Spoštovane članice in člani, cenjeni gostje! Predlagam, da začnemo. Na začetku, vas prav lepo pozdravljam in pričenjam 17. sejo Odbora za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Za začetek par formalnosti. Zadržani so in se seje ne morejo udeležiti predsednica odbora doktor Vida Čadonič Špelič in pa član odbora poslanec Damjan Zrim ter pa poslanka Alenka Helbl. Kot nadomestni člani oziroma članice pa s pooblastili sodelujejo: Andrej Kos namesto Jožefa Lenarta iz Poslanske skupine SDS in pa namesto Dejana Süč magister Darko Krajnc iz Poslanske skupine Gibanje svobode.

Prehajamo na določitev dnevnega reda seje odbora. S sklicem seje 24. oktobra. 2024 ste prejeli naslednji dnevni, red pod točko 1. Predlog zakona o najstarejši trti na svetu in pod točko 2. Pobude in vprašanja članov odbora. Predlogov za spremembo dnevnega reda v poslovniškem roku ni bilo, zato ugotavljam, da je dnevni red določen.

Torej, kot rečeno, prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA IN SICER NA OBRAVNAVO PREDLOGA ZAKONA O NAJSTAREJŠI TRTI NA SVETU, EPA 1689/9, ki ga je Državnemu zboru v obravnavo predložila skupina poslank in poslancev, s prvopodpisanim in tukaj navzočim poslancem magistrom Dejanom Kalohom, ki ga prav lepo pozdravljam na seji našega odbora.

Kot gradivo, ste poleg predloga zakona prejeli mnenje Vlade z dne 11. oktobra, mnenje Zakonodajno-pravne službe z dne 23. oktobra, mnenje Komisije Državnega sveta za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano z dne 29. oktobra ter pripombe Mestne občine Maribor z dne 8. oktobra. K tej točki so bili vabljeni kot rečeno, predstavnik predlagateljev, magister Dejan Kaloh, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport, Zakonodajno-pravna služba, Državni svet Mestne občine Maribor ter Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije. V poslovniškem roku, to je do 4. novembra, amandmaji niso bili vloženi, ste pa danes, mislim, da pravkar pred sejo, prejeli amandma k 14. členu, ki ga predlaga predlagatelj, torej poslanec magister Dejan Kaloh. Ker pa je rok za vložitev amandmajev potekel, bomo predlog poslanca, če se strinjate, šteli kot predlog za amandma odbora. Torej pričenjam drugo obravnavo predloga zakona v okviru rednega postopka. Najprej pa dajem besedo predstavniku predlagatelja magistru Dejanu Kalohu. Dejan, izvoli.

Predsedujoči, hvala lepa za besedo. Zdaj, spoštovani kolegi, kolegice iz koalicije, iz opozicije, spoštovani gostje! Tudi prej sem videl, da je moj znanec gospod Izidor, podpredsednik Kmetijsko gospodarske zbornice, z nami, tako da vsem lep pozdrav.

Zdaj, hvala lepa za to priložnost, jaz sem zdaj na tem odboru, mislim, da drugič ali tretjič, ker nisem član. Mislim, da je ta odbor izredno pomemben za Slovenijo, glede na to, kaj se dogaja v Evropi z vsem področjem, ki ga tukaj obravnavate. Danes pa imamo en tak, da rečem, specifičen zakon pred nami, lahko ga tudi imenujemo lex specialis. Bom razložil zakaj smo se predlagatelji, sopodpisniki odločili. Tako da ne bom vam jemal dosti časa. Vendarle je pa treba še dodatno obrazložiti sam zakonski predlog.

Zdaj nekaj dni pred Martinovim smo mi na Štajerskem radi rečemo, da je Martinovo štajersko novo leto. Jaz verjamem, da bo pol, tudi Štajerci predvsem z zanimanjem in pol pogledali posnetek te seje, ker mislim, da nismo v neposrednem prenosu. Kot rečeno, poleg mene, kot prvopodpisanega so predlog zakona sopodpisali, lahko rečem, poslanci praktično iz vsakega konca Slovenije: Mojca Šetinc Pašek, Jože Tanko, Andrej Hoivik, Alenka Jeraj, Anže Logar in Eva Irgl. Pri vsebini zakona sta tudi vsebinsko pomagala aktualni mestni viničar Stane Kocutar in pa Danilo Burnač, nekdanji mariborski podžupan.

