Eno lepo dobro jutro vsem. Vse članice in člane odbora, vabljene ter ostale prisotne prav lepo pozdravljam.

Začenjam 35. nujno sejo odbora. Obveščam vas, da je zadržan in se seje ne more udeležiti doktor Matej Tašner Vatovec. S sklicem ste prejeli naslednji dnevni red: točka 1 Predlog sprememb proračuna Republike Slovenije za leto 2025 in točka 2 Predlog proračuna Republike Slovenije za leto 2026. Ker v poslovniškem roku ni bilo predlogov za spremembo dnevnega reda, ugotavljam, da je določen dnevni red seje kot ste ga prejeli s sklicem. Odboru predlagam, da združimo obravnavo obeh točk dnevnega reda. Kdo temu predlogu nasprotuje? Nihče.

Prehajamo na obravnavo 1. IN 2. TOČKE, TO JE NA OBRAVNAVO PREDLOGA SPREMEMB PRORAČUNA ZA LETO 2025 IN PREDLOGA PRORAČUNA ZA LETO 2026.

Gradivo za sejo je objavljeno na spletnih straneh Državnega zbora. Na sejo so bili vabljeni Ministrstvo za finance, Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti in Ministrstvo za solidarno prihodnost. V skladu s Poslovnikom lahko odbor oba predloga obravnava z vidika svojih pristojnosti, torej le v tistem delu, ki se nanaša na njegovo delovno področje. To pomeni, da bomo obravnavali le tiste dele obeh predlogov, ki se nanašajo na Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ter Ministrstvo za solidarno prihodnost in sicer kot zainteresirano delovno telo. Uvodno besedo najprej dajem predstavnici Ministrstva za finance za kratko predstavitev obeh predlogov v celoti, torej predloga sprememb proračuna za leto 2025 in predloga proračuna za leto 2026. Prosim predstavnico, če se predstavi za magnetogram. Izvolite.

Dober dan vsem skupaj! (Sem Branka Jovanovič.) Hvala za besedo.

Pred vami sta predloga sprememb proračuna za leto 2025 in proračuna za leto 2026, pri pripravi obeh proračunov so bile poleg srednjeročnega fiskalno strukturnega načrta Republike Slovenije za obdobje 2025 do 2028 upoštevana jesenska napoved gospodarskih gibanj Urada za makroekonomske analize in razvoj, zakonske in druge obveznosti ter prioritete in napovedi predlagateljev finančnih načrtov za namen izvajanja načrta za okrevanje in odpornost, evropske kohezijske politike ter drugih EU sredstev. V predlogu sprememb proračuna za leto 2025 se načrtuje 15,2 milijarde evrov prihodkov. Načrtovani prihodki so v primerjavi s sprejetim proračunom za leto 2025 višji za 4,6 odstotka, predvsem zaradi novih začasnih prihodkov, ki so bili uveljavljeni z Zakonom o obnovi, razvoju in zagotavljanju finančnih sredstev za namen financiranja izvajanja ukrepov za obnovo in razvoj ter preventivnih protipoplavnih in protiplazovnih ukrepov. Gre predvsem za prihodke od davka na bilančno vsoto bank, prihodke iz naslova začasnega dviga davka od dohodkov pravnih oseb z 19 na 22 odstotkov ter prilive iz čistega dobička Slovenskega državnega holdinga. Na drugi strani se pričakuje 17,1 milijarde evrov odhodkov in so v primerjavi s sprejetim proračunom za leto 2025 višji za 8 odstotkov. Višji odhodki so predvsem, zaradi rezerv za namen izločanja na Sklad za financiranje ukrepov iz Načrta za okrevanje in odpornost in Sklada za obnovo, višjih stroškov dela iz naslova odprave nesorazmerij in prenove plačnega sistema, uskladitve transferov z rastjo cen življenjskih potrebščin, izvajanja Zakona o osebni asistenci rasti obrambnih izdatkov skladno z Resolucijo o splošnem dolgoročnem programu razvoja in opremljanja Slovenske vojske do leta 2040, stabilizacija financiranja zdravstvenega varstva ter politike prometa in prometne infrastrukture. S predlogom sprememb proračuna za leto 2025 v bilanci prihodkov in odhodkov načrtujemo primanjkljaj v višini 1,9 milijarde evrov oziroma 2,6 odstotkov BDP. V predlogu proračuna za leto 2026 se načrtuje 15,9 milijarde evrov prihodkov in so v primerjavi s predlogom sprememb proračuna za leto 2025 višji za 4,5 odstotkov. Na drugi strani se pričakuje 17,1 milijarde evrov odhodkov, kjer se največji delež namenja izobraževanju in športu, socialni varnosti in pokojninskemu varstvu. S predlogom proračuna za leto 2026 v bilanci prihodkov in odhodkov načrtujemo primanjkljaj v višini 1,2 milijardi evrov oziroma 1,6 odstotka BDP. Politika in izhodišča načrtovanja javno finančnih prihodkov in odhodkov ter pristop upravljanja javnih financ bo pa podrobneje predstavljeno na seji matičnega Odbora za finance. Toliko. Hvala lepa.

