Dobro jutro vsem članom Odbora za zdravstvo, lep pozdrav!

Pričenjamo 41. nujno sejo Odbora za zdravstvo. Se opravičujem za nekaj minutno zamudo.

Obveščam vas, da so seje zadržani in se današnje seje tako ne bodo udeležili naslednji poslanci in sicer: poslanka magister Bojana Muršič, poslanka Jelka Godec, medtem ko pa kot nadomestni člani sodelujejo naslednji poslanci, zaenkrat imam zavedenega kolega Andreja Kosija, ki nadomešča magister Karmen Furman.

Ker k dnevnemu redu seje ni bilo predlogov za razširitev oziroma za umik katere od predlaganih točk, je določen dnevni red seje kot je bil predlagan s sklicem, glede na to, da bomo danes obravnavali dva proračunska akta.

Odboru predlagam, da združimo obravnavo 1. in 2. točke dnevnega reda, tako bom dala najprej besedo predstavnikom predlagatelja obeh predlogov aktov, nato pa sledi naša razprava. Tak protokol se je uporabljal tudi na ostalih matičnih delovnih telesih. Se kdo s tem ne strinja? (Ne.)

Potem pa kar prehajamo na 1. IN 2. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG SPREMEMB PRORAČUNA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA LETO 2025 IN PREDLOG PRORAČUNA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA LETO 2026.

Oba predloga proračunskih aktov sta bila dne 30. septembra 2024 objavljena na spletnih straneh Državnega zbora. K obema točkama sta bila, so bili vabljeni predstavniki Ministrstva za finance in Ministrstva za zdravje. Tako, da kar pričenjamo z obravnavo Predloga sprememb proračuna Republike Slovenije za leto 2025 in 2026. Do tega trenutka nismo prejeli nobenega kvalificiranega amandmaja predlagateljev niti predlog amandmaja odbora.

Zato, ker dajem najprej besedo predstavnici Ministrstva za finance, gospe Katji Pepelnak. Izvolite.

Lepo pozdravljeni! Hvala za besedo.

Kot je to v navadi, bom uvodoma predstavila nekaj ključnih podatkov pripravljenih proračunov, ki jih danes obravnavate na odboru.

Pred vami sta torej predloga sprememb proračuna za leto 2025 in proračuna za leto 2026. Pri pripravi obeh proračunov so bile poleg srednjeročnega fiskalno strukturnega načrta Republike Slovenije 2025 do 2028 upoštevana še jesenska napoved gospodarskih gibanj Urada za makroekonomske analize in razvoj, zakonske in druge obveznosti ter prioritete in napovedi predlagateljev finančnih načrtov za namen izvajanja načrta za okrevanje in odpornost, evropske kohezijske politike ter drugih evropskih sredstev.

V predlogu sprememb proračuna za leto 2025 se načrtuje 15,2 milijardi evrov prihodkov. Načrtovani prihodki so v primerjavi s sprejetim proračunom za leto 2025 višji za 4,6 odstotkov, predvsem zaradi začasnih prihodkov, ki so bili uveljavljeni z zakonom o obnovi, razvoju in zagotavljanju finančnih sredstev.