Kot je bilo razvidno iz gradiva, potem na mnenja vseh treh deležnikov, kasneje referiral. Zdaj bi želel samo povedati, da najstarejšo trto na svetu, razen tega odloka občinskega o razglasitvi stare trte v mariborskem Pristanu za naravno znamenitost, ki je bil sprejet že davnega leta 1994, pred 30 leti na občinski ravni, se pravi najstarejša trta na svetu nima zakonskega predpisa, ki bi nekako celovito urejal najstarejšo trto na svetu, seveda kot spomenik državnega pomena in zanjo tudi zagotovil ustrezno financiranje iz državnega proračuna. Zdaj, pustimo tehnikalije iz mnenja mestne občine Maribor, ki se je pač, so se na nek način v navednicah obesili na Zavod za turizem. Lahko bo tudi Zavod za turizem Maribor Pohorje kdaj, ampak to nima niti take veze. Pomembno je mnenje MOMA glede potrebe financiranja v povezavi s tem predlogom zakona, ki je seveda eksplicitno in jasno. Takole pravijo mestni občinari: vsekakor pa Mestna občina Maribor podpira financiranje najstarejše trte s strani Republike Slovenije oziroma državnega proračuna, saj gre za naravno vrednoto državnega pomena. Med financiranje je potrebno vključiti vse dejavnosti, ki so potrebne za upravljanje in vzdrževanje trsa najstarejše trte, območje najstarejše trte s hišo najstarejše trte, izvedbo vsakoletnih prireditev in dogodkov ter promocijo najstarejše trte kot vrednote državnega pomena. Dokument ste videli v gradivu s strani Mestne občine Maribor. Zdaj naj bo jasno, pa to bom res še večkrat poudaril, gre za najstarejšo trto na svetu, ki raste na našem mariborskem Lentu. V našem sem uporabil zaradi tega, ker sem sam seveda Mariborčan, nima zagotovljene zakonske ureditve, pa nima zagotovljenega financiranja iz proračuna. Po moji oceni gre za izredno koristen in celo nujen zakon po 30 letih od tistega občinskega odloka. Najstarejša trta na svetu, spoštovani, ni več zgolj neka lokalna znamenitost, ampak predstavlja pomemben del slovenske kulturne in naravne dediščine, ki je tudi že nekako, to se lahko vsi strinjamo tukaj mednarodno prepoznavno. Temu verjetno ne bo noben zdravorazumski oponiral. Velik promocijski korak, da tako rečem, je bil storjen pred 20 leti, ko se je najstarejša trta vpisala v svetovno znano knjigo, se pravi v Guinessovo knjigo rekordov in takrat smo dobili tudi to delno mednarodno prepoznavo.

Zdaj korenine potomk, mi rečemo na Štajerskem, te častitljive vinske dame prepletajo dejansko celo zemeljsko oblo. Malo statistike, se pravi, vključno z letom 2023 v prejšnjem letu, so overjene z uradnim certifikatom posadili v 147 krajih v Sloveniji in v 99 krajih v tujini. Izven Slovenije je tako najstarejša trta je prisotna na štirih kontinentih in v 27 državah. Vedno je tudi opremljena ta potomka s tablico, kjer pač piše, da gre za najstarejšo trto oziroma za potomko najstarejše trte na svetu in nam s tem se dodatno dela promocija naše države v mednarodnem miljeju.

Zdaj mogoče ne veste, potomka najstarejše trte raste tudi v svetovno znanem vinskem muzeju v Parizu, imenovanem Musée du vin Ob predsedovanju Slovenije so se celo tam zbrali okrog te trte vsi kmetijski ministri Evropske unije in jim ni bilo na nek način jasno, bili so dejansko navdušeni, da potomke najstarejše trte rastejo skoraj po celem svetu, ki pa korenini, kot rečeno, v slovenskem mestu, v drugem največjem slovenskem mestu v Mariboru. Zdaj nazadnje je bilo dogovorjeno, da bo naslednja zasaditev potomke potekala drugo leto v mestu Schengen 9. maja 2025. Zakaj? Ker seveda gre za 40-letnico Schengenskega sporazuma. Se pravi, še ena prepoznava najstarejše trte.

