. Tudi tam na mirovnike organizacije združenih narodov, UNIFIL, tako da vse to so resne kršitve aktualne izraelske vlade.

Glede na drugo vprašanje v zvezi z ameriško politiko. Zdaj seveda vsi spremljamo, kako se oblikuje nova ameriška administracija. Prvi odziv tako Evropske unije kot Slovenije je bil, da seveda čestitamo na novo izvoljenemu ameriškemu predsedniku. Za Slovenijo je ZDA pomembna strateška partnerica, za nas je to sodelovanje res velikega pomena in ne glede na to, kdo pravzaprav je naslednji ameriški predsednik, bomo mi krepili čezatlantsko sodelovanje tudi skozi kmalu napovedane politične konzultacije, ki bodo potekale v Washingtonu. Seveda pa so pričakovanja različna, tudi znotraj ministrstva, analiziramo, kaj vse pomeni nova administracija. Zdaj, nekaj je, kar poslušamo v kampanji, drugo je, seveda, kaj bo, ko bo nastopila nova vlada s koncem januarja prihodnje leto. Glede transatlantskih odnosov in zveze Nato se spomnimo že iz prvega mandata, da je Trump pritiskal na evropske zaveznice v Natu, da povečamo izdatke za obrambo, danes že 23 zaveznic v Natu dosega, presega 2 odstotka BDP, ja, za obrambo in pričakovati je, da bo seveda v tem delu grožnja z zmanjšanjem ameriške vojaške prisotnosti v Evropi ali celo z umikom iz zavezništva, kar bi lahko povzročilo resne varnostne izzive za Evropo. V prvem mandatu je z izstopom od mednarodnih sporazumov in dogovorov to res prineslo k zastojem v pogajanjih, v mislih imam podnebni pariški sporazum, iranski jedrski program, izstop iz Sveta za človekove pravice, Unesca in tako naprej. Zdaj tudi, ko omenjam umik od podnebnega dogovora, to vse so lahko nevarnosti, umik iz nekaterih mednarodnih organizacij, tudi zmanjšanje vloge ZDA v multilateralnih forumih. Po mnenju to kar slišimo Trumpovih svetovalcev, je tudi Organizacija združenih narodov zastarel, neučinkovit forum in mi si seveda prizadevamo za reformo organizacije z bolj učinkovitim delom varnostnega sveta, ampak to je najstarejša organizacija, ki prispeva h kolektivni varnosti in miru in kot taka nepogrešljiva. Tako, da bi vse to lahko utegnilo poglobiti delitve v Evropski uniji, ker bi lahko različne države zavzele različna stališča, glede tudi podpore Ukrajini nenazadnje in sodelovanja kar zadeva ZDA-Kitajska. Zdaj lahko bi šla pogledat, še analizirati, kaj bi to pomenilo, ampak še enkrat, ali za konflikt na Bližnjem vzhodu ali za rusko agresijo v Ukrajini ali odnosi s Kitajsko. Jaz bi rekla, pustimo času čas, da res vidimo, kako se oblikuje nova administracija. Na vsak način pa še enkrat, ZDA so strateškega pomena za Slovenijo in naše sodelovanje je zelo pomembno.

Kar zadeva pa zadnje vprašanje glede govora predsednika Vlade na generalni skupščini. Zdaj, mi na Vladi nismo razpravljali o sami vsebini govora. Naše ministrstvo je pristojno za usmeritve, zunanjepolitične usmeritve, ki so zelo jasne, kar smo zagovarjali v Varnostnem svetu, to je vse od zaščite civilistov, preprečevanja konfliktov, ženske varnosti, mir, vodne diplomacije, skozi vse te velike konflikte smo tudi vodili glavno razpravo o varnostnem svetu, ki smo jo poimenovali Razprava, voditeljstvo za prihodnost, v kateri smo naslovili tri največja krizna žarišča, od Bližnjega vzhoda, Ukrajine in pa Sudana prav z namenom, da bi kot Varnostni svet, kot organizacija, ki je ta trenutek tudi precej paralizirana, če si drznem reči, naslovili izzive, kako skupaj z večjo odgovornostjo, večjo učinkovitostjo naslavljati te velike konflikte. Tako da to so bile usmeritve zunanje politike, o katerih velikokrat tu govorimo, katera so vedno dostopna. Pri pripravi govora je sodelovala ekipa v New Yorku, tudi z veleposlanikom Žbogarjem, sodelovali so drugi resorji ministrski s svojimi prispevki. To gre za večje delo pri takem govoru in ne nazadnje je predsednik Vlade tisti, ki je lahko tudi svoje misli oblikoval s sestavljanjem govora. Tako da mislim, da je šlo z roko v roki sodelovanje s pristojnimi resorji, z našimi usmeritvami, predvsem pa tudi z ekipo diplomatsko v New Yorku. Lahko pa res pod črto rečem, da je bil govor tako v Varnostnem svetu kot v Generalni skupščini, ki ste ga omenjali zelo pozitivno sprejet. Tako, da vlada tu nima pristojnosti, da pregleduje vsebino govora ali sprejema samo vsebino govora kot stališče. To si pripravi nazadnje tudi govorec sam. Hvala.

Hvala lepa.

Preden nadaljujemo, bi samo imel obvestilo, in sicer poslanec Andrej Poglajen nadomešča poslanca Žana Mahniča.

Dopolnitev? Kolega Horvat, izvolite dopolnitev vprašanja.

Hvala lepa, gospa ministrica, za vaš odgovor. Jaz vam zaupam in tudi razumem glede samega govora, govorec je tisti, ki ima najbrž to svobodo, da si ga oblikuje, Izhodišča pa so najbrž, razumljivo morala biti dana tudi na pristojnem odboru za državno ureditev. Kljub temu, da vam zaupam, kot sem povedal, bi kljub vsemu prosil v imenu odbora, če nam ta izhodišča, ki so bila obravnavana na 105. seji omenjenega odbora, tudi posredujete.

Jaz se ne vtikam v kritike, ki jih je doživel predsednik glede zaključka njegovega govora. Tolčenje po govornici je gotovo, se bova strinjala, fopa. In če bi Božo Cerar, nekdanji diplomat, pisal zdaj ponovno to knjigo, bi najbrž to gesto tudi uvrstil, ampak to mene ne zanima. Mene zanima vsebina. In če stojiš na svetovnem odru in to je svetovni oder, mora vsaka beseda stati, stati na resnici. Ampak kot sem že povedal, v Bruslju dvigajo obrvi ob navedbah vladajočih o že zagotovljenih 50 milijonih za nabavo superračunalnika. O tem je govoril tudi predsednik vlade junija na obisku Dravskih elektrarn. Da bo stal superračunalnik v Mariboru in da je že pridobljenih 50 milijonov nepovratnih evropskih sredstev. Danes vemo, da to ni res, zato pravim, da ko si na svetovnem odru, mora vsaka beseda stati. To, kar je govoril predsednik Vlade na generalni skupščini, še enkrat, sem jaz prvi, da bi se to realiziralo. Mi bi dejansko postali neka zvezda na svetovnem nebu, ne na evropskem, na svetovnem. Ampak zdaj vidimo, da te zadeve ne držijo, zato to vprašanje odpiram. In kaj zdaj to pomeni glede kredibilnosti naše države? Ker očitno to ni res, saj ta trenutek, kaj šele na dan govora 27. septembra to ni bilo res, kar je gospod premier povedal. Bi vas prosil za nadaljnji komentar.