Spoštovane kolegice in kolegi in ostali prisotni na današnji seji! Pričenjam 63. nujno sejo Odbora za infrastrukturo, okolje in prostor ter vas vse lepo pozdravljam.

Za sejo se je opravičil član odbora Zvonko Černač.

Prehajamo na določitev dnevnega reda seje odbora. S sklicem seje ste prejeli naslednji dnevni red in sicer: prvič, z novim sistemom obračuna omrežnin bodo ljudje plačevali prisilno solarizacijo Slovenije. Ker do pričetka seje nisem prejela nobenega predloga za spremembo dnevnega reda, je ta določen, kot ste ga prejeli s sklicem te seje.

Prehajamo torej na obravnavo prve in edine točke dnevnega reda, to je Z novim sistemom obračuna omrežnin bodo ljudje plačevali prisilno solarizacijo Slovenije.

Navedeno točko dnevnega reda bomo obravnavali na podlagi zahteve Poslanske skupine NSi - Krščanski demokrati za sklic nujne seje odbora z dne 9. 10. 2024, ki je objavljena na spletnih straneh Državnega zbora.

Na sejo so bili k obravnavi te točke povabljeni: predlagatelj - Poslanska skupina NSi, v imenu predlagatelja magister Janez Žakelj; magister Bojan Kumer, minister za okolje, podnebje in energijo, Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo, magistra Duška Godina, direktorica Agencije za energijo, Gospodarska zbornica Slovenije, Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije, magister Aleksander Mervar, direktor ELES d. o. o., profesor doktor Matej Lahovnik, Ekonomska fakulteta Univerze v Ljubljani ter GIZ -Gospodarsko interesno združenje distribucija električne energije.

Prehajamo na obravnavo navedene zadeve. Najprej dajem besedo predstavniku predlagatelja, če želi podati dopolnilno obrazložitev k zahtevi. V imenu Poslanske skupine NSi dajem besedo poslancu magistru Janezu Žaklju. Izvolite.

Najlepša hvala, predsednica, za besedo, spoštovane kolegice in kolegi, vsi vabljeni, prisotni.

Jaz bom skušal na kratko pojasniti to nekoliko bolj kompliciran naslov tega našega predloga in sicer v Novi Sloveniji smo na podlagi mnogih kontaktov in stikov s tako s predstavniki gospodinjstev kot predstavniki gospodarstva kritični do novega sistema obračuna omrežnine, ki je po naše nepravičen in nedomišljen oziroma prekompliciran. Zdaj, da skušam pojasniti, za kaj, za kaj gre. V Novi Sloveniji opozarjamo, da je nov sistem obračuna nedomišljen in bo v praksi prinesel številne težave, in sicer ena takih stvari je dogovorjena obračunska moč, ki dejansko ni dogovorjena, ta pa je podlaga za elektro operaterje, ki enostransko določijo na podlagi preteklih odjemov za posamezni časovni blok za prihodnje koledarsko leto, kakšna bo ta obračunska moč, ki je podlaga za obračun omrežnine. Na to obračunsko moč se ni možno pritožiti, saj pravno varstvo ni zagotovljeno. Če pogledamo samo en konkretni primer, ki je bil v, zelo na kratko, ki je bil v medijih. Gospodinjstvo ima recimo obračunsko moč 7 kilovatov, v treh 15-minutnih intervalih se ta preseže in na to se seveda uporabnik ne more pritožiti in dejansko potem preko leta plačuje višje stroške zaradi tega. Druga stvar, drugi problem, ki je, da v realnem času uporabnik ne more preveriti porabe obračunske moči, se pravi presežka, lahko to vidi šele naslednji dan. Problem bo predstavljal tudi reklamacije računov, saj po naših informacijah sistem ne deluje. Podjetje ELES, ki koordinira uvajanje omrežnin, pravi, da je skrb za napačen zajem podatkov sicer odveč, zanje prav skrbijo elektrodistribucijska podjetja s svojimi naprednimi merilnimi sistemi, ta podjetja elektro distribucijska pa trdijo, da ne razpolagajo z vsemi potrebnimi podatki, ki bi zagotavljala pravilnost obračuna. Zelo jasno je, to se vidi iz vsakdanjega življenja, da je ta sistem obračuna omrežnine zapleten in za povprečnega uporabnika nerazumljiv. Ne samo za povprečnega uporabnika, tudi predstavniki gospodarstva. V bistvu so si izračunali, kakšna bo njihova povprečna omrežnina, z druge strani pa slišijo, da to ni res. To se pravi, da je sistem prekompliciran in na podlagi tega bo spet prišlo do prekoračitev in plačevanja presežne moči. Če gledamo pa za gospodinjstva, je pa tako, da tisti gospodinjski uporabniki, ki imajo več naprav, recimo sončno elektrarno, toplotno črpalko, električni avto, prezračevalno napravo pa še kakšno dodatno stvar, recimo savno, in to bodo brez vgradnje dodatnega krmilnega sistema v temi, če tako rečem, v temi, informacijski temi in na koncu bo to pomenilo dodatne stroške, ker bodo morali že tako so največ investirali v vse to, recimo v tako imenovani zeleni prehod, pa bodo morali dodatno vgrajevati še dodatne krmilne sisteme. Po vsej verjetnosti mnogi razmišljajo tudi o hranilnikih. In to je, za nas se zdi nepošteno. V Novi Sloveniji opozarjamo tudi na velik problem obračunavanja, se pravi, preseganja tega moči zaradi izrednih dogodkov; recimo kar pogosto se zgodi v zimskem času, da se pokvari recimo v hiši klasično ogrevanje, recimo peč na biomaso, lahko tudi na kurilno olje ali pa kaj drugega in je potem treba ogrevati z električnimi grelci. Ta znesek na položnici bo po nekaterih izračunih, ki smo jih dobili, visok, se pravi, da bodo odjemalci za te nesreče plačevali visoke penale. Če grem na 4. točko, ki je tudi velik problem, omenil sem že v uvodu, najbolj se bo omrežnina zvišala pri intenzivnem industrijskem odjemu, in sicer, in sicer je tukaj ponovno velik pritisk na našo industrijo. Zdaj, s temi utemeljitvami, v bistvu smo povzeli utemeljitve gospodarske zbornici, gospodarske zbornice, ki zaradi nejasnosti sistema opozarja na nejasnosti pri planiranju gospodarskih subjektov pri industriji, tako da tudi Gospodarska zbornica predlaga zamik uvedbe novega sistema omrežnine, oni ga predlagajo za dve leti. Opozarjajo namreč, da po zadnjih dveh letih, ko je šlo za visoke cene električne energije in tukaj govorimo, vem da je direktor Elesa imel izračune za evropske države, da smo nekako v povprečju ali pa pod polovico, glejte, samo naša industrija konkurira tudi z ameriško, z ameriškim in s kitajskim gospodarstvom in z vsemi gospodarstvi Azije, tako da bi bilo treba tukaj oziroma v Novi Sloveniji pozivamo, da se te spremembe uvajajo postopno, da je predvidljivost poslovnega okolja taka, da lahko poslovni subjekti se na to pripravijo, da gre za postopnost uvajanja in da lahko tudi te višje stroške vkalkulirajo v svoje končne izdelke.