Zdaj, kot takšna izjemna naravna vrednota, ki je očitno v tujini ne, cenijo. Si po mnenju predlagatelja in sopodpisnikov zagotovo zasluži tako zakonsko zaščito kot pa tudi regulacijo doma, ne, na naši lastni, če se izrazim po etično, rodni grudi. Zakaj? Da se zagotovi ohranitev tega seveda naravnega spomenika za nadaljnje rodove. Zakaj lex specialis, ki ga osporava tako Zakonodajno-pravna služba kot tudi mislim, da mimobežno Vlada, o tem kasneje. Kot sem rekel, ravno zaradi razpršenosti, nesistemskosti vrste zakonskih določil, ki so se nekako posredno preko pravilnikov nanašali na samozaščito najstarejše trte, zato smo predlagatelji podali zakon v tovrstni obliki.

Zdaj, če smo iskreni ne tako smo prenormirani kot država in tudi na tem področju, ki se sicer tudi Vlada referira, kako je vse super zaščiteno. Jaz mislim, da ta vrsta splošnih zakonov in izvedenih podzakonskih aktov so ravno tisto mašilo, da moramo to zaščititi s posebnim zakonom o najstarejši trti na svetu. Jaz tudi pravim celo, da ne samo, da gre za varstvo pred naravnim, ne, morebitnim uničenjem, tudi gre za neko pravno uničenje v prihodnosti.

Zdaj, spoštovani kolegi in kolegice, jaz sem slišal več teh nekih pomislekov, da se bi vsako mesto želelo zaščititi to, ono in drugo, ampak glejte, gre za to, da je najstarejša trta na svetu v Mariboru unikum, ne, unikum na celem svetu in je zagotovo, s tem se vsi strinjamo, eden izmed največjih turističnih atributov naše domovine. Jaz menim kot predlagatelj, da se dejansko s tem zakonom o najstarejši trti na svetu ustvarjajo možnosti za ustreznejše varstvo te naravne, neprecenljive celo naravne vrednote, ki je hkrati nekako že del svetovne naravne dediščine. To bo seveda omogočilo, kot sem rekel, še nadaljnjo krepitev prepoznavnosti Slovenije, ne, v tem segmentu izjemne vinske turistične destinacije, če hočete, in pa tudi seveda ohranjanje s tem bogate slovenske kulturne in naravne dediščine še za prihodnje rodove. Jaz osebno mislim, da je zdaj res po 30 letih od tega občinskega odloka končno prišel čas, da tudi Republika Slovenija nekako opravi svoje poslanstvo do vseh teh svojih res edinstvenih naravnih biserov, kamor zagotovo spada najstarejša trta, in jo z zakonom prepozna kot spomenik državnega pomena.

Na kratko še o viziji in poslanstvu območja najstarejše trte. V zakonskem predlogu sta jasno navedeni seveda postati ne samo mednarodno, svetovno, da bodo vsi vedeli, kje je stara trta v Sloveniji prepoznavna turistična destinacija, se pravi, za vse ljubitelje vinske kulture ter hkrati z bližnjim muzejem najstarejše trte na svetu tudi mednarodno študijsko središče, kjer bodo preučevali zaščito, skrb in ohranjanje vinskih trt ter seveda trajnostni razvoj samega vinogradništva. Ohranjanje in negovanje bogate tradicije vinogradništva, ki je globoko zakoreninjeno v zgodovini kulture Slovenije ter v kontekstu vinogradništva na samem zaledju Maribora, vse to je, spoštovani, neločljivo povezano z najstarejšo trto, ne, eno brez drugega ne gre. Območje najstarejše trte si seveda prizadeva za varovanje in trajnostni razvoj kulturnih in naravnih vrednot ter za vzpostavitev sodobnih praks v vinogradništvu, ki spoštuje naravo in okolje. S tem celostnim pristopom k ohranjanju dediščine in za aktivno promocijo vinske kulture si bo območje prizadevalo postati, kot rečeno, svetovna prepoznavna turistična vinska destinacija, ki bo privlačila obiskovalce in strokovnjake z vsega sveta ter prispevala k širjenju znanja in vrednot trajnostnega vinogradništva. Še enkrat poudarjam kot sem že, ta unikatni vinski biser, ki ga predstavlja najstarejša trta na svetu v drugem največjem slovenskem mestu, v Mariboru, mora biti ustrezno zakonsko zaščitena, da se kot država postavimo ob bok, pa daj, recimo iz te zgodovinske perspektive, najuglednejšim vinskim državam na svetu. Cilj zakona je seveda varstvo, ohranitev in promocija najstarejše trte, ki je stara več kot 400 let, vključnem, kot rečeno, z območjem rasti najstarejše trte, kar predstavlja naravno, kulturno in tudi gospodarstvo povezano celoto.

