51. nujna seja

Odbor za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo

14. 10. 2024

Transkript seje

Lepo pozdravljeni. Začenjam 51. nujno sejo Odbora za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo in lepo pozdravljam vse članice in člane odbora, vse vabljene in vse ostale prisotne.

Na današnji seji imamo nekaj menjav, bom kar prebrala: poslanec Milan Jakopovič nadomešča poslanko Natašo Sukič in poslanka Andreja Rajbenšu nadomešča poslanko Sandro Gazinkovski.

K današnjemu dnevnemu redu seje ni bilo predlogov za razširitev oziroma za umik zadeve in je določen dnevni red kot je bil opredeljen s sklicem.

In zdaj prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE NA OBRAVNAVO PREDLOGA ZAKONA O SKUPNIH TEMELJIH SISTEMA PLAČ V JAVNEM SEKTORJU, ki ga je Državnemu zboru v obravnavo predložila Vlada in je bil dne 30. 9. 2024 objavljen na spletnih straneh Državnega zbora.

Kot gradivo imamo na voljo še mnenje Zakonodajno-pravne službe, mnenje Komisije Državnega sveta za državno ureditev, mnenje Sodnega sveta, pripombe Vrhovnega državnega tožilstva, mnenje Državnotožilskega sveta, pripombe Združenja občin Slovenije, pripombe Združenja mestnih občin Slovenije, mnenje in predloge Skupnosti občin Slovenije, pripombe lokalnih skupnosti, pripombe Sindikata vojakov Slovenije, pripombe Sindikata občinskih redarjev Slovenije, predlog Računskega sodišča Republike Slovenije za amandmiranje predloga zakona in predlog Sindikata občinskih redarjev Slovenije za amandma odbora k predlogu zakona.

K tej točki dnevnega reda so bili vabljeni: Ministrstvo za javno upravo, Zakonodajno-pravna služba in Državni svet, dodatno pa še Ministrstvo za finance, Konfederacija sindikatov javnega sektorja Slovenije, Konfederacija sindikatov Slovenije Pergam, Sindikat vojakov Slovenije, Sindikat občinskih redarjev Slovenije in Sindikat zdravstva in socialnega varstva.

V roku do začetka obravnave so amandmaje vložile: Poslanska skupina Nove Slovenije, Poslanska skupina italijanske in madžarske narodne skupnosti in poslanske skupine koalicije.

Pričenjam drugo obravnavo predloga zakona, v kateri bomo opravili razpravo in glasovanje o posameznih členih predloga zakona. Odboru predlagam, da se razprava o vseh členih in vloženih amandmajev združi v skladu s prvim odstavkom 128. člena Poslovnika Državnega zbora. Po opravljeni razpravi bomo opravili glasovanje o amandmajih ter nato glasovali o vseh členih skupaj.

In besedo dajem zdaj vabljenim na sejo, najprej predstavniku Ministrstva za javno upravo, ministru gospodu Francu Propsu. Izvolite.

mag. Franc Props

Hvala lepa, spoštovana predsednica odbora. Poslanke in poslanci, spoštovani prisotni predstavniki sindikatov in ostali, lepo pozdravljeni.