V Novi Sloveniji, če povzamem, pozivamo Agencijo Republike Slovenije za energijo in Vlado, da od novega načina omrežnine odstopi zaradi razlogov, ki jih bom zdaj na kratko še enkrat naštel. In sicer, prvi razlog je, da je nov način obračuna omrežnine za povprečnega uporabnika nerazumljiv in preveč kompliciran. Agencija za energijo zato predlagamo, naj pripravi nov, jasnejši, razumljivejši in predvsem enostavnejši način obračuna omrežnine. Tukaj se nanašamo tudi na primere iz naših sosednjih držav ali pa recimo iz držav, po katerih se radi špeglamo, recimo Avstrije, Nemčije. Tam je za gospodinjske odjemalce pripravljenih več modelov obračuna, en je pavšalen, drugi so pač različni in so bolj fleksibilni, ne pa tako strogo, strogo pettarifni sistem, in to, in to tako hitro kot je prišlo do tega. Druga stvar, na katero opozarjamo, je dogovorjena obračunska moč, ki je enostransko določena s strani elektrooperaterjev in uporabnik nima nobenega pravnega varstva, da bi se na izračun lahko pritožil. Tretji problem, ki ga vidimo, je, da se uporabnik v realnem času ne more, ne more spremljati konične porabe, ki je presežena. In to verjetno, tehnično je težko izvedljivo, da bi bilo online, ampak dejstvo je, da potem plačuje te kazni za nazaj. Kot že rečeno, pod četrto, srednja in velika podjetja bodo nedvomno beležila enormno povečanje stroškov za električno energije, energijo, s čimer bo, kot sem že rekel, ogrožena njihova konkurenčnost. Zdaj gospodarska združenja ocenjujejo, da bo povečanje dva- do štirikratno, kot že rečeno pa, če bi bil sistem tako jasen kot menijo, menijo pripravljavci oziroma tisti, ki so to pripravili, potem ne bi prihajalo do nerazumevanja s strani gospodarstva, ki jaz mislim, da ve, o čem govori. Zdaj kot zadnje pa vsekakor tudi zelo pomembno ali pa v bistvu najbolj pomembno dejstvo, da bo največje breme tega bodo nosili ali pa bomo nosili tisti, ki smo v tako imenovanem zelenem prehodu v ta zeleni prehod investirali največ, se pravi tisti, ki so na hiše namestili sončne elektrarne s subvencijami države z obljubo, da bo letni net metering ostal toliko časa kolikor bo, kolikor bo sončna elektrarna. To, kako se temu nategu drugače reče, to je, v bistvu državljani ali pa gospodinjstva državi ne bodo več verjela. In kar mi opažamo, me zelo zanima tudi, kakšne so številke zdaj po novem glede investiranja oziroma vlog za namestitev sončnih elektrarn. Ker smo prepričani v Novi Sloveniji, da bo to namesto, da bi pospešilo OVE, se pravi, uporabo obnovljivih virov energije, jo bo zavrglo, ker tako sončne elektrarne kot električni avtomobili in imetniki tega bodo udarjeni.

Zdaj naj za konec povem še en bistroumni nesmisel. In sicer, trdite, da nihče ne bo plačeval več, po drugi strani pa trdite, da boste pobrali 75 odstotkov več sredstev, ki vemo, da so potrebna za investiranje v omrežje. Zdaj, kar se tiče pa investicij v omrežje, ko smo govorili o temi Drv ne damo, vsi se jo še spomnite, ste povedali, da bo za solarizacijo Slovenije potrebno investirati v omrežje 2 milijardi. Zdaj po novih podatkih, ki jih imamo v uradnih podatkih, je ta številka že 4 milijarde 450 milijonov evrov. Mi se sicer zavedamo, da to zagotovo mora nekdo plačati - zdaj, kdo bo to? Vi pravite, da bo to pravičen zeleni prehod; verjetno je zdaj ne fer, če boste rekli, da tisti, ki so največ že investirali zdaj zahtevajo od tistih, ki še tega nimajo, da plačujejo za OVE energijo. Tako da tukaj je kar nekaj stvari, ki govorijo na to, da se sprejme sklep, ki smo ga predlagali, da pozivamo, da se sprejme sklep poziva Agencije Republike Slovenije za energijo, da odstopi od novega načina obračuna omrežnine.

Hvala lepa.

Hvala lepa tudi vam.

Besedo pa zdaj dajem predstavnici Agencije za energijo, direktorici magistra Duški Godina. Izvolite besedo.

Spoštovana predsednica, hvala za besedo. Lepo, pozdravljeni spoštovane poslanke in spoštovani poslanci.

Moj odgovor se nanaša na objavljen dokument, ki je bil podlaga za sklic izredne seje, čeprav je bil danes malo bolj strnjeno prikazan. Pa mi dovolite, da zaradi v izogib res napačnim interpretacijam, ki jih je v javnosti veliko preveč in so tudi zaradi tega tako prebivalstvo kot morda tudi kateri poslovni odjemalci zmedeni, mi dovolite, da si vzamem nekoliko več časa za res strokovno obrazložitev reforme, ki je izjemnega pomena za doseganje ciljev, ki smo si jih z energetsko politiko zastavili.