Zdaj tam je bilo malo, malo nekih nepovezanih koncev v mnenju ZPS, pa se bom pol, kot sem rekel, kasneje, kasneje še na to temo oglasil. Zdaj zakonska ureditev najstarejše trte na svetu bi bila predvsem jasen signal navzven, navzven. Mi ne moremo seveda z zakonom uzakoniti, da bo zdaj se stara trta uvrstila oziroma da bo sploh kandidatka za vpis na Unescov seznam naravne dediščine, je pa seveda, tako nas percipirajo drugi: če si ne znate zaščititi zakonsko najlepših naravnih biserov, najstarejše trte v tem primeru, ne, tudi oni, glejte, saj veste, kako na mednarodnem polju potekajo te zadeve, da tudi čez to, čez to sito nas gledajo. In zato mislim, da je to nujno, da se zakonsko uredi, ker se bo potem na podlagi zakona tudi lažje, če želite, uredil vpis na Unescov seznam naravne dediščine. Pa imate več primerov po svetu, kako so se tega lotevali drugje. Zdaj poglavitne rešitve, ki se urejajo z zakonom, so naštete. Jaz sem jih zaradi pač javnosti še enkrat tukaj taksativno naštel: status najstarejše trte se ureja, območje rasti najstarejše trte se ureja, vizija in poslanstvo območja najstarejše trte se določa, določa se organi upravljanja z najstarejšo trto, način, načela, cilji, naloge skrbništva z najstarejšo trto in z upravljanjem z hišo najstarejše trte seveda tudi strokovni nadzor nad izvajanjem teh nalog in upravljanjem, kot rečeno, temeljna promocija najstarejše trte s podeljevanjem cepičev s certifikatom in podeljevanje protokolarnih steklenic z vinom najstarejše trte in pa se mi zdi ena izmed ključnih zadev financiranje iz proračuna Republike Slovenije za tekoče investicijsko vzdrževanje območja stare trte za izvedbo tradicionalnih letnih prireditev v povezavi z najstarejšo trto ter za promocijo najstarejše trte kot naravne dediščine državnega pomena. Jaz sem se strinjal z mnenjem, z mnenjem ZPS glede tudi financiranja, sem ga s tem amandmajem še nekako bolj preziciral. Vi ga imate vsi na mizi. Se pravi, predlog tega amandmaja se glasi tako, se pravi, 14. člen bi se, bi se bi se razširil in se potem glasi takole: financiranje dejavnosti v zvezi z najstarejšo trto, pod prvim odstavkom, za izvijanje, za izvajanje posameznih nalog in programov iz pristojnosti Zavoda za turizem Maribor, povezanih z najstarejšo trto kot naravnim spomenikom državnega pomena, se zaradi, to je poudarek, zagotavljanja širšega javnega interesa zavodu zagotovijo dodatna sredstva iz državnega proračuna - in spet poudarek - za namensko porabo. To je res pri prvi verziji zakona izpadlo, izpadlo. Jaz mislim, da zdaj ta amandma to zagotavljanje širšega javnega interesa in namensko porabo dovolj dobro prezicira. Drugi odstavek: dodatna sredstva za namensko porabo so pa namenjena za tekoče investicijsko vzdrževanje trsa najstarejše trte in območje najstarejše trte vključno s hišo najstarejše trte, izvedbo tradicionalnih letnih prireditev v zvezi z najstarejšo trto in pa promocijo najstarejše trte kot slovenske naravne dediščine. Tu smo nekako v sozvočju z Mestno občino Maribor, kar se tiče vsaj financiranja. Potem po tem dokumentu, ki ga imate tudi pri sebi, tretji odstavek: višina in namen porabe dodatnih sredstev se določita v skladu s tem zakonom in vključita v proračun Republike Slovenije v okviru finančnih načrtov pristojnih ministrstev. Ker pa to ni seveda stvar samo Ministrstva za kmetijstvo, smo dopisali: pristojnih za kmetijstvo, za kulturo in gospodarstvo, turizem in šport. Naj si pač to tripartitno razdelijo ta po moji oceni zelo zmeren strošek v višini pol milijona evrov na letni ravni. In pa četrti odstavek: za izvajanje dejavnosti povezanih z najstarejšo trto lahko občina pridobiva seveda sredstva tudi iz drugih virov, da si ne bo kdo mislil, da bo seveda se zdaj občina oziroma oskrba najstarejše trte financirala zgolj iz državnega proračuna. Jaz mislim, da ta amandma sledi mnenju Zakonodajno-pravne službe, bo še potem gospa povedala.