Šestnajsto leto je v teku odkar je javni sektor v letu 2008 vstopil v plačni sistem, za katerega uporabniki tega sistema ugotavljajo, da je pomanjkljiv, predvsem pa ne odgovarja izzivom sodobnega časa, s katerim se soočajo delodajalci in zaposleni izvajalci na področju javnih storitev. Predlog zakona, ki ste ga prejeli v obravnavo, daje nastavke za boljšo povezanost plačila za delo z rezultati dela. Z uvedbo večje fleksibilnosti pri določanju plač omogoča boljše prilagajanje ponudbi in povpraševanju na trgu dela, zmanjšuje razlike v plačah za opravljanje istega dela med starejšimi in mlajšimi, vzpostavlja mehanizme, ustrezne mehanizme za lažje pridobivanje kadra in odpravlja nepotrebne administrativne ovire. V zvezi s tem velja izpostaviti zlasti naslednje rešitve. Najprej približno 20 % zaposlenih v javnem sektorju sedaj prejema minimalno plačo; predlog zakona z novo plačno lestvico bo takšno stanje odpravil, tako da noben zaposlen v javnem sektorju ne bo prejemal minimalne plače. Zakon prav tako daje nastavke, da se ustrezno povišajo plače v tako imenovani spodnji tretjini plačne lestvice, kjer gre za najnižje plače. Omogoča povišanje plače na vstopnih delovnih mestih zaradi privabljanja strokovnjakov oziroma deficitarnega kadra. Nadalje z uvedbo nove plačne lestvice v razmerju med najnižjo in najvišjo osnovno plačo 1:7 in hkratnem zmanjšanju razlike v nominalnih vrednosti med posameznimi plačilnimi razredi plačne lestvice iz 4 na 3 % bo zakon omogočil vzpostavitev ustreznejših plačnih razmerij glede na zahtevnost nalog in odgovornost za rezultate dela, hkrati pa bo prispeval k dolgoročni javnofinančni vzdržnosti. K javnofinančni vzdržnosti pa bo prispevalo tudi dejstvo, da se bodo višje plače izplačevale postopno in sicer v obdobju od 1. januarja 2025 do 1. januarja 2028, v bistvu v treh letih bo ta implementacija končana. Prav tako se bo z uvedbo zakona preprečeno pretirano realno padanje plač, zato je predvideno, da se vrednost plačnih razredov plačne, plačne lestvice avtomatično usklajuje z inflacijo v višini 80 %, če ne bi prišlo do drugačnega dogovora med socialnimi partnerji. Tudi pred letom 2028 je predvideno v teh prehodnih določbah, da se plače usklajujejo v dogovorjenem procentu nad doseženo inflacijo oziroma nad inflacijo, ki bi bila v letu 2026 1,8 %, se nad to inflacijo usklajujejo plače z inflacijo v letu 2027 pri 1,6 %, v kolikor bi bila inflacija višja od 1,6 %, se tudi usklajuje in enako v letu 2028, če bi bila inflacija višja kot 1 %. Poenostavlja se postopek in način napredovanja, hkrati pa uvaja možnost pospešenega napredovanja znotraj jasno določene kvote 10 % z izjemami z izjemnimi dosežki in možnost zadržanega napredovanja za tiste, ki ne izpolnijo pričakovanj v zvezi z delom. Kot veste, je Ustavno sodišče pri obstoječem plačnem zakonu in kvorumu pri, pri zastopanju delojemalcev ugotovilo neskladje z Ustavo in s temi zakonskimi rešitvami se sedaj ta neskladja odpravljajo - gre za plače sodnikov in pa za izpolnitev pogojev za veljavnost sklepanja splošne kolektivne pogodbe za javni sektor. Nenazadnje z vložitvijo predloga zakona v zakonodajni postopek Vlada želi, da se končno vzpostavijo ustrezna plačna razmerja znotraj funkcionarjev vseh vej oblasti in drugih funkcionarjev, ter da se istočasno vzpostavijo tudi ustreznejša razmerja med funkcionarji kot nosilci oblasti ter direktorji kot najodgovornejšimi javnimi uslužbenci na eni strani in ostalimi javnimi uslužbenci na drugi strani. Vendar pa zakon v tej zvezi izrecno določa, da bodo funkcionarji izvršne in zakonodajne veje oblasti višjih plač deležni šele z novim mandatom Državnega zbora in novim mandatom vlade, torej po naslednjih državnozborskih volitvah.

Spoštovane poslanke in poslanci. Zakon o skupnih temeljih plačnega sistema javnega sektorja predstavlja nujnost, brez katere reforme plačnega sistema ni. Nikakor pa zakon ni dovolj, da bi reformo celovito izpeljali. Izjavo o usklajenosti predloga zakona sindikat je podpisala večina sindikatov, kar zakonu daje dodatno težo in legitimnost. S sindikati je potrebno doseči tudi dokončni dogovor o odpravi plačnih nesorazmerij, kar pomeni, da bo treba skleniti kolektivne pogodbe, s katerimi se določajo osnovne plače za delovna mesta v vseh dejavnostih javnega sektorja, zato v teh dneh dogovarjanje s sindikati intenzivno poteka. Cilj je, da jih v mesecu oktobru tudi zaključimo, vendar pa sklenitev kolektivnih pogodb, ki prinašajo višje plače na podlagi nove plačne lestvice, ni možna niti smiselna, če zakona, ki je pred vami, ne boste sprejeli. Hvala lepa.