V navedenem dokumentu, ki je podlaga za sklic te seje, gre za trditve, ki nimajo nobenega resnega strokovnega argumenta, temveč so pavšalne in predvsem populistične in se opirajo na nekritično povzemanja posameznih medijev. Nov sistem temelji na obsežni študiji, ki sta ga na podlagi obsežne analitike podatkov o stanju v omrežju, na podlagi strokovnih pravil in evropske zakonodaje ter ciljev energetske politike zasnovali dve znanstvenoraziskovalni instituciji: Elektroinštitut Milan Vidmar in Univerza Comillas, ob zunanjem presojevalcu, sodelavcu Univerze v Firencah, od koder izvira teorija regulacije, ki je razširjena v vseh državah članicah EU. Da je nova metodologija oblikovanja obračuna in tarif zelo dobro domišljena, strokovno pravilna in primer dobre prakse, prepoznava ter izrecno izpostavlja tudi Acer(?). Evropska in nacionalna energetska politika naslavlja izrazito povečanje rabe električne energije do leta 2050, in to predvsem zaradi elektrifikacije, ogrevanja in prometa. Ta pot je zaradi cilja opuščanja fosilnih energentov nujna in je ni več mogoče obrniti. Toda ali je samo po sebi umevno, da bomo to energijo lahko pripeljali do odjemalcev? Nikakor ne. Omrežje je hrbtenica zelenega prehoda in nujne bodo naložbe v elektroenergetsko omrežje. To nas lahko veliko stane. Že v samo v naslednjih desetih letih je ocena, da bomo za naložbe v omrežje potrebovali namesto dosedanjih 1,5 milijarde evrov več kot 4,5 milijarde evrov, glavni vir financiranja naložb pa je omrežnina. Elektro distribucijska podjetja so v zadnjih desetih letih na leto realizirala med 120 in 160 milijonov evrov naložb. V naslednjih desetih letih je načrtovano, da bo potrebno letno realizirati tudi za več kot 400 milijonov evrov naložb. To bo imelo velik vpliv na omrežnino in odjemalce. Vprašanje pa je, ali bo izvedba teh naložb tudi dejansko izvedljiva. Ali lahko kaj naredimo, da bo ta prehod hitrejši in tudi stroškovno učinkovitejši? Lahko in tudi moramo. Evropska zakonodaja izrecno nalaga tako regulatorjem, kot elektro operaterjem, da nova bremena vključijo v sistem na stroškovno učinkovit način in tudi odjemalcu omogočijo, da sodeluje pri prilagajanju odjema in s tem optimalnemu razvoju omrežja. In prav to omogoča prenova obračuna omrežnine, saj nas opozarja, kdaj je omrežje najbolj obremenjeno, in daje priložnost, da z razbremenjevanjem omrežja prispevamo k hitrejšemu vključevanju novih bremen, predvsem toplotnih črpalk in električnih polnilnic v sistem, za kar si moramo prizadevati vsi. Z razdelitvijo leta na dve sezoni ozaveščamo odjemalce, da je in bo omrežje v hladnejšem delu leta bolj obremenjeno, zato je strošek uporabe omrežja v tem obdobju višji. Hkrati izpostavljamo tudi dneve in ure, ko je omrežje najbolj obremenjeno in z uvajanjem srednje obremenitve omrežja znotraj današnje višje tarife odjemalcem dajemo priložnost, da takrat, ko je to možno, uporabo energetsko intenzivnih porabnikov zamaknejo v obdobje, ko je omrežje manj obremenjeno. Na ta način lahko odjemalec zniža svoj trenutni strošek in prispeva k zniževanju potrebnih naložb v prihodnost. Ali morajo sedaj vsi odjemalci v obdobju, ko je omrežje najdražje, izklopiti vse svoje naprave in sedeti v temi in mrazu ter bedeti celo noč, da lahko kuhajo, perejo in likajo? Nikakor ne. A žal zaradi številnih zavajajočih in neresničnih informacij so predvsem tisti odjemalci, ki jim dejansko ni treba narediti nič, pa bodo plačevali na leto manj omrežnine, prestrašeni in zaskrbljeni. Več kot leto dni v Agenciji za energijo vlagamo napore v to, da javnost ustrezno informiramo in prebivalstvo razbremenimo skrbi, ki jih imajo. Številni osrednji mediji v zadnjem obdobju zelo korektno poročajo o razlogih in učinkih nove omrežnine, za kar smo jim izjemno hvaležni. Žal so zavajajoče in neresnične informacije o posameznih manj branih medijih še vedno izrazito prisotne. Prav te pa v sklicu današnje izredne seje nekritično povzema tudi predlagatelj, ki citira navedbe in primere, objavljene v časniku Finance. Agencija je na ta medij naslovila, da se neresnične trditve popravijo, a se do danes to žal ni zgodilo. Ob tem me v poplavi neresničnih informacij na vseh naših področjih življenja resnično skrbi za našo prihodnost.

V nadaljevanju se bom opredelila na konkretne navedbe iz sklica današnje seje. Pod prvič, ali elektro operater enostransko določi obračunsko moč in ali ima odjemalec pravico do pravnega sredstva? Kako torej ravnati, ko pride do zmote oziroma napake? Trditev, da odjemalec nima pravnega sredstva, je popolnoma napačna. Pravno varstvo je zagotovljeno. Odjemalec, ki se z odločitvijo elektrooperaterja ne strinja, lahko zahteva, da elektrooperater ponovno preveri, ali obračunska moč temelji na pravilnih podatkih. Elektrooperater pred določitvijo dogovorjenih moči opravi že prvo validacijo merilnih podatkov in morebitne izpadle meritve in manjkajoče podatke po jasnih pravilih, ki so veljala že v prejšnjem načinu obračuna, sedaj so ustrezno prilagojena nadomesti, pri čemer se nadomeščeni podatki ne uporabijo za določitev dogovorjene moči, niti se na njihovi podlagi ne obračuna morebitna presežna moč, kar je v korist odjemalca. Če elektrooperater ugotovi na podlagi zahteve odjemalca za ponovni pregled, da so meritve pravilne, popolne in se odjemalec še vedno ne strinja, lahko poda zahtevo za odločanje na Agencijo za energijo. Agencija je že od njenega obstoja dalje pristojna za reševanje sporov med odjemalci in elektrooperaterji. Pravno varstvo je torej zagotovljeno. Zoper odločitve agencije je možen tudi upravni spor. Pri tej trditvi se predlagatelj današnje seje sklicuje na primer, ki je ponovno povzet iz časnika Finance. In prav za ta primer smo zahtevali popravek, ki ga ni bilo. Objavljena je bila namreč slika, ki se nanaša na zgolj devet mesecev koledarskega leta za posameznega odjemalca in prikazuje zgolj dva meseca višje sezone januar in februar, čeprav se za določitev dogovorjene moči vzamejo podatki celotne višje sezone, torej štirih mesecev. Ta odjemalec se je obrnil tudi na elektro distribucijsko podjetje in na agencijo. Pri preveritvi podatkov je elektro operater ugotovil, da je bilo z meritvami vse v redu, odjemalcu smo na agenciji odgovorili pisno, v kasnejšem telefonskem pogovoru pa je odjemalec sam povedal, da je takrat ogreval svojo dovozno pot, torej ni šlo za napako moči, kot jih je določil elektro operater je torej dejansko dosegel kljub kratkotrajnosti obremenitve je elektro operater takemu odjemalcu moral zagotoviti zanesljivo oskrbo. Omrežje mora biti načrtovano tako, da odjemalcem v vsakem trenutku zagotavlja njihovo maksimalno moč odjema, tako kot tudi most mora biti skonstruiran tako, da zmore prenesti najtežji tovornjak, pa čeprav se ta pelje čez le enkrat na leto. Stroške, ki so s tem povezani, pa je treba med odjemalce pravično porazdeliti, in sicer glede na to, koliko njihova raba prispeva k potrebnim obdavčitvam omrežja. Če jih ne plača odjemalec, ki jih povzroči, jih bo namesto njega plačal nekdo drug. Predlagatelj današnje seje navaja tudi izračun, ki je popolnoma nepravilen in neresničen. To gospodinjstvo, ki med drugim ogreva tudi svoj dovoz, bi naj namesto dosedanjih 9 evrov na mesec v višji sezoni, ko sončna elektrarna ne proizvaja elektrike, plačeval namesto torej 9 evrov 140 evrov omrežnine oziroma v celi zimski sezoni. Po navedbah iz sklica te seje v 4 mesecih namesto 36 evrov kar 560 evrov omrežnine. To je neresnica in se sprašujemo od kod so ti izračuni. Pa smo ga naredili sami, če predpostavimo, da ta odjemalec samo proizvodnjo s samo proizvodnjo pokrije na letni ravni. Svojo porabo energije, to je sistem letnega neto obračuna, so stroški omrežnine povezani le s plačilom za moč in če predpostavimo, da je dogovorjena moč za vse časovne bloke 17 kilovatov to je najslabši možen scenarij, največ, kar mu je moč obračunati, je izračun omrežnine za moč sledeč: mesečni znesek v višji sezoni je torej 79 evrov ne 140 evrov, v nižji pa 18 evrov, skupaj letno 467 evrov letno, kar je veliko manj kot 560 evrov v štirih mesecih.