Hvala vam. Imamo eno nadomeščanje, in sicer poslanka Iva Dimic nadomešča poslanca Aleksandra Reberška. Sedaj besedo dajem predstavniku Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, državnemu sekretarju Igorju Feketiju. Izvolite.

Hvala za besedo.

Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je v skladu s sklepom Vlade Republike Slovenije z dne 1. julija 2024 pripravilo Predlog spremembe proračuna za leto 2025 in Predlog proračuna za leto 2026 na nivoju predlagatelja finančnih načrtov, kar v našem primeru pomeni Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti in Inšpektorat za delo kot organ v sestavi. Ta predlog je vključeval tudi obrazložitve in pri tem smo upoštevali obseg, ki je bil določen v razrezu za leto 2025 in obseg integralnih sredstev za leto 2026, kolikor je bilo določeno s sklepom Vlade z dne 19. septembra 2024. Torej predlog proračuna na ravni predlagatelja finančnega načrta znaša dve milijardi 80 milijonov evrov za leto 2025 in Predlog proračuna za leto 2026 dve milijardi in 139 milijonov, kar je za 58,2 milijona evrov več kot v predlogu sprememb proračuna za leto 2025, torej 58,2 milijona rasti 26 glede na 25. Predlog sprememb proračuna za leto 2025 je pa za 340,2 milijona evrov višji od sprejetega proračuna za 25 - to se nanaša predvsem na usklajevanje socialnih transferov, za katerega je v času prvega načrtovanja tega proračuna bilo predvideno, da se ne usklajujejo. Na koncu so se uskladili, zato ta razlika. Predlog proračuna 2026 je za 398,4 milijona višji od sprejetega proračuna za 25, isti razlog, če odstranimo tisto usklajevanje socialnih transferjev, pa je razlika iz 25 na 26 58,2 milijona evrov. 19. septembra 2024 se je Vlada Republike Slovenije seznanila s potekom usklajevanja predlogov finančnih načrtov neposrednih uporabnikov in v okviru tega seznanjanja je bil razred za leto 2026 znižan za 25 milijonov integralnih sredstev. Predlog sprememb za leto 2025 in proračuna za 26 ne vključujeta torej ta dva predloga ne vključujeta sredstev za interventne ukrepe, torej notri več sredstev za blažitev učinkov covida, draginje in naravnih nesreč. Predlog sprememb proračuna 25 pa vključuje bistveno več evropskih sredstev za novo programsko obdobje. Mogoče bistveno povečanje obsega sredstev na skupini proračunskih postavk namenskih sredstev je med evropskimi sredstvi in posledično tudi slovensko udeležbo. Na ravni politik pa so največje razlike na politikah socialna varnost za 240 milijonov evrov, na politiki 19, izobraževanje in šport, kjer se zvišujejo za 18,2 milijona evrov, na politiki trga dela in delovnih pogojev, kjer se zvišujejo za 81,6 milijonov, in na politiki, intervencijski programi, kjer se povečujejo za 0,4 milijona evrov in podobno zvišanje v primerjavi s sprejetim proračunom za 25 ljudi. Tudi v predlogu proračuna za leto 2026, kot rečeno, bistvene razlike v predlogu spremembe proračuna za 25 se nanašajo na usklajevanje transferjev posameznikom in gospodinjstvom. Vse ostale razlike niso toliko velike, razen tam, kjer se nanašajo na vključitev kohezijskih programov in posledično slovenske udeležbe. Toliko za enkrat.