Hvala lepa.

Preden dam besedo naprej, samo še povem, da so v roku do začetka obravnave, tik pred obravnavo, smo dobili vložene tudi amandmaje Poslanske skupine Slovenske demokratske stranke in tudi o njih bomo razpravljali v nadaljevanju. Želite besedo še državna sekretarka? Ne. Potem pa nadaljujemo s predstavnikom Zakonodajnopravne službe, doktor Dušan Štravs, izvolite.

Dušan Štrus

Spoštovana predsednica, poslanke in poslanci ter ostali navzoči.

Zakonodajno-pravna služba je predlog zakona preučila z vidika njegove skladnosti z Ustavo, pravnim sistemom in iz zakonodajno-tehničnega vidika ter o tem pripravila pisno mnenje. Mnenje je razdeljeno na dva dela. V prvem delu, ki se nanaša na splošne pripombe glede zakonodajnega postopka v zvezi s predlogom zakona, najprej izpostavljamo kršitve Poslovnika v zvezi z izredno hitrim tekom rednega zakonodajnega postopka. Ta je primerljiv z nujnim zakonodajnim postopkom in onemogoča, da bi poslanci, službe Državnega zbora strokovna in zainteresirana javnost tekom zakonodajnega postopka pretehtali domišljenost in dodelanost predlagane zakonske ureditve, saj ni objektivno dovolj časa za podrobno preučitev zakonskih rešitev v predlogu zakona, zato so podane samo splošne pripombe o predlogu zakona. V tem delu mnenja je podrobno predstavljena tudi kršitev Poslovnika zaradi skrajšanega roka občinam za podajo mnenja.

V drugem delu našega mnenja so pripombe glede vsebine predloga zakona in jih bom zaradi njihove številčnosti samo naštel in kratko pojasnil. V predlogu zakona ni pojasnjeno, zakaj je predlagatelj vložil nov zakon, saj je tudi za veljavni zakon veljalo, da ni urejal celotnega sistema plač v javnem sektorju ampak samo temelje sistema. Predlagan nov naslov implicira, da gre za povsem nov zakon, ki se bistveno razlikuje od veljavnega, čeprav to ne drži. Odpira se vprašanje fragmentarnosti, razdrobljenosti normativnega urejanja sistema plač v javnem sektorju, ker predlog zakona ne ureja celotnega sistema plač v javnem sektorju, ampak samo elemente tega sistema - večji del plačnega sistema v javnem sektorju se bo urejal z akti, ki so nižji od zakona. Predlogu zakona niso predloženi osnutki aktov, ki bodo podlaga za prehod na novo ureditev, zato pomemben del vsebine zakonskega urejanja ni znan. Vsebina predloga zakona v večjem delu sploh ni obrazložena, saj povzetek člena v obrazložitvi sploh ne predstavlja njegove obrazložitve. Iz predloga zakona ni jasno, zakaj se nekatere vsebine ne urejajo s predlogom zakona, čeprav so bile do sedaj urejene v veljavnem zakonu in so z vsebino predloga zakona vsebinsko povezane. Ustavno sporno z vidika 90. člena Ustave je, da se s predlogom zakona poleg načina izvršitve odločb Ustavnega sodišča ureja tudi druge vsebine, ki s tem niso povezane in niso izvzete iz referendumskega odločanja. Predlagatelj je navedel, da s predlogom zakona izvršuje več odločb Ustavnega sodišča, vendar opozarjamo, da z ureditvijo pogojev, izjem in anti-kvoruma v 84. členu predloga zakona ne sledi odločbi Ustavnega sodišča iz leta 2012 v celoti v tistem delu, v katerem Ustavno sodišče razlaga postopkovni vidik svobode delovanja sindikatov iz 76. člena Ustave. Izpostavljamo tudi, da je ureditev v prehodnih določb iz 104. člena predloga zakona, ki ureja usklajevanje vrednosti plačnih razredov, vprašljiva z vidika skladnosti z odločbo Ustavnega sodišča iz leta 2023 najmanj v delu, ki ureja sodniške plače. Predlog zakona je sporen z vidika načel pravne države, delitve oblasti in načela legalitete. Predlog zakona določno ureja le plače funkcionarjev in razmerja med njimi, način uvrščanja preostalih delovnih mest v javnem sektorju pa temelji na nižjih aktih, na kolektivnih pogodbah in podzakonskih aktih, ki so še v fazi pogajanj. Pri urejanju plač v javnem sektorju zakonodajalca zavezuje načelo enakega plačila za delo na primerljivih delovnih mestih, nazivih in funkcijah kot poseben izraz splošnega načela enakosti pred zakonom iz drugega odstavka 14. člena Ustave; izpostavili smo več določb predloga zakona, ki so sporne z vidika tega načela. Številne zakonske norme v predlogu zakona ne izpolnjuje zahteve po jasnosti, razumljivosti in nedvoumnosti, še posebej ker vsebina predloga zakona zadeva pravice in pravni položaj širokega kroga oseb in vsebino, ki je za posameznike bistvenega pomena. Veliko je vprašanje izvedljivosti predloga zakona, ker v njem manjkajo nekatere vsebine zakona, ki jih bodo urejali podzakonski predpisi in ker so nejasno določeni nerazumno kratki roki, kar je v nasprotju z ustaljeno sodno prakso v zvezi z zakonskimi roki, ki morajo biti realni in izvedljiv; za primerjavo navajamo, da je prehod na nov plačni sistem s sprejetjem zakona o sistemu plač v javnem sektorju v letu 2002 trajal več let in se je zaključil v letu 2008. Opozarjamo, da bo minimalna plača zaradi različnega načina usklajevanja rasla hitreje od plačne lestvice v predlogu zakona, zato obstaja nevarnost, da bodo lahko v naslednjih letih ne samo prvi plačni razred, ampak tudi drugi najnižji plačni razredi pod višino minimalne plače.