Naslednja trditev: v realnem času ne more odjemalec preveriti obračunske moči, to lahko preveri šele naslednji dan, presežna moč pa mu bo zaračunana. V prehodnem obdobju gospodinjstvom in malim poslovnim odjemalcem, ki do sedaj niso bili merjeni, presežna moč ne bo obračunana, če dogovorjene moči, predlagane s strani elektrooperaterja, ne bodo spreminjali. Dogovorjena moč je določena na podlagi treh največjih konic oziroma obremenitev omrežja na podlagi 15-minutnih meritev, zato se po mnenju agencije ob nespremenjenih navadah odjemalcem ni treba bati prekoračitev. Ali je temu res tako, bo pokazalo dvoletno prehodno obdobje. Agencija bo mesečno spremljala podatke o morebitnih presežnih močeh in po potrebi ukrepala oziroma nadgrajevala metodologijo. Nujno pa je, da morebitne spremembe metodologije delamo na podlagi dejanskih meritev dejanskih učinkov in ne na podlagi pavšalnih in populističnih trditev. Ob tem bi rada opozorila, da je v Sloveniji vsem odjemalcem, ki bodo obračunavani na podlagi 15-minutnih merilnih podatkov zagotovljen brezplačen lokalen dostop do merilnih podatkov v realnem času na pet sekundni ravni prek uporabniškega vmesnika na pametnem števcu. Torej trditev, da odjemalec v realnem času ne more preveriti obračunske moči, ne vzdrži. Odjemalcu je omogočeno sprotno preverjanje moči odjema, ta dostop elektrooperater zagotavlja skladno z zahtevami izvedbene uredbe Komisije Evropske unije z dne 6. junija 2023 o zahtevah za interoperabilnost ter nediskriminatornih in preglednih postopkih za dostop do merjenih podatkov in podatkov o porabi. Za obdelavo podatkov mora poskrbeti odjemalec sam, ki si tudi obdelavo prilagodi svojim potrebam. Vsak odjemalec pa mora sam presoditi, ali bo svojo rabo nadzoroval v realnem času, predvsem z vidika svoje zmožnosti ukrepanja v realnem času. Ob tem je tudi odvisna vračilna doba naložbe v zagotovitev obdelave podatkov, ki je sicer lahko izjemno kratka, tudi leto ali manj. V postopnem prehodu v aktivnejšo vlogo je upravljanje dogovorjene moči zadosten mehanizem, saj omogoča načrtovanje odjema vnaprej za brezskrbno uporabo omrežja.

Tretja trditev: sistem ne deluje, Gen-I ne razpolaga z vsemi podatki, ki jih potrebuje, in NSi navaja, da bodo trgovci v primeru napačno obračunane presežne moči dobivali reklamacije. Ki pa jih ne bodo mogli reševati, saj s podatki ne razpolagajo. Navedeno ne drži, gre za ponovno pavšalne in napačne trditve. Presežna moč se dve leti za gospodinjstva in male poslovne odjemalce, ki jim dobavitelji izstavljajo enotni račun, ne zaračunava, če dogovorjenih moči ne bodo spreminjali. Dobavitelji so res izpostavljali, da niso opravili vseh potrebnih testiranj, zato je agencija ravnala odgovorno in junija letos sprejela odločitev za prestavitev novega obračuna na 1. oktober. V tem času so bila opravljena obsežna testiranja, vsi deležniki so zelo dobro sodelovali in iskali rešitve za odpravo ugotovljenih napak in na podlagi tega so vsi elektrodistribucijska podjetja, informatika in Eles podali skupen dokument, da obvladujejo tveganja in da je sistem pripravljen na začetek obračunavanja s 1. oktobrom. Zadnja poročila o izvedenih testiranjih dokazujejo, da je dosežena ustrezna razpoložljivost in kakovost podatkov za izvajanje obračuna po novem načinu. Enako je sklepati iz poročila o stanju prilagoditve informacijskih sistemov v domeni gospodarskih javnih služb, vse podatke za obračun dobaviteljem zagotavljajo elektro operaterji, oblikovana pa je tudi posebna skupina za obvladovanje tveganj.

Četrta trditev: nov sistem je zapleten, nepravičen in nespodbuden za odjemalce, saj naj bi uvajal kazni, gospodinjstva pa bodo prisiljena vgraditi dodatne krmilne sisteme. Nov sistem ni tako zapleten, kot se ga žal predstavlja. Na nas se obračajo mnogi uporabniki, tudi takšni, ki že zelo dobro poznajo možnosti in priložnosti. Res pa gre pri gospodinjskih odjemalcih, ki do sedaj niso bili merjeni, za novost. Prav zato smo uvedli prehodno obdobje, da sistem spoznajo in ugotovijo, da ob nespremenjenih navadah ne rabijo skrbeti. Presežna moč ni kazen. Ima večplastno funkcijo: odjemalcu se ob nespremenjenih navadah ni treba bati prekoračitev. Prav zaradi teh skrbi smo se odločili za prehodno obdobje, ki traja kar dve leti. Odjemalci bodo na vsakem računu obveščeni tudi o morebitnih presežkih in stroških iz tega naslova, ki pa jim ne bodo obračunani, če v tem obdobju ne bodo spreminjali dogovorjenih obračunskih moči, ki jih je predlagal elektro operater, tudi agencija bo spremljala učinke in se ustrezno odzivala, če bi prihajalo do pomembnejših odstopanj. Presežna moč je predvsem varovalka, ki preprečuje, da bi nekdo optimiziral oziroma znižal svoje stroške. In pri tem ne bi ničesar spremenil, če mu ne bi obračunali dejanskih stroškov uporabe omrežja. Bi te stroške ponovno neupravičeno plačal nekdo drug? Na drugi strani pa se s plačilom presežne moči povračajo elektrooperaterju stroški nepričakovane uporabe omrežja, ki vplivajo na obratovanje omrežja. Prilagajanje odjema je zgolj priložnost za vse odjemalce, ki je bila do sedaj bistveno bolj omejena: gospodinjstva, ki elektriko porabljajo za osnovna gospodinjska opravila, kot na primer kuhanje, pranje, likanje in drugo, bodo po novem deležna na leto nekoliko nižjih stroškov, potencial prilagajanja odjema pa nimajo oziroma je minimalen. Brez skrbi pa lahko ob enakih urah dneva počnejo gospodinjska opravila, kot so jih počeli do sedaj, saj je na tej podlagi na 15-minutnih meritvah določena njihova obračunska moč. Če pa se bo odjemalec odločil za nakup toplotne črpalke, električne polnilnice ali kakšnega drugega energetsko intenzivnega porabnika, bo seveda imel dodatne stroške za elektriko, razumljivo, in prav ta odjemalec pa ima možnost, da izkoristi priložnost prilagajanja odjema. In s pomikanjem rabe v obdobje, ko je omrežje manj obremenjeno, strošek omrežnine zniža. Nikoli ni bilo mišljeno, da bomo prilagajanje odjema izvajali ročno in ves dan preklapljali aparate. To delo mora opraviti digitalizacija in naložbe v sistem za pametno upravljanje domov niso visoke in po navedbah tistih, ki so se za to že odločili, se naložba zelo hitro povrne, saj lahko stroške omrežja in tudi energije ne samo omrežja, tudi energije kar precej znižamo. Torej nihče ni prisiljen v dodatne stroške. Prilagajanje odjema je priložnost, o ekonomiki svojih naložb pa se lahko vsak svobodno odloča. Pa naj glede na prejšnje trditve dodam, da seveda bazen in savna nista tehnologiji zelenega prehoda, krmilniki pa so avtomatsko upravljanje pa so v te naprave že vgrajeni. Tudi trditev, da bodo stroški v primeru okvare peči na drug energent, ko se bo odjemalec moral greti na elektriko, astronomski, ne drži. V prehodnem obdobju sploh ni nikakršne skrbi, saj presežne moči ne bodo obračunane, mesečni strošek pa ob današnjih tarifah za moč za 99 odstotkov gospodinjstev ne more biti na mesec višji od 79 evrov. Tudi v teh primerih lahko odjemalec razmisli o uporabi omrežja in če obremenitve v obdobju časovnega bloka ena ne bodo visoke, strošek omrežnine na koncu meseca ne bo pomembno višji. V obdobju dveh let prehodnega obdobja bomo po potrebi poiskali rešitev za čim večjo ublažitev učinkov izrednih dogodkov, ki mora biti takšna, da preprečuje morebitne zlorabe in prevalitve nesorazmernih stroškov na druge.