Hvala. Hvala lepa. Sedaj besedo dajem predstavniku Ministrstva za solidarno prihodnost, državni sekretar doktor Luka Omladič. Izvolite.

Hvala. Torej tudi Ministrstvo za solidarno prihodnost je v skladu s sklepom Vlade pripravilo predlog spremembe proračuna za 2025 in predlog za 2026. In zdaj kolikor govorimo pač o razrezu za A proračunsko bilanco znaša za ministrstvo za solidarno prihodnost sprememba proračuna za leto 25 217,8 milijona evrov. Sicer je to za 54,9 milijona evrov manj kot v sprejetem proračunu za leto 2025. Razlog pa je seveda to, da prejšnji proračun ni predvideval, ni upošteval dohodkov iz naslova prispevkov za obvezno zavarovanje za dolgotrajno oskrbo, ki se začnejo pobirati 1. 7. prihodnje leto. Skratka, ker smo v tem, bi rekel, tranzicijskem obdobju uvajanja dolgotrajne oskrbe financirane iz zavarovanja obveznega za dolgotrajno oskrbo.

Predlog proračuna za leto 2026 pa znaša 235,6 milijona milijonov evrov. Zdaj, na Ministrstvu za solidarno prihodnost sta dva proračunska uporabnika. Skoraj vse, torej 99,74 odstotka sredstev je za uporabnika Ministrstvo solidarno prihodnost in pol milijona evrov za Inšpektorat Republike Slovenije za stanovanja, ki je drugi proračunski uporabnik. Kar se tiče zakonskih obveznosti, zakonske obveznosti predstavljajo 73,4 odstotka vseh integralnih sredstev proračuna, in sicer gre za transferje posameznikom in gospodinjstvom, se pravi te tako imenovane socialne transferje, 26 odstotkov sredstev, to je 56,9 milijona evrov za plače na inšpektoratu in na ministrstvu 6,2 milijona evrov za delovanje javnih zavodov s področja institucionalizacije in dolgotrajne oskrbe 81 milijonov in potem 15 milijonov je še zakonskih obveznosti iz dolgotrajne oskrbe.

Pri politikah je 91,9 odstotka sredstev za politiko socialna varnost, za politiko prostorsko planiranje, stanovanjska dejavnost 8 odstotkov sredstev in to je pravzaprav tista velika večina tega.

Kar se tiče programov, je v letu 2025 največ sredstev namenjenih naslednjim programom, torej dolgotrajna oskrba 51 odstotkov sredstev, socialno varstvene storitve 37 odstotkov sredstev, stanovanjska dejavnost 7,7 odstotka sredstev in podobno tudi v letu 2026, podobna razmerja tudi v letu 2026.

Tako da morda bi na koncu omenil še, še, še tisti del proračuna, ki se tiče B bilance, torej sto milijonov, sto milijonov sredstev, ki so namenjeni za stanovanjsko politiko. Za stanovanjsko politiko na B bilanci, in sicer gre za v letu 2025 na eni strani za dokapitalizacijo, za povečanje, za povečanje premoženja Stanovanjskega sklada Republike Slovenije. To bo v letu 2025, se je povečalo za 40 milijonov in na drugi strani Zakon o, novi Zakon o spremembah in dopolnitvah stanovanjskega zakona omogoča pač dolgoročna posojila, ki jih bo stanovanjski sklad lahko občinam in ostalim akterjem omogočal za financiranje stanovanjske gradnje in za ta posojila, pa potem v letu 2025, 60 milijonov predvidenih. To pomeni 40 milijonov za recimo dokapitalizacijo, 60 milijonov za posojila, v letu 2026 pa se predvideva pač to razmerje obrnjeno, 60 milijonov za dokapitalizacijo in 40 milijonov za posojila. Toliko na kratko, potem pa sem še za pojasnila.

Hvala lepa.