Zdaj, kot sem rekel, na pripombe drugih deležnikov se še bom odzval potem na sami razpravi. Jaz zdaj predvsem apeliram tu na spoštovane koalicijske poslance, ne, nekateri ste tudi s štajerskega konca, jaz mislim, da bi to bilo vredno podpreti takšen zakon, vendarle gre za Slovenijo, gre za Maribor, jaz mislim, da je ta zakon izredno koristen za obe dve državni identiteti, tako državo kot mesto, po potrebi ga amandmirate zaradi mene do tretjega branja. Glasovi in pa poslanska vez so nekako na vaši strani. Tako da, predsednik, hvala lepa za ta del mojega izvajanja. Se vključujem po potrebi.

Najlepša hvala predlagatelju.

Želi predstavnica Zakonodajno-pravne službe, med nami je gospa Špela Maček Guštin, podati obrazložitev pisnega mnenja? Izvolite.

Hvala lepa.

Torej mnenje smo pripravili v okviru naših pristojnosti kot nam jih določa Zakon o Državnem zboru in Poslovnik Državnega zbora. Naša služba predvsem ugotavlja, da gre za nekatere vsebine, ki so v zvezi z najstarejšo trto in hišo najstarejše trte, deloma že urejene z drugimi predpisi, ki so izdani na podlagi več zakonov, zato se prvo vprašanje iz našega mnenja nanaša na razmerje med tem predlogom zakona in predpisi, ki te vrednote že varujejo in očitno ostajajo v veljavi. Zdaj dvojno pravno varstvo je v nasprotju z načelom pravne države, ker v pravni red vnaša negotovost o vsebini veljavne pravne ureditve, kadar se različni predpisi vsebinsko prekrivajo ali si lahko celo nasprotujejo. Zdaj zato ni mogoče trditi, da naša služba nasprotuje tehniki urejanja s specialnim zakonom. Problematično je, da se ureditev podvaja. Nadalje predlog zakona tudi ne utemeljuje potrebe po spremembi pravne zaščite najstarejše trte, kot je predvidena s tem predlogom zakona, namreč iz uvodne obrazložitve zakonskega predloga je mogoče razbrati dejstvo, da veljavna ureditev varstva najstarejše trte že zagotavlja tako njen obstoj kot nadaljnji razvoj. Da taka ureditev ni več ustrezna ali primerna oziroma da je pomanjkljiva z vidika varstva zavarovane naravne vrednote, ker iz tega vidika je bila tudi nekoč sprejeta pa predlog zakona tudi ne zatrjuje. Predlagano ureditev organov, ki naj bi bili pristojni za posamezne vidike zaščite oziroma varovanja najstarejše trte bi bilo treba po naši oceni ponovno preučiti, zlasti v delu, ki se nanaša na funkcijo predsednika republike, ki je sicer urejena z Ustavo. Predlog zakona bi bilo treba dodatno utemeljiti, zlasti z vidika 107. člena Ustave, ki določa naloge predsednika Republike. Potem ureditev je nadalje nejasna oziroma podnormirana tudi glede ostalih vsebinskih sklopov, torej glede vprašanja o naboru dovoljenih dejavnosti. Tu je treba vedeti, da imamo neke varstvene režime, ki lahko vplivajo na tak nabor. Glede prepovedi ravnanj in aktivnosti v zvezi z območjem trte ali samo trto. Potem glede promocije in razmerja predstavljanja države in ene konkretne občine, potem financiranje je nesorazmerno naloženo le državnemu proračunu glede na občinsko lastništvo najstarejše trte in hiše. Nadalje, nadzor je urejen le kot strokovni nadzor, nič pa ni določenega glede pristojnega prekrškovnega organa, čeprav so prekrški izrecno določeni s tem predlogom zakona. Zdaj posledica te pomanjkljive ureditve je, da pregon prekrškov sploh ne bo mogoč. Nepopolna je tudi ureditev podzakonskih aktov, ki naj bi bili potrebni za izvajanje tega predloga zakona. Poleg tega je pa res v večini členov predlog zakona neustrezen tudi z nomotehničnega vidika in bi to zahtevalo pravzaprav poseg v skoraj vse člene. Zato smo ob koncu mnenja izpostavili potrebo po dodatnem razmisleku o samem zakonskem urejanju varstva najstarejše trte na svetu.