Na kratko še v zvezi s trditvami Gospodarske zbornice Slovenije. Ta predlaga prilagoditev časovnih blokov, ki so v korist podjetju in pri tem ne upoštevajo stanja omrežja, prav tako zahtevajo nižje tarife, kar pomeni prenašanje stroškov na druge odjemalce. Vsak mora plačati toliko, kot omrežje uporablja. Če nekomu damo odpustek, bo namesto njega nekdo drug plačal več. V Sloveniji imamo več kot 115 tisoč poslovnih odjemalcev, od tega je kar 98 tisoč malih poslovnih odjemalcev, za katere je prenova obračuna omrežnine ugodna. Letno bodo plačevali manj odjemalcem na srednji napetosti, katerih delež omrežnine znaša med 7 do 15 odstotkov, se bo nekaterim omrežnina dvignila ne za štiri- do šestkrat, kot navaja Gospodarska zbornica, temveč za približno 30 odstotkov, nekaterim manj, nekaterim bo ostala na enakem nivoju. Tudi na srednji napetosti so poslovni odjemalci, ki so se obrnili na nas in so izračun pokazali, da se jim stroški in so izračun pokazali, da se jim, so izračuni pokazali, da se jim stroški znižajo. Odjemalci na visoki napetosti, ki so do sedaj plačevali izrazito nizke stroške za omrežnino v primerjavi z ostalimi enakovrstnimi odjemalci v državah članicah Evropske unije bodo plačevali več, posamezni primeri tudi do 120 procentov več. Pa vendar delež omrežnine v končnem strošku za elektriko tudi po dvigu omrežnine ostaja še vedno tako majhen, da to ne more vplivati na njihov konkurenčni položaj. Še posebej ne zato, ker po podatkih Eurostat sodimo med šest po podatkih Eurostat sodimo med šest držav članic z najnižjo omrežnino v Evropski uniji v tej kategoriji in so slovenski odjemalci v tej skupini daleč pod povprečjem Evropske unije, torej EU27.

Še odgovor na trditev, da potrebuje Gospodarska zbornica oziroma podjetja še dodatni dve leti zaradi nejasnosti pri planiranju, da je vse bilo prehitro postopno uvajanje. Naj omenim, da akt, nova metodologija, velja že dve leti. Študija, v kateri smo razkrili vse učinke na industriji in na javna posvetovanja vabili tudi gospodarsko zbornico, je bila sprejeta, dokončana in javno objavljena konec leta 2021. Tarife za uporabo omrežij, ki vplivajo na stroške poslovnih in gospodinjskih odjemalcev, veljajo že eno leto. Naj odgovor na to vprašanje, ali je bilo premalo časa, si odgovori vsak sam. In potem še ena trditev, največje breme novega obračuna bodo nosili tisti, ki so verjeli vladajočim na besedo. In investirali v zeleni prehod, kupili sončno elektrarno, toplotno črpalko in električni avto. Ti naj bi plačali 500 evrov na leto več. Od kod ti izračuni, ponovno ne vemo. Navedeno seveda ne drži. Prej ste navedli, da je bilo obljubljeno, da bo letni net metering ostal in letni net metering za tiste, ki so v tej shemi, ostaja. Kaj pomeni letni net metering? Da se na letnem nivoju poračunata proizvedena električna energija in iz omrežja prevzeta električna energija. In če bodo ti odjemalci na letnem nivoju še vedno proizvedli več električne energije, kot jo bodo prevzeli iz omrežja, ne bodo za energijo in tudi za omrežnino iz naslova prevzete energije plačali ničesar. Omrežnina pa ne naslavlja sončnih elektrarn, temveč uporabnike. Zato omrežnina ne bi smela biti in tudi v bodoče ne sme biti tista, torej tisti instrument, ki bo spodbujal nakup sončnih elektrarn. Lastniki sončnih elektrarn, ki so vključeni torej v shemo letnega net meteringa, torej ne bodo v primeru več proizvedene energije, kot jo bodo prevzeli iz omrežja, ne bodo plačali nič za energijo in tudi omrežnine za energijo ne. Bodo pa plačali več iz naslova moči, kar je pa odvisno od njihovih porabnikov in navad. Konkreten primer: odjemalec, ki ima na primer toplotno črpalko, torej povprečni odjemalec, in je do zdaj plačeval dobrih 90 evrov, bo po novem za omrežnino plačal med 70 in 110 evrov več, odvisno seveda od moči toplotne črpalke in njegovih navad, hkrati pa bo ta odjemalec na letnem nivoju v bodoče oproščen prispevka za obnovljive vire energije in bo za to letno iz tega naslova plačal med 80 in 90 evrov manj. Za to si je Agencija za energijo eksplicitno prizadevala in smo zelo zadovoljni, da je Vlada to pobudo sprejela, saj res tisti, ki so vložili svoja sredstva v sončne elektrarne, so prispevek za obnovljive vire že dali in po novem jim ta več ne bo obračunavan. Večjo spremembo lahko pričakujejo gospodinjstva, ki imajo sončno elektrarno ter imajo več energetsko intenzivnih naprav, poleg torej toplotno črpalko, bazen, savna, električni avtomobil. Ob tem sem že omenila, seveda bazen in savna ne sodita v tehnologije zelenega prehoda. Letni strošek omrežnine bi se sedanjih 90 evrov takšnemu odjemalcu zvišal na približno 300 do 350 evrov, ker je tak odjemalec do zdaj plačeval bistveno nižje moči od doseženih. A prav ta odjemalec ima potencial, da s prilagoditvijo porabe in znižanjem dogovorjene moči letni strošek omrežnine zniža in tudi on bo oproščen prispevka za zagotavljanje podpor proizvodnje električne energije v soproizvodnji z visokim izkoristkom in iz obnovljivih virov energije. Tako tudi v tem primeru vpliv novega obračuna omrežnine ne bo tako velik.

Naj vas ob tem, ob zaključku samo spomnim, pred dvema letoma je bil sprejet pred državnozborskimi volitvami ukrep, trimesečnega ukinitve plačevanja omrežnine za vse odjemalce. Ta ukrep je sicer imel vpliv pred volitvami na znižanje inflacije, pa vendar. Podjetja, elektro operaterji so ostali brez približno sto milijonov prepotrebnih sredstev za naložbe v omrežja. Če bo sodišče odločilo, da je bil ta ukrep nepravilen, bodo kljub tej oprostitvi bomo vsi odjemalci seveda ta izpadli prihodek morali plačati.