Pri tem gre predvsem za prihodke od davka na bilančno vsoto bank, prihodke iz naslova začasnega dviga davka od dohodkov pravnih oseb z 19 na 22 odstotkov, ter prilive iz čistega dobička Slovenskega državnega holdinga. Na drugi strani se pričakuje 17,1 milijarda evrov odhodkov, ki so v primerjavi s sprejetim proračunom za leto 2025 višji za 8 odstotkov. Višji odhodki so predvsem zaradi rezerv za namen izločanja na Sklad za financiranje ukrepov iz načrta za okrevanje in odpornost ter sklada za obnovo, višjih stroškov dela iz naslova odprave nesorazmerij in prenove plačnega sistema, uskladitve transferov z rastjo cen življenjskih potrebščin, izvajanja zakona o osebni asistenci, rasti obrambnih izdatkov skladno z Resolucijo o splošnem dolgoročnem programu razvoja in opremljanja Slovenske vojske do leta 2040, stabilizacije financiranja zdravstvenega varstva ter politike prometa in prometne infrastrukture. S predlogom sprememb proračuna za leto 2025 v bilanci prihodkov in odhodkov načrtujemo primanjkljaj v višini 1,9 milijard evrov oziroma 2,6 odstotka BDP. V predlogu proračuna za leto 2026 pa se načrtuje 15,9 milijard evrov prihodkov in so v primerjavi s predlogom sprememb proračuna za leto 2025 višji za 4,5 odstotkov. Na drugi strani se pričakuje 17,1 milijarda evrov odhodkov, kjer se največji delež namenja izobraževanju in športu, socialni varnosti in pokojninskemu varstvu. S predlogom proračuna za leto 2026 v bilanci prihodkov in odhodkov načrtujemo primanjkljaj v višini 1,2 milijardi evrov oziroma 1,6 odstotka BDP. Podrobnejše podatke finančnega načrta s področja zdravstva bodo predstavili predstavniki ministrstva za zdravje. Sicer pa poudarjam, da bodo politika in izhodišča načrtovanja javnofinančnih prihodkov in odhodkov ter pristop upravljanja javnih financ podrobneje predstavljeni na seji matičnega Odbora za finance. Hvala lepa.

Hvala lepa za vašo predstavitev.

Sedaj dajem besedo predstavniku Ministrstva za zdravje, državnemu sekretarju Denisu Kordežu. Izvolite.

Hvala.

Spoštovana predsednica, spoštovane poslanke, poslanci, kolegice, kolegi!

Struktura Predloga spremembe proračuna za leto 2025 in Predlog proračuna za leto 2026 za Ministrstvo za zdravje imamo za leto 2025 zagotovljenih skupno 766 milijonov evrov, od tega je pretežni del sredstev na integralnem delu proračuna, in sicer 758 milijonov evrov. Medtem ko je za leto 2026 predvidenih skupno 768 milijonov evrov, od tega znaša integralni del proračuna 755 milijonov evrov. Glede področij, ki se financirajo iz državnega proračuna oziroma finančnega načrta, pa si sledijo na tak način. Najvišji delež sredstev na ministrstvu namenjamo ureditvi in razvoju zdravstva, kjer je predvidenih 60 odstotkov integralnih sredstev. V tem okviru je največ sredstev namenjenih izvedbi pravic obveznega zdravstvenega zavarovanja iz 11. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, to predstavlja za leto 2025 280 milijonov in kritju stroškov za bolnišnična zdravila, presejalne in preventivne programe transplantacije, dialize in cepiva v višini 140 milijonov evrov. Na podlagi Zakona o izvrševanju proračuna in pa digitalizacija zdravstva oziroma e-zdravje okvirno deset milijonov. Visok delež sredstev je predviden tudi za izobraževanje in usposabljanje zdravstvenih delavcev, kjer je planiranih 108 milijonov evrov za leto 2025, kar predstavlja približno 14 odstotkov proračuna. V tem okviru ministrstvo financira plače mentorjev, pripravnikov in senkudarja, stroške specializacije zdravnikov ter štipendije v zdravstveni dejavnosti, katerega namen je povečati interes za zaposlitev v zdravstvu. Poleg tega razpisujemo dodatek za specializacije iz družinske medicine in klinične psihologije. Temu sledijo sredstva za investicije, kjer so na podprogramu za investicijska vlaganja na sekundarni in terciarni ravni zagotovljena sredstva za investicijske projekte na vseh ravneh zdravstva v skupni višini 95 milijonov evrov oziroma 13 odstotkov proračuna Ministrstva za zdravje, tako za primarno raven, kjer je v letih 2025 predvidenih 15 milijonov evrov in v letu 2026 jih 26 je predvidenih 20 milijonov evrov, s katerimi se soinvestira prenova zdravstvenih domov, ki jih bodo oziroma so jih že predlagale posamezne občine. Sredstva v skupni višini 23 milijonov evrov za leto 2025 in 42,5 milijona evrov v letu 2026 so predvidena za investicijska vlaganja v investicije pod okriljem Ministrstva za vzgojo in izobraževanje in pa MVZI skladno z Zakonom o zagotavljanju finančnih sredstev za investicije v slovensko zdravstvo. Sredstva v višini 63 milijonov evrov v letu 2025 in 107 milijonov evrov v letu 2026 so predvidena za sekundarno in terciarno raven. Pretežni delež sredstev je namenjenih širitvi onkološke dejavnosti UKC Maribor, energetski sanaciji in revitalizaciji stavbe Hospital UKC Ljubljana, dograditvi Infekcijske klinike UKC Ljubljana in UKC Maribor, gradnji negovalne bolnišnice UKC Maribor in drugim investicijskim projektom. Poleg navedenega je 46 milijonov oziroma 6 odstotkov sredstev predvidenih zdravstvenemu varstvu nezavarovanih in socialno ogroženih oseb, kjer na podlagi Zakona o razbremenitvi financiranja občin financiramo OZZ oziroma zdravstveno varstvo socialno ogroženih oseb ter nujno zdravstveno varstvo nezavarovanih oseb. Nenazadnje pa je 39 milijonov oziroma 6 odstotkov integralnih sredstev namenjenih javnemu zdravju, torej krepitvi preventivnih aktivnosti za preprečevanje in zgodnje odkrivanje kroničnih bolezni, duševnemu zdravju in demenci ter spodbujanju zdravega življenjskega sloga. Proračunska sredstva za prihodnji dve leti so glede na sprejeti proračun v letu 2025 višja za 295 milijonov evrov, predvsem zaradi celovitega financiranja stabilizacije zdravstva na podlagi 66. člena ZIPRS z dodeljenimi sredstvi za področje zdravstva in načrtovanimi ukrepi v okviru predstavljenih prioritet lahko zagotovimo kakovostne, dostopne in uporabnikom prijazne zdravstvene storitve s sodelovanjem vseh deležnikov v sistemu. Hvala.