Hvala vsem za uvodne predstavitve in prehajamo na razpravo. Odpiram torej razpravo članic in članov odbora o Predlogu sprememb proračuna za leto 2025 in Predlogu proračuna za leto 2026. Kdo želi razpravljati?

Izvolite, kolegica Iva Dimic, beseda je vaša.

Hvala lepa.

Spoštovani predstavniki Vlade, koalicije, kolegice in kolegi!

Naj začnem tam, kjer ste tudi vi začeli, seveda z makroekonomskimi podatki in pozicijo Slovenije. Ključni makroekonomski kazalniki, Se pravi Umarjeva jesenska napoved, vsi smo dobili tabelico ali pa jo imamo pred seboj in lahko rečemo, da ministrov Boštjančičev osnutek srednjeročnega fiskalno strukturnega načrta Slovenije za obdobje 2025-2028 predvideva dokaj ugodne gospodarske razmere z 2,4 odstotno gospodarsko rastjo v prihodnjem letu, nato 1,9 odstotno rast do leta 2028. Lahko rečem, da ocenjena rast kaže, da Slovenija nima vzpostavljenih ukrepov, ki bi opazneje zvišali dodano vrednost in jo približali EU povprečju. Ministrstvo za finance predvideva, da se bo javno finančni primanjkljaj zmanjšal z letošnjih 2,9 BDP na 1,2 BDP v letu 2028. To je hudo zmanjšanje in pomeni okoli milijardo evrov manjši proračunski primanjkljaj, s tem, da se bo tekoča proračunska poraba v tem obdobju povečala za 27,5 odstotkov, v istem obdobju pa se bo nominalni BDP povečal za 23 odstotkov. Se pravi, da projekcija nakazuje, da bo morala država še povečati davčne obremenitve in z njimi davčni izplen, da bomo lahko seveda zagotovili vsem proračunskim nameram ali pa bom rekla proračunskim, proračunskemu planiranju.

Zdaj pa grem na Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve in sicer za leto 2025. Proračunska sredstva Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti se s Predlogom sprememb proračuna za leto 2025 zvišuje za 340 milijonov, se pravi na 2,08 milijarde evrov. Od ocenjene realizacije za leto 2024 so višje za 78 milijonov.

In če grem zdaj podrobno po postavkah, ki mogoče so za nas v Novi Sloveniji pomembna in imamo tukaj kar nekaj vprašanj. Za denarna nadomestila brezposelnim se predvideva dodatnih 32 milijonov evrov, skupaj 153 milijonov evrov. Zanima me, zakaj se načrtuje takšno povišanje? Ali ste predvidevali povišanje števila brezposelnih v naslednjih letih tudi zaradi vaših, lahko rečem, zgrešenih davčnih in drugih ukrepov, ki negativno vplivajo na gospodarsko okolje, kar lahko že sedaj vidimo v selitvah in odpuščanju v nekaterih podjetjih, ker ukrepov ni, to je sam minister Han povedal, da ukrepov ni in da ne ve, s čim bi lahko Vlada pomagala podjetju v Novi Gorici.

Za storitev trga dela se namenja dodatnih 45 milijonov, se pravi skupaj 86 milijonov evrov, za štipendije se namenja 26 milijonov evrov, tukaj seveda pozdravljam skupaj 123 milijonov evrov, pa me vseeno zanima, kaj se bo na področju štipendij spremenilo, ali res pričakujete tak odliv ljudi s trga dela, da bodo seveda upravičeni do višjega, da bodo družinski člani, otroci upravičeni do višjega izplačila štipendij. In seveda tukaj ne morem mimo tega, da ne bom vprašala, kdaj vendarle boste prišli s sistemsko rešitvijo, da se kadrovske in študentsko delo ne bo več, kadrovske štipendije in študentsko delo ne bo več štelo v družinski proračun in seveda iz tega bodo vsi ukrepi drugačni in me zanima, kdaj načrtujete, ker je bilo rečeno, da boste to sistemsko rešili.