Ureditev uveljavitve in uporabe zakonskih določb predloga zakona odpira vrsto ustavno pravnih vprašanj. Začetka uporabe zakonskih določb ni primerno vezati na uveljavitev kolektivnih pogodb, saj tako ne bo zakonodajalec določil, kdaj se njegove posamezne določbe začnejo uporabljati. Datum uveljavitve in uporabe zakona mora biti nedvoumno razviden iz zakona, ker gre za zakonsko materijo, ki je v pristojnosti Državnega zbora ne pa v pristojnosti ministra kot člana Vlade v izvršilni veji oblasti, ki bi to ugotovil z enim izmed najnižjih podzakonskih izvršilnih aktov. Menimo, da hitenje z obravnavo predloga zakona z željo po čimprejšnji uveljavitvi zakona namesto odpravljanja ustavno in pravno sistemskih spornih rešitev, ki so bile predstavljene, povečuje možnosti, da bo zakon urejal ustavno vprašljive, neizvedljive, razdrobljene, nejasne, nerazumljive in pomensko odprte zakonske rešitve. Hvala lepa.

Hvala lepa.

Besedo zdaj dajem predstavniku Državnega sveta, gospodu Jožefu Školču.

Jožef Školč

Hvala lepa. Torej spoštovana predsednica, spoštovane poslanke, poslanci, predstavniki Vlade.

Komisija Državnega sveta za državno ureditev je ta predlog zakona obravnavala na 16. izredni seji in ga podprla, hkrati pa tudi podala še dva dodatna sklepa glede na vprašanja, ki so se znotraj te diskusije pojavila. Jaz bom iz te razprave bom poskušal biti seveda čim krajši glede na to, da ste dobili obširno mnenj, in bi najprej rekel, da predstavniki Vlade, ki so sodelovali v pojasnjevanju tega zakona, so to delo odlično opravili in na večino vprašanj, ki so bila tam zastavljena, tudi podali neke ustrezne odgovore. Polemika med nami je bila v določenih zadevah seveda precejšnja, ampak tisto, kar šteje, štejejo pač sklepi in sklepi so, kot rečeno, taki, da, da, da, v tem trenutku pač ta komisija to podpira. Kolegom se je zdelo zelo pomembno, da je ta zakon tudi uredil sistem plač funkcionarjev, ki so bili pač kis..., tako kislo jabolko, ki se ga iz različnih populističnih razlogov ni nihče upal lotiti in so tako pač te plače, bom rekel, capljale za, kar se tiče ureditve, za drugimi rešitvami. Zdi se nam tudi zelo dobro, da je bila podana obljuba, da nihče ne bo pod standardom minimalne plače; to je bila tudi zahteva, ki jo je Državni svet postavljal ob marsikateri rešitvi, ki smo ji bili priča v preteklih letih. Tisto, kar velja še reči, je, da je tudi sprejemljiv način tega postopnega prehoda in pojasnila glede tega, kako bo prihajalo do usklajevanja. Seveda mi teh izračunov ne znamo delati, si pa predstavljam, da so naši kolegi, ki so v enem delu tudi pogajalci, v teh rešitvah to v zadostni meri spremljali, da smo lahko take sklepe sprejeli.