No, zdaj kljub številnim pomislekom, ki smo jih izpostavili v mnenju je zaradi naših pripomb predlagam samo en amandma odbora torej predlog odborovega amandmaja, da je to vezano na naše pripombe izhaja iz njegove obrazložitve. To je amandma k 14. členu predloga zakona. Ta amandma vsebinsko ne odstopa bistveno od prvotnega besedila 14. člena, vsekakor pa ne odpravlja naših pomislekov, ki so se glede financiranja nanašali predvsem na to nesorazmerje financiranja glede na lastniško strukturo najstarejše trte. Njenih cepičev tudi to, je del te lastniške strukture in same hiše najstarejše trte. Prav tako ta amandma ne razjasnjuje izbire Zavoda za turizem Maribor kot edinega izvajalca dejavnosti iz tega predloga zakona, to je sicer izrecno določeno v 9. členu, ampak ureditev financiranja v členu, ki se amandmira je dejansko le posledica omenjene določbe glede izvajalca dejavnosti. Torej predlagani amandma ne odpravlja naših pomislekov iz našega pisnega mnenja. Tako da bi na tej točki zaključila. Če bo potrebno, se bi oglasila kasneje. Hvala.

Hvala tudi vam. Sedaj pa pozdravljam med nami in dajem besedo državnemu sekretarju na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, gospodu magistru Ervinu Kosiju. Izvolite.

Hvala za besedo, predsedujoči. Spoštovane poslanke, poslanci in ostali člani.

Na začetku bi rad povedal, da Vlada Republike Slovenije v bistvu se zaveda dodane vrednosti najstarejše vinske trte kot naravne in kulturne dediščine za promocijo bogate tradicije vinogradništva in vinarstva na slovenskem ozemlju. Meni pa, da predlagani zakon dolgoročno ne ohranja kulturne dediščine, kot je navedeno med cilji zakona, saj se pretežno osredotoča na vsebine povezane s promocijo, protokolom in turizmom ter zagotovitvijo finančnih sredstev iz državnega proračuna. Gojenje vinske trte in pridelava vina je proces, ki zahteva veliko znanja ter izkušenj, in le ustrezni strokovni pristop bo trto ohranjal vitalno. Vlada zato pojasnjuje, da Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano namenja denarna sredstva tako izvajanju javnih služb in strokovnih nalog na področju vinogradništva in vinarstva kot tudi izobraževalnim in raziskovalnim institucijam. Upravljanje z najstarejšo trto bi zato po mnenju Vlade Republike Slovenije moralo biti izključno v domeni navedenih strokovnih institucij, ki bi določeno vrsto in čas ampetolotehničnih ukrepov način vinifikacije in nege vina, najstarejše trte. Vlada meni, da bi se operativna izvedba lahko prenesla na ustrezno kvalificiranega podizvajalca, ki ga izbere institucija. Ne more pa se strinjati s predlogom, da si lahko vsak skrbnik izbere izpopolnitvenega pomočnika, ki je lahko fizična oseba ali strokovne institucije. Prav tako se Vlada Republike Slovenije s predlogom ne more strinjati, da bi stroški vzdrževanja hiše, ki je v občinski lasti, ter promocija in izvedba tradicionalnih prireditev, ki so v pristojnosti Zavoda za turizem Maribor, katere ustanoviteljica je Mestna občina Maribor, bremenili državni proračun. Gre namreč za naloge promocije Slovenije, razvoj turizma in gostinstva, ki jih izvajajo občine kot temeljne lokalne skupnosti v Republiki Sloveniji. Obenem Vlada Republike Slovenije tudi poudarja, da je treba pri določanju statusa kulturni spomenik državnega pomena, vzdrževanja ter vira financiranja le tega upoštevati zakonodajo, ki ureja varstvo kulturne dediščine. Na podlagi Zakona o varstvu kulturne dediščine in Pravilnika o seznamih zvrsti dediščine in varstvenih usmeritvah trte samostojno ni mogoče uvrstiti med kulturno dediščino. Hiša Stare trte na naslovu Vojašniška ulica 8 je v registru nepremičnin kulturne dediščine vpisana kot enota dediščine Maribor hiša Vojašniška osem in je razglašena za kulturni spomenik lokalnega pomena z Odlokom o razglasitvi nepremičnih, kulturnih in zgodovinskih spomenikov na območju občine Maribor. Trta je le dodana vrednost stavbe kot naravna znamenitost. V zvezi z zakonom predlaganim vpisom na seznam svetovne naravne dediščine Vlada Republike Slovenije pojasnjuje, da bi morala predlagana lokacija izpolnjevati vsaj enega izmed kriterijev, ki so v bistvu naslednji: da vsebuje presežne naravne pojave in območja z izjemno naravno lepoto in estetsko vrednostjo, da predstavlja izjemne primere glavnih razvojnih stopenj zemeljske zgodovine, vključno z značilnimi neprekinjenimi geološkimi procesi v razvoju reliefnih oblik ali z značilnimi geomorfološkimi oblikami. Da predstavlja izjemne primere neprekinjenih ekoloških in bioloških procesov v evoluciji in razvoju terestičnih sladkovodnih obalnih in morskih ekosistemov ter rastlinskih in živalskih družb ter vsebuje najpomembnejše in značilne naravne habitate za in sito varovanje biološke pestrosti vključno z ogroženimi vrstami. Ker najstarejša trta ne izpolnjuje nobenega od teh naštetih kriterijev, ne more biti vpisana na seznam svetovne naravne dediščine, kot to določa predlog zakona.