Za denarno socialno pomoč se namenja dodatne štiri milijone evrov, se pravi 341 milijonov evrov. Tukaj bi seveda glede na poviške, na povišice in seveda na razmere na trgu dela vprašala če je to dovolj kar se napoveduje in kako ste na drugih postavkah zadeve dvigovali? Za izenačevanje možnosti za invalide se bo namenilo dodatnih 139 milijonov evrov, skupaj 237 milijonov evrov. Zanima me, katerim programom bo namenjen ta dvig sredstev? Sredstva za družinske prejemke in starševska nadomestila se bodo povišala za 51 milijonov evrov na 775 milijonov evrov. Tudi to me zanima, kar pozdravljam sicer, ampak me zanima na katerih, na katerem področju, zakaj se namenja ta dvig sredstev. Sredstva za Inšpektorat za delo se povečuje za 1,2 milijona evra, na skupaj 9,9 milijonov evrov. In seveda ali bodo dodatna sredstva namenjena kadrovski krepitvi inšpektorata ali čem drugem, torej se pravi novim zaposlitvam, kar vidimo tudi v letu 2026? Se pravi, da da tega področja enostavno se ne da zapolniti oziroma ali je to zgolj samo zaradi napovedi dvigovanja plač. Če grem samo na Ministrstvo za solidarno prihodnost za leto 2025. Proračunska sredstva ministrstva za solidarno prihodnost se po predlogu proračuna za leto 2025 znižujejo za 55 milijonov evrov, na skupaj 218 milijonov evrov. Za dolgotrajno oskrbo se namenja kar 120 milijonov evrov manj. Za dolgotrajno oskrbo, se pravi tisti, ki so odvisni od pomoči bodo imeli v letu 2025 to pomoč še bolj omejeno. Tako se bo v letu 2025 za to področje namenilo 111 milijonov evrov. In res me zanima zakaj takšno znižanje glede na to, da se predvideva dvig plač v javnem sektorju s 1. 1. 2025, se pravi čez dobre tri mesece, slabe tri mesece, bo to močno vplivalo tudi na domove starejših. Ali boste torej dvig plač v javnem sektorju v celoti prevalili na uporabnike preko višjih cen oskrbe. To se sprašujemo v Novi Sloveniji glede na to, da je 111 milijonov manj za dolgotrajno oskrbo. Ali bodo vse plačali oskrbovanci?

Dodatnih 22 milijonov evrov se namenja varstveno delovnim centrom, skupaj 60 milijonov evrov, kar je na nek način seveda pozitivno. Za stanovanjsko dejavnost se namenja dodatnih sedem milijonov, skupaj 17 milijonov. Se pravi, da me tukaj zanima, katere projekte načrtujete v okviru teh sredstev, katere projekte na področju stanovanjske dejavnosti ste do sedaj že začeli in koliko od teh ste jih že uspešno dokončali? Pred volitvami ste obljubljali od 20000, celo 30000 novih stanovanj. Na predstavitvi v državnem zboru pa je minister napovedal, da je cilj ministrstva vzpostaviti sistem, ki bo zmožen na letos graditi 2000 stanovanj, do konca tega mandata pa napovedal začetek gradnje 5000 stanovanj. Zato sprašujem koliko od teh 5000 se je že oziroma se bo začelo graditi do leta 2026 ali načrtujete morda še kakšne druge ukrepe, da bodo stanovanja postala dostopnejša? To je vezano na proračun za leto 2025 in jaz mislim, da lahko grem tudi že skupno na leto 2026.

V letu 2026 ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve proračunska sredstva za leto 2026 načrtuje v višini 2,14 milijard evrov, kar je 58 milijonov več kot leto v 2025. Se pravi proračunska sredstva se v 2, 26 ponovno dvigujejo. Od ocenjene realizacije za leto 2024 so višja kar za 136 milijonov. In tudi tukaj lahko se dotaknem področja za denarna nadomestila brezposelnim se predvideva 154 milijonov, kar je 33 milijonov več kot je v veljavnem proračunu za 2025. Ponovno sprašujem ali načrtujete oziroma zakaj se načrtuje takšno povišanje? Ali ste predvidevali povišanje števila brezposelnih v naslednjih letih ponovno zaradi napačne zgrešene davčne politike oziroma drugih ukrepov, ki negativno vplivajo na gospodarsko okolje. To že sedaj vidimo in občutimo. Napovedi res niso rožnate, čeprav smo v rožnatem oktobru.