Odprlo se je vprašanje tudi pri teh plačah županov. Tam, tam je bil naš, naš predlog, da se, da se v tistih zadnjih dveh skupinah, da se pač te to stvar ustrezno korigira in da se ti župani iz kategorij šest in sedem, da se jih uvrsti v višji plačni razred. Predlagali smo, mislim, da, pardon, 50., in to zato, ker je razprava, češ, da je bil kriterij, kako se ti, kako se te plače razvrščajo županske, po številu prebivalcev, v nekem smislu nepotreben, ker imajo župani enake odgovornosti ne glede na to, koliko pač duš šteje posamezna občina in da s tega vidika tudi imajo nekaj, nekaj upravičenj do tega, da se v večji meri izenačijo. Ta razprava okrog občin je normalno potekala tudi v tistem delu, kjer se nam dozdeva, da zna priti do določenih težav, če ne bo prišlo do dviga povprečnin za občine. Sam ta zakon to lahko nastavi, hkrati pa lahko poslušamo pripombe iz občin, da težko izvajajo zmeraj več nalog ob tem, da se, da ostane ta povprečnina nespremenjena in zato na nek način sugeriramo, da v tistih razpravah, ki jih imate zdaj ob drugih odločitvah, ki jih morate sprejeti, da se preprosto zavedate tega, da če se to sprejme, je treba vedeti, da je potrebno tudi zagotoviti sredstva, da lahko občine svoje naloge izvajajo. Ravno tako se nam je zdelo smiselno, da se omogoči v občinskih upravah tistim ljudem, ki pač delajo na posebnih projektih javnega pomena, da ravno tako lahko dobivajo neke dodatke, kar mislim, da je zdaj nekako izpuščeno. Ampak mislim, da teh pripomb je s strani občin dovolj in jih mi v, bom rekel, praktično v večji meri tudi z njimi delimo.

No, odprlo se je tudi še eno vprašanje, ki je lahko simbolno ali pa prestižno ali kakorkoli se ga vzame, a ne, pozicioniranje pač plače predsednika Državnega sveta in plače sekretarja Državnega sveta, kjer je bilo po našem vedenju v izhodišču, so bile, so bili podani drugi predlogi. In mi smo sicer o tem imeli neko polemiko, sprejet pa je bil sklep, da je smiselno, da se predsednika Državnega sveta, tako kot ga protokol izenačuje z drugimi predsedniki, izenači tudi pri plačah in da se generalnemu sekretarju tudi zagotovi višji plačni razred kot smo predlagali, ker bistveno odstopa od plačnega razreda tako generalnega sekretarja Državnega sveta, generalnega sekretarja Vlade in generalnega sekretarja predsednika republike.

To je, to je to. Sicer pa nas veseli, da ta zakon pravzaprav omogoča, da bomo morebiti prišli do tega, da bo status javnih uslužbencev bolj zanimiv in da se v različnih organih javnih ne bodo srečevali s temi težavami, da je težko pridobiti ljudi za te službe tudi iz naslova tega, da so finančno neatraktivni. Hvala lepa.

Hvala lepa.

Besedo zdaj dajem ministru za finance, gospodu Klemnu Boštjančiču. Izvolite.

Klemen Boštjančič

Hvala lepa. Jaz bom precej kratek. Verjamem, da bodo pol kolegi dopolnili z bolj jasnimi argumenti.

Zdaj, kar se tiče pravnih vprašanj, ki jih je ZPS izpostavil, verjamem, da bomo danes kar nekaj o tem se pogovarjali pa šli po posameznih točkah čez. Mi smo se včeraj oziroma čez vikend o tem že že pogovarjali, tako da odziv imamo pripravljen.