Zato apeliram na vse, da kljub temu, da morebiti uvedba višje sezone lahko vpliva na višje stroške v tistem obdobju odjemalcev, ne sprejemate ukrepov, ki so kratkoročno všečni, ampak sprejemate dolgoročne ukrepe, ki mogoče prinašajo kratkoročne, manj pozitivne učinke, na dolgi rok pa zagotavljajo trajnostno oskrbo in zagotavljajo prihodnost generacijam, ki so za nami. Hvala za pozornost. Z veseljem odgovorim na še dodatna vprašanja.

Hvala za vsa ta pojasnila tudi vam.

Še eno pooblastilo imam, in sicer poslanec Tomaž Lisec nadomešča poslanca Danijela Krivca.

Besedo pa zdaj dajem predstavnici Ministrstva za okolje, podnebje in energijo, državni sekretarki magistri Tini Seršen. Izvolite besedo.

Najlepša hvala, spoštovana predsedujoča. Spoštovane poslanke in poslanci!

Najprej se moram res obregniti ob nepotrebno populistični naslov sklica seje, ki ima sicer zelo malo povezave s samo vsebino ali s predlogom sklepa predlagatelja. Nasprotovanje izrabi sončne energije, ki je največja naravna danost Slovenije, ki nam omogoča, da dosežemo energetsko samooskrbo hitro in stroškovno učinkovito, ki nam omogoča lažje doseganje ciljev na področju razogljičenja, ki daje moč našim državljanom, da sami poskrbijo zase in za svojo prihodnost, je škodljivo za javni interes, za interes države in za interes naših državljanov. In čudi me, da lahko dandanes to kdo sploh, še zagovarja še posebej, če upoštevamo, da Slovenija še vedno ni nadoknadila zaostanka iz preteklosti in se še vedno ni prebila niti čez povprečje EU pri izkoriščanju tega vira. Eurostat podatki kažejo, da je sončna energija v elektriki proizveden iz OVE v letu 2022 v Evropski uniji predstavlja več kot 18 odstotkov, v Sloveniji le 14. Spoštovani poslanci! Elektrika iz sonca je lani samo na Poljskem dosegla 43, pardon, se opravičujem, 34 odstotni delež v elektriki, ki je proizvedena iz obnovljivih virov energije. Pri nas pa slišimo pozive, nenehne pozive k zaustavitvi neke prisilne solarizacije. Zato pozivam sklicatelja in tudi druge, da prepoznajo trende v svetu in v evropski uniji, če pa ne v Evropski uniji, pa vsaj v vzhodnoevropskih državah, ki nas prehitevajo. Da prepoznajo tudi vrednost domačega obnovljivega vira za prihodnost naše družbe in se vzdržijo negativnega prikazovanja vloge sončne energije v slovenskem električnem miksu.

V nadaljevanju pa se seveda obračam na samo vsebino seje, ki je bila predstavljena v obrazložitvi k sklicu, torej k novi omrežnini. Agencija za energijo je v skladu z evropsko zakonodajo neodvisni regulator energetskih trgov in kot takšna deluje popolnoma neodvisno od vlade. Vlada ne izvršuje ustanoviteljskih pravic, ne imenuje vodstva agencije, nima vpliva na proračun, nima vpliva na kadrovsko politiko, predvsem pa nima vpliva na strokovno delo agencije, prav nasprotno, po zakonu ne vlada ne ministrstvo ne smeta dajati navodil ali usmeritev za delo agencije. Delo agencije ureja tudi paleta evropskih direktiv in uredb, ki veljajo neposredno. Tako da, spoštovani poslanec Žakelj, Vlada ne more od ničesar odstopiti, ker to ni v njeni pristojnosti. Kljub povedanemu pa si vseeno lahko dovolimo komentirati pričakovane učinke novega načina obračuna omrežnine, ki je v javnosti sprožil široke razprave in predvsem vidna nasprotovanja določenih skupin odjemalcev. Nova omrežnina naj bi dolgoročno ponujala več možnosti vplivanja na spremembe navad porabe energije, kar bo posledično vplivalo na to, da bo na dolgi rok potrebno manj investicij v omrežje. Z drugimi besedami, potrošnik oziroma uporabnik omrežja bo imel na voljo več, večje možnosti prilagajanja porabe električne energije in pri njihovi izrabi bo uporabnik bolj nagrajen z nižjimi stroški. Hkrati pa bo celotni strošek uporabe omrežja na dolgi rok za celotno družbo manjši in bodo posledično potrebne manjše nižji stroški za nadgradnjo omrežja. Potrebno je seveda videti, ali se bodo pričakovanja uresničila, ali nova metodologija res prinaša želene učinke, katere je agencija predstavila in šele nato sprejemati nadaljnje odločitve. Je pa tudi res, da so zadnje analize ministrstva pokazale, da bo med meseci prihajalo do velikih skokov na samih mesečnih računih, ki jih bodo odjemalci prejemali. Interne ocene kažejo, da bo prehod od nizke sezone na višjo torej prehod med mesecema oktober na november, na novembrskih računih pri povprečnemu gospodinjskem odjemalcu predstavlja kar 34 odstotni dvig, ker smo še vedno v fazi reguliranih oziroma zamejenih cen električne energije za gospodinjske odjemalce in si želimo zagotoviti za ljudi znosen izstop iz krizne regulacije. Trenutno preučujemo možnosti, da vlada z uporabo zakona o kontroli cen ublaži efekt tega dviga na samih položnicah za ljudi. Naredili bomo torej vse potrebno, kar je v naši pristojnosti, da do takšnega dviga v letošnji zimski sezoni ne pride, ker smo še vedno v repu visokih cen neprecedenčne energetske krize izpred dveh let. Napovedujem torej ukrepanje Vlade za zaščito najranljivejših v tej zimski sezoni. Podrobnosti pa bomo sporočili javnosti, ko bomo znotraj Vlade uskladili vse potrebno za sprejem potrebnih predpisov. Najlepša hvala.

Hvala lepa.

Besedo dajem še ostalim zunanjim vabljenim, če želi kdo besedo, morda? Ja, kar izvolite besedo, pa za magnetogram se, prosim, predstavite.

Hvala lepa za besedo, gospa predsednica.