Za storitev trga dela se namenja dodatnih 99 milijonov evrov, kar je 44 milijonov več od predvidene realizacije v letu 2024 in me zanima, za katere storitve se predvideva ta dodatna sredstva?

Tudi za štipendije se povečuje za 11 milijonov več kot v 2025 in bo 143 milijonov, kar ponovno kaže na to, da se nam približuje verjetno visoka brezposelnost v prihodnjih dveh letih.

Za denarno socialno pomoč se predvideva 354 milijonov evrov, kar je 17 milijonov evrov več od predvidene realizacije za leto 2024 in me zanima, zakaj takšno povišanje? Za izenačevanje možnosti za invalide se bo namenilo 229 milijonov evrov, kar je sedem milijonov evrov manj kot v letu 2025. Kaj je razlog za zmanjšanje teh sredstev? Kaj je razlog za zmanjšanje sredstev invalidom? Ne vem, sprašujem. Predvidevate manj invalidov v letu 2026? Sredstva za družinske prejemke in starševska nadomestila se bodo v primerjavi z letom 2025 povišala za 13 milijonov, skupaj na 788 milijonov evrov. In ponovno, lahko se dotaknem sredstev za inšpektorat. Ki se bodo za dva milijona povečala napram letu 2025 in bo znašala 10,7 milijonov evrov. Ali bodo dodatna sredstva ponovno namenjena kadrovski krepitvi inšpektorata, zaposlovanjem novih inšpektorjev ali samo za dvig plač.

In če se še dotaknem Ministrstva za solidarno prihodnost. Proračunska sredstva Ministrstva za solidarno prihodnost se v letu 2026 predvidevajo v višini 236 milijonov evrov, kar je kar 80 milijonov evrov več od ocenjene realizacije v letu 2024. Za dolgotrajno oskrbo se namenja 123 milijonov, kar je 56 milijonov evrov več od ocenjene realizacije v letu 2024. V okviru te postavke se 52 milijonov namenja spodbujanju izvajanja storitve pomoči na domu, deset milijonov evrov več kot v letu 2025. Pa me zanima, s katerim datumom naj bi se to začelo izvajati? Ali je to 1. 1. 2026? Za socialne storitve, za socialno varstvene storitve v varstveno delovnih centrih in zavodih za usposabljanje se namenja 87 milijonov več, 20 milijonov evrov, se pravi več od ocenjene realizacije v letu 2024. Zato me zanima, zakaj nekje eno leto gre malo manj, drugo leto več, kakšni so tisti projekti, ki bodo vplivali na to ali se bo z dodatnimi sredstvi v celoti krilo tudi zvišanje plač v javnem sektorju? Ali se bo to prelevilo, spet ponovno rečem vprašam, na uporabnike preko višjih cen storitev?

Za stanovanjsko dejavnost se namenja 17 milijonov evrov, enako kot v letu 2025 in ponovno sprašujem katere projekte načrtujete v okviru teh sredstev? Katere projekte na področju stanovanjske dejavnosti ste do sedaj že začeli, ponovno vprašam. In koliko od teh je bilo uspešno dokončanih? Lahko ponovno rečem, da so bile obljube previsoke, 20000, potem 30000 novih stanovanj. Te realizacije ni nič, tudi do konca mandata napoved gradnje 5000 stanovanj. Me zanima kje smo danes? Res, kje smo danes?

Toliko za enkrat. Bom vesela res korektnih in konkretnih odgovorov. Številke ali pa znesek proračunskih sredstev ni majhen, zelo visok, ampak me samo zanima, na področjih, ki sem jih izpostavljala, kaj boste naslavljali in seveda kaj predvidevate in kako boste blažili vse, bom rekla, ne rožnate napovedi za gospodarstvo in posledično tudi za socialno stisko tistih, ki bodo bile žrtve napačne davčne politike, ki ste se jo lotili. Hvala.

Hvala lepa. Če se vsi strinjate, bi še ene par razprav poslank in poslancev, pa bi potem zaprosili predstavnike ministrstev, da odgovorijo. Magistrica Karmen Furman, beseda je vaša.