Kar se tiče pa posameznih uvrstitev, zdaj slišali smo odziv Državnega sveta, teh odzivov seveda sem v zadnjih dveh mesecih slišal praktično od vseh funkcionarjev. Še nobenega funkcionarja nisem slišal, da bi bil nezadovoljen, ker ima previsoko plačo, vsi so se obrnili na nas, da imajo prenizko in vsi so se primerjali z nekom drugim, za katerega mislijo, da so primerljivi in bi morali imeti za to višjo. Tako, da ta pričakovanja Državnega sveta niso nič posebnega. Samo razlika je v tem, Državni svet ima danes pač možnost, da tukaj sodeluje, medtem ko drugi funkcionarji pa te možnosti nimajo, sicer pa je stvar popolnoma enaka. Na kratko zakaj je razlika med funkcionarji Državnega sveta in funkcionarji vlade, Državnega zbora, je, zaradi tega, ker menimo, da ne gre za primerljive funkcije. Slovenija nima polnega dvodomnega sistema, tako da so tudi temu primerno seveda pristojnosti Državnega sveta popolnoma drugačne kot Državnega zbora, če samo z Državnim zborom se primerjam.

Zdaj, kar se tiče županov, je pa, v vseh kategorijah funkcionarjev ima največjo rast glede na sedanji sistem ali pa današnjo plačo, ima KPK oziroma predsednik pa člani KPK. To je zaradi enih zgodovinskih dejstev, ker so bili zgodovinsko uvrščeni najnižje, na drugem mestu so pa župani. Od funkcionarjev so župani nasledniki, katerim se bodo plače najbolj povezane, povečale do konca, mislim, da imajo prav vsi rast čez 50 % glede na današnje plače. Seveda bo ta rast zaključena, tako kot pri vseh ostalih, s 1. 1. leta 2028, ampak nobeni drugi funkcionarji niti v Državnem zboru niti v Vladi ne rastejo s takim odstotkom. In spet, tako kot sem rekel, tako kot običajno pri vseh, ki imajo pripombe na plače, mi smo pričakovali, da bo kdo prišel tudi s predlogom znižanja; če se nekomu razmerja ne zdijo ustrezna, se jih lahko prilagodi tudi na način, da se komu zniža kakšna plača. Seveda to je bolj teorija kot praksa. Tako da temu primerno je tudi bilo pri županih in pri teh dveh skupinah z župani v občinah z najmanj prebivalci in smo se s tem ogromno ukvarjali, primerjali sedanji sistem, primerjali tudi z drugimi in javnimi uslužbenci in funkcionarji in menimo, da so ta razmerja ustrezna. Tako kot sem rekel, župani so ena specifična kategorija in poudarjam, da tudi tem, ki so v najmanjših občinah, se bodo plače najbolj povišale, pa so med tisti skupni, katerim se bo najbolj, bolj kot drugim funkcionarjem. Argumenti glavni, ki smo jih mi poslušali, so bili, da so plače tako nizke in da bodo ostale tako nizke, da ni več interesa za župansko funkcijo v posameznih občina - vsak si lahko o tem ustvari svoje mnenje, komentar tega. Ker tudi na zadnjih volitvah se ne spomnim, da je bila kakšna občina, ki ni bilo nobenega kandidata za župana, pa so, saj pravim, ta predlog plač precej višji. Tako da, kar se nas tiče, menimo, da je, so uvrstitve, kot jih predlagamo, ustrezne.

Hvala lepa.

Zdaj prehajamo na drugi del predstavitev in dajem besedo dodatno vabljenim in prosim vse, da strnete svoja mnenja in stališča v 5 minut, kakor je dogovor v Državnem zboru. Najprej dajem besedo predstavniku Konfederacije sindikatov Slovenije Pergam, gospodu Jožefu Počivavšku. Izvolite. Jakobu, se opravičujem. Danes imam, mislim, da bom več vas preimenovala; upam, da bom nehala s tem.

Jakob Počivavšek

Ni problema. Hvala lepa, predsednica. Spoštovani, spoštovane poslanke in poslanci, lepo pozdravljeni.