Lep pozdrav vsem prisotnim! (Andreja Čerče iz Gospodarske zbornice Slovenije.) Jaz bom na kratko izpostavila predvsem problematiko poslovnih odjemalcev, ker je v bistvu to tudi bil naš cilj na Gospodarski zbornici, da najdemo oziroma da pravočasno opozorimo na morebitne slabe posledice, ki bi jih lahko omrežninska reforma imela za poslovne odjemalce. Gospodarska zbornica je že z začetkom tega leta celostno naslavljala problematiko omrežninske reforme. Pri tem se je seveda fokusirala na poslovne odjemalce in po opravljeni analizi vpliva na nove omrežnin vpliva nove omrežninske reforme na stroške iz naslova omrežnine ugotovila, da se bo predvsem za poslovne odjemalce na srednji napetosti na zbiralkah in na visoki napetosti skupni strošek omrežnine povečal za dva do štirikrat, predvsem pa iz naslova skokovitega dviga tarifnih postavk za energijo. V javnosti so bile te številke velikokrat že izpostavljene. Ob tem je potrebno povedati, da izračuni Gospodarske zbornice popolnoma sovpadajo z izračuni dobaviteljev električne energije. Ki so za svoje odjemalce pripravili primerjalne izračune, prav tako pa tudi Elektroinštitut Milan Vidmar, ki je po naročilu nekaterih svojih strank te izračune za njih pripravil. V novem sistemu bo omrežnina za industrijske odjemalce na visoki napetosti res močno višja, kar priznava tudi agencija za energijo. Agencija za energijo sicer vztrajno operira s podatkom glede deleža stroška omrežnine v celotnem strošku električne energije v višini med 4 in 5 odstotki. Ki pa ne more biti referenčni podatek. Če govorimo o omrežninski reformi, potem nas zanima omrežnina oziroma njeno povišanje ali znižanje. Tega stroška v tem smislu je potrebno ugotavljati absolutni znesek omrežnine, ki ga bodo odjemalci po novem plačevali, ne pa kakšen bo ta delež. V skupnem strošku električne energije, ta delež se namreč lahko konstantno spreminja, Agencija za energijo ocenjuje, da je odstotek dviga stroškov omrežnine v celotnem strošku električne energije elektrointenzivnim podjetjem ne bo poslabšalo njihovega konkurenčnega položaja. Po mnenju Gospodarske zbornice to kaže na nerazumevanje ekonomike teh podjetij. Dejstvo je, da ta podjetja nimajo presežnih proizvodnih kapacitet v obsegu, ki bi jim omogočal terminsko prilagajanje potrebam omrežja gre za podjetja, ki poslujejo 24 ur na dan, sedem dni v tednu, in svojega poslovnega procesa ne morejo enostavno prekiniti. Tudi če bi ga, bi zakonski stroški predstavljali enormne stroške ponovnega zagona. Njihova realizacija je vezana na naročila in pogodbe s poslovnimi partnerji. Omejevanje proizvodnje bo zato znatno vplivalo na njihovo konkurenčnost. Ko Gospodarska zbornica izpostavlja problematiko omrežninske reforme, želi predvsem opozoriti, da reforma ne upošteva specifičnosti slovenskega gospodarskega in energetskega konteksta v Sloveniji in ne temelji na ekonomskih analizah in oceni makroekonomskih vplivov reforme. Industrija v Sloveniji predstavlja pomemben del BDP. Ja, to je skoraj ena četrtina oziroma natančneje 23 odstotkov, kar je bistveno več od povprečja Evropske unije. To povprečje znaša cirka 17 odstotkov, kar dodatno poudarja pomen slovenske industrije za gospodarstvo. Povprečna energetsko učinkovita učinkovitost slovenske industrije je izjemno visoka. V letu 2022 je bila za 16 odstotkov celo višja od povprečja Evropske unije. In za ilustracijo, ko govorimo o zelenem prehodu, ogljična intenzivnost je kljub visokemu deležu elektrointenzivne industrije pod povprečjem Evropske unije, to kaže na veliko prilagajanje industrije zahtevam po zasledovanju ciljev zelenega prehoda, kar je še dodaten argument proti skokovitemu dvigu tarifnih postavk za energijo in po razdelitvi časovnih blokov, ki prilagoditve dejansko ne omogočajo, saj podjetja niso imela dovolj časa, da dodatne obremenitve skozi optimizacijo proizvodnje in poslovanja izvedejo na način, da to ne bo imelo vpliva na njihovo konkurenčnost. Prilagoditev odjema in pravična porazdelitev stroškov uporabe omrežja bi naj bila temeljna cilja omrežninske reforme. Zakaj torej nova metodologija obračunavanja omrežnine po našem mnenju ni pravična? Prvič zato, ker spremembe tarifne strukture omrežja bi bilo potrebno objaviti dovolj zgodaj, da bi imeli odjemalci pri odločanju o naložbah na voljo vse informacije. Uveljavitev novega tarifnega sistema brez zadostne predhodne priprave in brez postopnega spreminjanja tarif ni v skladu s priporočili ACER. ACER seveda zagotavlja oziroma zagovarja v letnih poročilih, ki jih pripravi vsaki dve leti v zvezi z različnimi omrežninskimi metodologijami v različnih evropskih državah, izpostavlja ta priporočila.

Nadalje, 2. točka, veliki odjemalci električne energije so priključeni neposredno na prenosno omrežje in neposredno ne obremenjujejo distribucijskega omrežja, katerega optimizacija naj bi bila primarni cilj uveljavitve novega tarifnega sistema. Argument agencije za energijo, da so veliki odjemalci predhodno plačevali premalo, je iz tega razloga lahko vprašljiv oziroma je neutemeljen.

Tretjič, v novem tarifnem sistemu je za visoko napetost in srednjo napetost odjemna zbiralka zvišanje dela omrežnine za energijo nesorazmeren glede na omrežnino za moč. Pri vseh obravnavanih primerih je bilo ugotovljeno zmanjšanje omrežnine za moč in ne drži trditev Agencije za energijo, da Gospodarska zbornica tega v svojih izvajanjih nikoli ni omenila. Dejstvo je, da pri teh napetostnih nivojih gre za zmanjšanje omrežnine za moč v višini cirka 60 odstotkov, vendar pa je tukaj treba povedati, da je za dimenzioniranje in posodabljanje omrežja predvsem relevantna konična moč. Podjetja povsem enako uporabljajo omrežje kot so ga do sedaj. Agencija za energijo pa je ta podjetja nesorazmerno obremenila na postavki, ki je dejansko ne morejo prilagajati, in to je postavka za energijo.

In četrtič, po priporočilih ACER omrežnina ne bi smela predstavljati virov sredstev za nadgradnjo omrežja, nove tehnologije, digitalizacijo, saj mora biti naravnana trajnostno in mora odražati dejanske stroške. Omrežnina bi morala biti namenjena torej obnovi in vzdrževanju elektrodistribucijskega sistema.

Izpostavljamo kršitev kriterija odražanja stroškov, na kar je Elektroinštitut Milan Vidmar opozoril v svoji projektni nalogi, kjer navaja, da nova omrežnina prav za odjemalce na visoki napetosti in srednji napetosti, ki so priklopljeni na zbiralkah, prinaša velike spremembe in nesorazmerne obremenitve in bi bilo potrebno razmisliti o drugačni porazdelitvi teh stroškov. Po naših informacijah se agencija za energijo na ta opozorila ni odzivala.

Gospodarska zbornica je vse od začetka leta 2024 celostno naslavljala problematiko omrežninske reforme ter izpostavljala tudi problematiko, vezano na gospodinjske odjemalce, tiste odjemalce, ki so s samooskrbnimi sončnimi elektrarnami že veliko naredili za doseganje ciljev energetskega prehoda, in seveda male poslovne odjemalce in druge poslovne odjemalce. Jasno je opozarjala na dejstvo, da ni podpornega okolja za spremljanje in prilagajanje odjema povprečnih gospodinjskih odjemalcev, ni možnosti spremljanja porabe in doseganja moči v realnem času. Zapletenost dostopanja do portala Moj elektro in vsebinska kompleksnost podatkov registriranih uporabnikov je samo cirka manj kot 10 odstotkov. Velika je verjetnost napak pri odčitavanju 15-minutnih vrednosti in določanju dogovorjene obračunske moči, kar vpliva na pravilnost zaračunanih zneskov na položnicah teh odjemalcev, spet pa brez možnosti ali izjemno malo možnosti, da to upravičeno izračunanih zneskov lahko sami preverijo.