Glede na vse navedeno Vlada Republike Slovenije meni, da urejanje področja najstarejše trte ne zahteva ureditve v posebnem zakonu, saj so veljavne zakonske ureditve že primerno urejene. Vlada Republike Slovenije zato ne podpira predloga zakona, ki ga je Državnemu zboru predložila skupina poslank in poslancev s prvopodpisanim magistrom Dejanom Kalohom. Hvala.

Hvala tudi vam, gospod državni sekretar. Naslednji, ki dobi besedo, so predstavniki Državnega sveta. Med nami pozdravljam svetnico Jasmino Oper Vöröš. Predajam besedo, če želi? Izvolite.

Hvala lepa za besedo. Lepo pozdravljeni vsi skupaj!

Komisija Državnega sveta za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je Predlog zakona o najstarejši trti na svetu obravnavala na svoji 27. seji 14. oktobra in odločila, da predloga zakona ne podpira. Člani komisije se zavedamo, da najstarejša trta simbolizira bogato vinogradniško in vinarsko tradicijo Slovenije in da ima izjemen kulturni ter zgodovinski pomen, zato je njena zaščita, ki je del nacionalnega bogastva, pomembna in nujna. Vendar člani komisije hkrati menimo, da za zaščito najstarejše trte ni potreben poseben zakon, o tem pa ugotavljamo tudi, da ni jasna dodana vrednost samega predloga zakona.

Poudariti želimo tudi, da je najstarejša trta že zaščitena kot naravna vrednota državnega pomena in hkrati opozarjamo na nevarnost podvajanja pristojnosti med institucijami, kot so Zavod za varstvo kulturne dediščine in muzeji. Skrbi nas tudi pomanjkljiva ureditev financiranja, ki bi lahko povzročila zaplete. Čeprav Komisija Državnega sveta za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano podpira dodatne ukrepe za promocijo naravne in kulturne dediščine, menimo, da bi bilo mogoče izboljšave doseči z nadgradnjo obstoječe zakonodaje in da parcialno urejanje z novim zakonom ni potrebno. Hvala lepa.

Hvala tudi vam.

Želi morda besedo predstavnica Ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport. Med nami je generalna direktorica Direktorata za turizem gospa Dubravka Kalin.

Morda samo glede na to, da se nas tukaj dotika zadeva v zvezi s financiranjem, naj povem, da pri nas aktivnosti na tem področju neprestano tečejo. Ravno zdaj je v teku projekt iz Načrta za okrevanje in odpornost, ko se obnavlja Hiša Stare trte, hkrati seveda financiramo tudi vodilne destinacije, med katerimi je tudi Maribor, kjer so namenjena sredstva ravno za promocijo in trženje. Hkrati pa seveda imamo na voljo tudi potem razpise za razvoj produktov, samo da mogoče ponudim širšo sliko. Tako da hvala.