Hvala lepa.

Sedaj odpiram razpravo članic in članov odbora. In prva se je k besedi prijavila kolegica Iva Dimic. Izvolite.

Hvala lepa, spoštovana predsednica odbora.

Spoštovani državni sekretar, vsi prisotni danes na današnji seji!

Lahko rečem, da z današnjim dnem jaz zaključujem samo prisotnost ali pa moje, odbora, za katere sem jaz zadolžena. Tako da sem na vseh odborih povedala, da si je vlada zastavila optimističen proračun z visokimi izdatki. In projekcija nakazuje, da bo država še morala povečati verjetno davčne obremenitve državljanom, da bo lahko doživela ali pa dobila davčni izplen, s katerim bo financirala vsa ministrstva oziroma vse projekte, ki si jih je zastavila. Zdaj, ali je to dobro ali to ni, jaz lahko govorim samo za svoja področja, danes pa izključno za Ministrstvo za zdravje.

Proračunska sredstva Ministrstva za zdravje, bom šla pa tako, da bom najprej leto 2025, potem pa leto 2026, se pravi, za leto 2026 so proračunska sredstva Ministrstva za zdravje po predlogu sprememb proračuna za leto 2025 višja za 295 milijonov evrov. To je skupaj 766 milijonov evrov. In seveda ta sredstva bodo, in to sem prvič doživela od svojih, bom rekla, odborov, ki jih pokrivam, nižja od ocenjene realizacije za leto 2024, ki znaša 821 milijonov evrov. Mislim, da ste zdaj, drugega ne poznam, poznam pa delo, Odbor za delo, Odbor za kulturo, včeraj smo imeli Odbor za izobraževanje in danes še Odbor za zdravstvo, lahko rečem, da je zdravstvo prvo na mojem področju, ki ima manjšo predvideno porabo sredstev od realizacije za leto 2024, ki je bila ocenjena. Zakaj je temu tako, verjetno boste še kasneje povedali, ampak jaz mislim, da je naše zdravstvo potrebno tudi finančnega zalogaja ali sredstev, ki bi omogočile, da bo to zdravstvo dostopno vsem.