Nadalje, krivično je skokovito povečanje stroškov omrežnine za moč tistim končnim odjemalcem, ki so sledili ciljem zelenega prehoda. Torej, na GZS smo prepričani, da uveljavljena omrežninska reforma ne prinaša nobene dodane vrednosti, vsaj ne v tej prvi fazi, kar priznava tudi agencija za energijo, ko govori o tem, da iz naslova dodatnih sredstev vsaj tri leta ta omrežninska reforma ne bo prinesla večjih prilivov. Pomeni samo dodatno finančno obremenitev slovenske industrije ob upoštevanju vseh pravil, ob neupoštevanju vseh pravil, kriterijev in dobrih praks, ki bi pri sprejemanju take reforme morale biti upoštevane. Gospodarska zbornica se zavzema tako za vsebinske spremembe metodologije kot za zamik začetka uporabe novega sistema omrežnine za električno energijo za dve leti. S tem predlogom se je še junija strinjalo tudi Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo. Tukaj naj povem še tole, da ko govorimo o prehodnem obdobju, to klasično prehodno obdobje, ki velja za gospodinjce in male gospodinjske odjemalce ne velja za podjetja. In prehodno obdobje lahko štejemo za prehodno obdobje samo od trenutka, ko imajo podjetja vse relevantne informacije na razpolago za to, da izračunajo, kaj bo nova omrežninska reforma pomenila za njihovo poslovanje z vidika dodatnih stroškov. Tarife so bile sprejete novembra 2023, to se pravi, to je manj kot eno leto od uveljavitve omrežninske reforme, s tem da ACER konstantno govori o tem, da je potrebno večletno prehodno obdobje in da je predvsem za gospodarstvo in za poslovne odjemalce izjemnega pomena predvidljivost poslovnega okolja.

Toliko z naše strani. Jaz apeliram na vse prisotne, da razmislijo o tem, o srcu slovenskega gospodarstva, ki ga predstavlja slovenska industrija, in kaj bi to lahko ne samo za slovensko gospodarstvo, tudi za Slovenijo in za zagotavljanje vseh drugih potreb iz naslova socialne države v uničenje te industrije pomenilo v prihodnje. Hvala lepa.

Hvala lepa. Še kdo od zunanjih bi želel besedo? Ja, izvolite.

Hvala za besedo. Ne bom odgovarjala na vse trditve, na te smo že večkrat odgovorili in opozorili, da so izrazito zavajajoče in dejansko po nepotrebnem, torej vzbujajo strah pred višjimi cenami pri tistih, ki jim dejansko prenova obračuna prinaša ugodnosti v smislu, da bodo na letnem nivoju plačali manj omrežnine, kar velja seveda tudi za 98 tisoč poslovnih odjemalcev gospodarstva ne predstavlja samo intenzivna industrija, od takrat se pogovarjamo zgolj o peščici podjetij.

Pa vendar bi pa odgovorila v zvezi z navedbo, ker je nekorektna, pa danes Elektroinštitut Milan Vidmar nima priložnosti tega povedati, trditev, da je Elektroinštitut Milan Vidmar pritrdil trditvam gospodarske zbornice, so neresnične, na kar se je Elektroinštitut Milan Vidmar že odzval. Pred sabo tukaj imam njihovo objavo, sprintano iz njihove spletne strani. Agencija je dobila tudi naslovljeno pošto Elektroinštituta Milan Vidmar, kjer te trditve, ki jih je gospa iz Gospodarske zbornice danes povedala, izrecno izrecno zanikajo. In pišejo, da navedbe Gospodarske zbornice, takrat se sklicujejo na članke, da je analiza GZS pokazala, da bo skupni strošek omrežnine predvsem pri uporabnikih na srednji in visoki napetosti, povečal za dva do štirikrat in da so do zelo primerljivih rezultatov prišla nekatera elektro podjetja oziroma dobavitelji, ki so izračune na željo svojih odjemalcev pripravili za njih. Do podobnih izsledkov pa naj bi po mnenju Gospodarske zbornice prišel Elektroinštitut Milan Vidmar, na katerega so se nekatera podjetja obrnila. Pojasnilo Elektroinštituta Milan Vidmar: Elektroinštitut Milan Vidmar izvaja za podjetja posamezne analize vpliva nove omrežnine glede na obstoječe stanje in iz dela priporočila možnih prilagajanj novim tarifnim shemam. Posamezni primeri so bili zelo različni, analizirali smo tudi primer, ko je podjetje že v času izračuna močno presegalo največjo dovoljeno priključno moč iz soglasja, kar je bil že takrat neupravičen odjem, ki jim ni bil obračunan. V primeru večjih podjetij, ki so se za analize obrnile na nas, torej Elektroinštitut Milan Vidmar, in niso presegali dovoljenih priključnih moči iz soglasja za priključitev, smo izračunali povečanje stroškov za omrežnino za manj kot dvakrat. Gospodarska zbornica vztrajno trdi, da gre za povišanje štiri do šestkrat. Elektro inštitut Milan Vidmar dodaja, poudarili bi pa, da imajo uporabniki omrežja v okviru svojih omejitev sedaj možnost, da se prilagodijo novim tarifnim shemam. Na spletni strani, kjer so s svojo izjavo, kjer je Elektroinštitut Milan Vidmar tudi objavil svojo izjavo, pa seveda zanika tudi trditve v zvezi z nesorazmerno prerazporeditvijo stroškov na industrijo. Ob tem pa, ker se prevečkrat v javnosti navaja ta zavajajoča trditev, da je Elektroinštitut agenciji nekaj predlagal, pa Agencija ni tega upoštevala, skopirana stran iz študije, ki vam jo želim predstaviti. Za odjemalce, to je torej trditev iz študije za odjemalce na visoki napetosti in nekoliko manj za tiste, priklopljene na srednji napetosti, zbiralki, prinaša omrežnina po M1 velike spremembe. Ta študija je bila objavljena konec leta 2021. V tem dokumentu v tabelah so prikazani vsi vplivi, učinki, ki se danes potrjujejo tudi skozi naše izračune. Potem v študiji navaja Elektroinštitut Milan Vidmar možnost, da, seveda bi se prerazporedili ti stroški na druge odjemalce. Pa vendar ob tem izrecno izpostavlja, da tovrstna prerazporeditev zadevnih stroškov, ki temelji na maksimiranju širše družbene blaginje na podlagi cenovne diskriminacije, pa je velik izziv za regulatorja, saj vodi običajno do močnih nasprotovanj močneje obremenjenih in obenem šibkejših odjemalcev, ki čutijo prerazporeditev kot poseg v njihovo lastno blaginjo. Torej, Elektroinštitut Milan Vidmar nikoli ni agenciji predlagal prerazporeditve. V okviru študije so se ugotavljale možnosti in zaključek študija je ta da je prerazporeditev stroškov, takšna kot je uveljavljena z našo metodologijo, pravilna in pravična do odjemalcev. Hvala.