Zdaj, predlog zakona, ki je pred vami, je zelo pomemben korak, ne pa edini korak, ki je potreben za reformo sistema plač v javnem sektorju. Naj spomnim, ta sistem od leta 2008 praktično ni bil temeljito spremenjen. Pomemben del, ki nas še čaka, je sklepanje kolektivnih pogodb dejavnosti. Za sindikate je izjemno pomembno, da se plače v javnem sektorju poleg okvira, ki ga daje zakon, urejajo dvostransko in ne z oblastnim aktom enostransko. In ta del nas še čaka, seveda pa je zakon temelj, ki daje okvir za določanje vseh elementov, ki so potrebni za to, da lahko sistem živi. Zdaj na tako bolj celovito prenovo plačnega sistema smo čakali dolgo, morda celo predolgo. Eden od razlogov, zakaj je temu tako, je najbrž tudi to, da je zakon izjemno zahteven, da je tako imenovanih orehov, ki jih je bilo treba streti, ogromno in da je treba uskladiti seveda tudi ogromno enih interesov. In naj samo povem dve informaciji v zvezi s sprejemanjem zakona, morda tudi vezano na pripombo Zakonodajno-pravne službe o premišljenosti. Te spremembe so se pripravljale praktično dve leti. Samo delovna skupina, ki se je ukvarjala s pripravo zakona, je zasedala na več kot 60 sejah, na katerih smo detajlno pretresali, pretresali predlagane spremembe; seveda pa to ne more biti nadomestilo za zakonodajni postopek, to je popolnoma jasno.

Zdaj, nekaj pomembnih izboljšav in novosti, ki jih ta sistem prinaša, zaradi katerih seveda si tudi na sindikalni strani želimo, da bi bil ta zakon sprejet, so že omenjena sprememba plačne lestvice, ki se začne z minimalno plačo. Res je, da z različnimi načini usklajevanj posameznih plačnih institutov bo lahko zopet prišlo do določenih razhajanj med njimi, pa vendarle je noter pomembna varovalka, ki zagotavlja, da noben javni uslužbenec po novem ne bo imel več osnovne plače nižje od minimalne. Zelo pomembna novost, ki smo si jo dolgo časa, za katero smo si dolgo časa prizadevali, je avtomatično usklajevanje plačne lestvice z inflacijo oziroma z delom inflacije. Kar nekaj je izboljšav sistema in kar nekaj je tudi odprave pomanjkljivosti, ki so se v praksi pokazale, na primer kar se tiče ocenjevanja, kar se tiče napredovanja, tako da pravzaprav spremembe se pojavljajo pri praktično vseh institutih zakona. Uspeli smo najti tudi kompromis glede kvoruma za sklepanje kolektivne pogodbe za javni sektor, ki ga je Ustavno sodišče pred 12 leti spoznalo za neustavnega in v vseh teh letih nam ni uspelo najti rešitve za to vprašanje. Ustavno sodišče je takrat svojo odločbo zastavilo tako, da smo bili, da je tako zakonodajalec kot socialni partnerji postavljeni pred praktično nemogočo nalogo, in ocenjujemo, da smo tekom teh pogajanj uspeli najti neko rešitev, ki predstavlja neko ravnovesje na eni strani med različnimi interesi, ki so tudi na sindikalni strani, in na drugimi, na drugi strani med tistimi izzivi, ki jih je izpostavilo Ustavno sodišče.

Naj povem, da, ker potem v nadaljevanju ne bo možnosti imel se še prijavljati k besedi, da so čez vikend in danes potekala tudi še usklajevanja amandmajev, ki ste jih tudi prejeli, in tudi o teh amandmajih smo uspeli doseči soglasje.

In na splošno bi zaključil s tem, da ta zakon je zaradi krhkega ravnovesja interesov, ki se v njem prepletajo v resnici kot neka hišica iz kart, ne, zato pač upamo, da boste poslanci upoštevali dejstvo, da smo se sindikati in Vlada o rešitvah res dolgo časa usklajevali, da smo res pretehtali in pilili praktično vsako črko in vsako vejico in da smo na koncu nenazadnje vsaj večinsko uspeli doseči soglasje o predlaganih zakonskih rešitvah. Želimo si, da bi bil zakon tak kot je bil usklajen tudi sprejet in da bi javni uslužbenci lahko potem z januarsko plačo tudi prejeli prvič po tem zakonu višje plače. Hvala lepa.