Pa če grem po alinejah, imam ene štiri alineje za leto 2025. Za zdravstveno varstvo se namenja dodatnih 315 milijonov, in sicer tako kot ste rekli, največ za urejanje in razvoj na področju zdravstva. Pa me mogoče zanima kakšen komentar v tej smeri. Za programe javnega zdravstva se namenja pet milijonov evrov več kot predvideno po novem, tako 39 milijonov, v letu 2025 in me samo zanima:

Ali so tukaj noter že vključeni, kar se tiče javnega zdravstva, tudi že presejalni programi novi? Za investicijska vlaganja na sekundarni in terciarni ravni se namenja dodatnih sredstev, temveč se ne namenja dodatnih sredstev, temveč se ta celo zmanjšujejo za 5,5 milijonov evrov, na 95 milijonov evrov, pa me seveda zanima:

Koliko sredstev v okviru Zakona o zagotavljanju finančnih sredstev za investicije v slovensko zdravstvo v letih od 2021 do 2031 je bilo do sedaj že porabljenih po posameznih področjih? Pred nekaj časa smo brali seveda o odhodu radiologov v Celju in nedavno še v šempetrski bolnišnici. Bolnišnice situacijo rešujejo z zunanjimi radiologi. Na primer v Celju z zunanjim radiologom plačujejo po 100 tisoč evrov mesečno. To pomeni višje stroške za bolnišnice, ki jih bo na koncu pokril proračun. Glede na to, da naj bi vaši ukrepi seveda razmejevali javno in zasebno zdravstvo vam do zdaj, lahko rečem, uspeva ravno nasprotno s tem, ko so ob napovedi radiologi odšli iz sistema, bolnišnicam se dviguje ta strošek, da zagotavljajo te zdravnike. In ker ste napovedali nadaljevanje tega pristopa, lahko očitno pričakujemo še več odpovedi v bolnišnicah in zdravstvenih domovih, to se je tudi že zgodilo, mislim, da je Tolmin bil prejšnji teden in seveda posledično pa, na to pa opozarjajo direktorji zdravstvenih domov, tudi višji stroški, ker bodo javni zavodi primorani najemati zunanje zdravnike, če bodo želeli seveda zagotavljati javno zdravstvo oziroma dostopno zdravstvo in oskrbo bolnikov. Takšni primeri mislim, da kažejo na pot, ki ste si jo začrtali, ne vodi v boljšo, ampak lahko rečem, trenutno po trenutnih odzivih v razgradnjo javnega zdravstva in ne v njegovo krepitev. Zato lahko rečem, da mogoče je s tega vidika proračun za zdravstvo nekako podhranjen v primerjavi z vsemi ostalimi ministrstvi. Zanima me, če boste torej nadaljevali s tako potjo in proračunu raje namenjali denar za izgube zaradi izrednih ukrepov bolnišnic, za plačevanje zunanjih izvajalcev po pogodbah, kar se to že dogaja, in seveda, če ste v proračunu predvidevali pokrivanje izgub bolnišnic. Ker vemo, UKC Maribor, mislim, da že zdaj lahko govorimo, da ima večmilijonsko izgubo. Na to temo smo že imeli tudi sejo in pa seveda tudi poslansko vprašanje ministrici.

Ali boste raje sistem uredili tako, da lahko storitve v okviru javnega zdravstva sistema zagotovijo vsi izvajalci pod enakimi pogoji in enakimi cenami za opravljanje storitev, ker mislim, da glede na to, da se to zdaj plačuje po 100 tisoč evrov, jaz mislim, da bi bilo boljše, da imajo vsi dostop po cenah katerih lahko vi določite. To je za leto 2025.

Zdaj bom krajša za leto 2026, tudi tukaj so predvidena sredstva Za leto 2026, so v višini 768 milijonov evrov, kar je 2 milijona več kot v letu 2025. In C, in tudi ta sredstva bodo nižja od ocenjene realizacije za leto 2024, ki znaša 821 milijonov. Se pravi, lahko rečem, da na nek način je Ministrstvo za zdravje v izplenu sredstev za proračun doslej mogoče celo najslabša dobilo kar se tiče realizacije za letos, za leto 2024. Za program javnega zdravstva se namenja 36 milijonov evrov v letu 2026, kar je tri milijone manj kot v letu 2025, pa me zanima:

Kaj bo v letu 2026 tako drugače, da se sredstva za program javnega zdravstva znižujejo? Za urejanje in razvoj na področju zdravstva se namenja 328 milijonov, kar je 52 milijonov manj kot v letu 2025, tudi tukaj me zanima:

Katera področja bodo v letu 2025 urejena, da se ne potrebuje dodatnih finančnih sredstev ali pa da so lahko ta celo nižja za leto 2026. Se pa seveda za investicijska vlaganja na sekundarni in terciarni ravni namenja 170 milijonov evrov, kar je 75 milijonov evrov več kot v letu 2025. In omenili ste, seveda, da bo tukaj nadgradnja mariborske onkologije. Žal, lahko rečem, da so bila sredstva že za mariborsko onkologijo predvidena v Zakonu o zagotavljanju finančnih sredstev za investicije v slovensko zdravstvo od leta 2021 do 2031 in da se z nadgradnjo mariborske onkologija zamuja že 13 mesecev. Namesto predvidenega dokončanja v juniju 2025 se je rok premaknil v september 2026. Zamuda bo podražila projekt za vsaj okrog 700 tisoč evrov, govori se tudi o dveh milijonih; boste vi povedali, kateri znesek, katera številka je pravilna. Verjetno tega niste predvidevali v proračunu za leto 2026, če pa ste, boste pa povedali. In, seveda, kako boste zagotovili, da do takšnih dodatnih stroškov za proračun, predvsem pa zamud, ki najbolj prizadenejo bolnike, mislim, da so tam najbolj prizadeti bolniki, pa tudi zdravniki, ne bo več prihajalo. Sedanja ocenjena vrednost je 65 milijonov tega projekta. Kakšna bo končna cena v letu 2026, ali znate to oceniti? Ker mislim, da je potrebno, glede na razmere, glede na zamude, glede mogoče tudi na neko neodgovorno vodenje vseeno predvideti. In, seveda, nenazadnje, kdo bo za to odgovarjal, pa to danes ni poglavitno vprašanje. Hvala lepa.

Hvala za zelo široko razpravo.

Veliko o tem bomo zagotovo odprli, ko bodo zakoni, ki urejajo vprašanja, ki ste jih vi zdaj v razpravi navedli, med drugim tudi zakon, novela ZZVZZ, ki ste jo vložili v vaši poslanski skupini. Tako bomo zagotovo tam še podrobneje razpravljali, kako še dodatno povečati dostopnost in razlike v pogledih, katera naj bo ta pot.

Sedaj prosim državnega sekretarja, ali dam še naprej besedo za vprašanja ali boste sproti odgovarjali? Okej. Želi še kdo razpravljati? (Da.)

Alenka Jeraj, izvolite.

Hvala za besedo.

Saj veliko stvari je že kolegica povedala, ampak mogoče nekaj vprašanj tudi z moje strani.

Torej, pri Uradu za nadzor kakovosti in investicije v zdravstvu znižujete sredstva za devet milijonov pa pol. Mi smo seveda vsi zelo skeptični, kako bomo vse te investicije, ki smo si jih zastavili v zdravstvu, kako jih boste izvedli. No, mi smo prepričani, da smo stvari nastavili v redu in prvič sprejeli tudi zakon, ki je zagotavljal, da se mora vsako leto dati toliko za investicije, zato, ker vemo, da so bila naša, naši javni zavodi, bolnišnice in tako naprej, podhranjeni, kar se tiče tudi materialnih stvari. Stvari so zastarele. Poslopja so stara in tako naprej, in je bil, bom rekla, kar zelo ambiciozno zastavljen načrt, sploh po covidu, ko smo videli, koliko enih stvari nam manjka, kje vse so, bom rekla, ozka grla, da nismo mogli stvari mogoče boljše, torej se boljše odzivati na epidemijo, in seveda tudi v luči, da se to lahko še kdaj zgodi, da se stvari čim bolje uredijo za naprej. Zato smo sprejeli zakon, ki je določil, koliko se mora vsako leto v zdravstvu nameniti za investicije. V Uradu za nadzor kakovosti in investicije pa naj bi pač te stvari peljali. Vidimo, da stvari kar škripajo. Predvsem je zdajle na udaru seveda Onkologija v Mariboru, napačne odločitve, ne odzivanje na, se pravi, pripombe izvajalca. Podobno je bilo, ker je ta isti izvajalec delal tudi v Kliničnem centru v Ljubljani, ko so naleteli na problem, zahtevali oziroma čakali ministrstvo, da jim odgovori na vprašanje, je to trajalo tri tedne, en mesec, dva meseca, kar pa vemo, da je v gradbeništvu kar problem. Ti moraš ljudi plačati, ne moreš stati, pa čakati, da se bo nekdo na ministrstvu spomnil, kaj zdaj naredimo naprej. In se je zadeva v Ljubljani ustavila. V Mariboru bomo pa očitno plačevali nekaj, kar ne bi bilo treba plačati, če bi bila stvar zastavljena tako, kot je treba. Tako, da me zanima zakaj se tukaj znižujejo sredstva. In, kot je bilo že vprašano, zakaj se spreminjajo časovnice in to kar zelo, vse prestavljate vnaprej. Jasno, investicije so zelo zahtevne, so javni razpisi, so pritožbe, je cel kup enih stvari, ampak za to moraš to imeti neko ekipo, ki stvari obvlada. V državi imamo tudi DRI, imamo še koga drugega, ki se s tem ukvarja in je treba pač stopiti skupaj in stvari resno prijeti v roke. Tukaj se pa zdi, da se pač s tem nekdo ukvarja zato, ker se mora malo mimogrede, ne pa, da je to prva prioriteta na kateri bi delali, bom rekla, 24 ur na dan. Dobro, noben javni uslužbenec ne dela 24 ur, ampak ljudje morajo pač stvar imeti za svojo in potem se bodo tudi toliko angažirali.

Predstavljate širitev onkološke dejavnosti, zaključek projekta bi moral biti, je zapisano v NRP, 31. 12. 2028. Vi zdaj to predstavljate na 31. 12. 2027. Ob vseh zapletih je precej nelogično. Ne vem po kakšni logiki se to dogaja. Sicer pa tudi vsi drugi projekti, ki so bili v NRP jih, ki bi morali biti dokončani, ki so bili pač zastavljeni v neki časovnici, se praktično vse prestavlja in odlaga na kasnejši čas ob, bomo rekli, rekordnem proračunu, ki naj bi, torej v principu denar ne bi smel biti problem, vsaj tako je videti.

Znižujejo se tudi sredstva, torej, covidu oziroma financiranje epidemije, vemo, da pač epidemije v taki obliki več ni, je pa še vedno ogromno covida, ne glede na to, da pač o tem nočete nič slišati. Vsak od nas najbrž pozna, tudi poslanci koalicije so bili pred časom bolani za covidom, pa tudi kakšen naš. Se pravi, ne moremo reči, da covida več ni, mogoče so manj komplicirani primeri, čeprav zdaj, ko smo bili na obisku v bolnišnicah, smo videli, da so tudi covidni bolniki, zelo težki covidni bolniki, post covid in tako naprej. In se mi ne zdi logično tukaj zniževanje sredstev ob tem, da imate spet oceno realizacije za leto 2024, torej za letos, v višini 15,5 milijona. Zdaj bomo pa znižali to za devet milijonov. Torej, računate, da bomo prišli z neko tako številko čez. Jaz mislim, ali na kakšen način potem financiramo te covid bolnike, ki so danes v bolnici? Iz kje drugje? Ampak če imamo postavko, predvidevam, da bi moralo iti to iz te postavke.

In tudi znižanje na investicijska vlaganja na sekundarni in terciarni ravni, tudi tukaj sicer pet milijonov pa pol bi rekli pri znesku sto milijonov to ni nič, ampak v bistvu se za pet milijonov na primer zgradi en vrtec ali pa nekaj podobnega. Tako da ni to toliko malo denarja. Vi to znižujete in me zanima, zakaj je temu tako?

Toliko za enkrat, mogoče sem kaj pozabila, bom pa se še oglasila. Hvala.

Želi še kdo razpravljati?

Potem dajem besedo ministrstvu, državnemu sekretarju Denisu Kordežu za odgovore.

Hvala za vsa ta vprašanja skozi razpravo. Mi smo sledili kakor se, kakor hitro se je le dalo. Če bomo kaj slučajno zgrešili, boste povedali, bom še enkrat pojasnil.

Če začnem čisto na začetku pri gospe Dimic, kar se presejalnih programov tiče, so vključeni v plan financiranja preko splošnega dogovora oziroma uredbe. Torej tam, tam so vključeni presejalni programi.

Če naprej se navežem glede tega, kar ste izpostavili okoli radiologov in zapuščanja javnih zdravstvenih zavodov. To je eden izmed zelo perečih problemov našega zdravstvenega sistema, daleč pred predlagano novelo Zakona o zdravstveni dejavnosti. Torej nikakor ne moremo govoriti, da je, da so ti odhodi povezani s trenutno predlagano obliko novele Zakona o zdravstveni dejavnosti. In rad bi zelo jasno poudaril, da so vsa prejeta mnenja in komentarji skozi javno obravnavo izjemno dobrodošla za Ministrstvo za zdravje, se že upoštevajo in se tudi bodo upoštevali. Bistveno je in namen novele v vsakem primeru na koncu mora doseči ta cilj, da zaščitimo in stabiliziramo javne zdravstvene zavode in javni zdravstveni sistem v celoti. Torej, trenutno so bolnišnice, vodstva javnih zdravstvenih zavodov prepuščena v milost in nemilost temu kar se je zgodilo na trgu zdravstvenih delavcev, torej trgovanje s ceno in trgovanje z različnimi oblikami zaposlitve in to vsekakor vpliva tudi na stroške, ki jih ti javni zdravstveni zavodi na to imajo. Torej, vsekakor pa skozi novelo Zakona o zdravstveni dejavnosti poleg zagotovitve stabilnosti delovanja javnega zdravstvenega sistema, moramo in želimo in se trudimo po najboljših močeh, da bomo skozi to novelo stimulirali zaposlene v javnem zdravstvenem sistemu, da bodo čim več dela, ki so ga pripravljeni poleg svojega rednega dela seveda, opravijo v matični ustanovi in so za to tudi ustrezno nagrajeni. Za izgube bolnišnic kot ste omenila, ni planiranih sredstev, kot pa veste smo pa, smo pa pristopili tudi k različnim načinom urejanja izgub bolnišnic, kjer nudimo strokovno, strokovno podporo menedžmentom javnih zdravstvenih zavodov in se na tak način planira tudi sanacijske programe v bolnišnicah zato, da se da se čim prej stabilizira poslovanje.

Ker to je tisto v kar se moramo usmeriti. Glede vseh investicij, nisem jih posamezne kot so bile naštete, si pač uspel konkretno zdaj pripraviti odgovor, Ampak na splošno, kar se Ministrstva za zdravje tiče, si in si bomo tudi v prihodnje prizadevali, da so vsi projekti in aktivnosti, da se maksimalno pospešijo in se izvajajo čim bolj tekoče in to pomeni z vsemi potrebnimi ukrepi, ki bodo morali slediti, da bomo to dosegli. Mi je žal, iz UMKI za danes niso uspeli zagotoviti prisotnosti, bodisi direktorja ali nadomestnega člana, ki bi lahko bolj poglobljeno podal odgovore.

Kar se pa tiče vprašanja, kjer ste, kjer ste vprašali zakaj se znižujejo sredstva. Zdaj, če gledamo proračunsko postavko Urada za nadzor kakovosti investicij v zdravstvu je res, da prihaja do znižanja sredstev, pa ne zaradi tega, ker bi zniževali sredstva za investicije, temveč ker se je zgodil prenos deleža in to je nekaj več kot 2 milijona evrov, na Ministrstvu za zdravje iz vidika izvajanja tudi določenih nadzorov kakovosti in tako naprej, torej ni to zniževanje sredstev iz vidika zniževanja sredstev za investicije. Kar pa se tiče končne realizacije proračuna za leto 2024, je pa, je pa to napovedna vrednost, ki pa se bo vsekakor še spremenila, tako da danes v tem trenutku o 821 milijonih pravzaprav ne moremo govoriti. Zdaj toliko za enkrat, morda pa še dopolnimo.