Ja, hvala lepa za besedo, predsedujoči. Lep pozdrav tudi z moje strani!

Zdaj, jaz uvodoma ne morem mimo tega, da danes tukaj obravnavamo proračunske dokumente za naslednji dve leti, pa kljub temu, da imamo dve ministrstvi, dva ministra, nobeden očitno danes ni utegnil priti v Državni zbor in si vzeti vsaj toliko časa, da bi te dokumente predstavil tudi poslancem, ki nenazadnje sprejemamo ta proračunski paket. Ampak ne glede na to, saj smo že vajeni, vedno znova opozarjamo na odsotnost obeh ministrov in nenazadnje tudi danes povsem ista praksa.

Zdaj glede same vsebine Predloga sprememb proračuna za leto 2025 in pa proračuna za leto 2026 bom rekla takole, najprej, da iz sprememb predloga proračuna za leto 2025 je razvidno predvsem slabo in nerealno planiranje sredstev na posameznih proračunskih postavkah glede na že sprejet proračun. Namreč zlasti na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti se sredstva povišujejo torej kar za 20 procentov oziroma za 340 milijonov, kar lahko govorimo tudi o nekakšnem rekordnem dvigu sredstev. Zdaj, državni sekretar je uvodoma povedal, da ne bi bilo teh 340 milijonov, če sem si prav zapisala, namenjenih za usklajevanje socialnih transferjev. Pa vendarle se mi zdi, da je ta številka 340 milijonov za samo za usklajevanje socialnih transferov vendarle nekoliko previsoka. Zlasti glede na to, če potem pogledamo posamezne podprograme, ki pa so izstopajoči glede na dvig sredstev, ki so predvideni glede na že veljavni proračun za leto 2025.

Namreč, če se ustavim prvo kar na prvotnem podprogramu in sicer storitve trga dela, namreč tam je predviden dvig sredstev za več kot 100 procentov iz planiranih 40,9 milijona na kar 85,9 milijonov in tudi potem v predlogu proračuna za leto 2026 je ponovno predviden dvig še za naslednjih 13 milijonov. In tukaj me zanima torej glede na ta dvig, zakaj je bilo prvotno tako nizko planiranje sredstev in potem kaj je vzrok torej za takšno rekordno povišanje, za več kot 100 procentov na tem podprogramu? Kakšna je vsebina konkretno se bo s temi sredstvi izvajala. Torej, ali so predvideni projekti in pa kdo jih bo izvajal?

Zdaj ob predstavitvi proračunskih dokumentov v prejšnjem tednu smo lahko poslušali predsednika Vlade, kako se je pohvalil, da imamo prav zaradi ukrepov te Vlade trenutno izredno dobro gospodarsko sliko, zlasti napram drugim članicam Evropske unije. Ampak dejstvo je, da eno so besede predsednika Vlade v parlamentu, drugo pa je slika na terenu, ki pa je seveda povsem drugačna. Namreč že lep čas kaže na ohlajanje gospodarstva. Trenutno najbolj pereča zadeva, torej šempetrsko podjetje Mahle, kjer je predvidenih ukinitev kar 600 delovnih mest, pa potem, ne glede na to, da še v teh dneh poslušamo o dobri kondiciji gospodarstva, s strani predsednika Vlade pa vemo, da že v sredini poletja letošnjega leta smo bili priča prvim težavam in odpuščanjem delavcev. Če samo spomnim na podjetje Boxmark Kidričevo, pa Eurelis iz Poljčan, potem govori se tudi o zapiranju podjetij oziroma posameznih obratov, tudi v takšnih podjetjih, kot je Alpina, Gorenje, Unior Zreče. Torej, glede na vse to in glede na proračunske spremembe, ki so predvidene na podprogramu za denarna nadomestila za brezposelne, verjetno kaže na drugačno sliko, kot je bila prikazana s strani predsednika Vlade. In sicer, glede na dejstvo, da imate na tem podprogramu v naslednjem letu predviden dvig za 32 milijonov, bom rekla, da je verjetno to posledica realnega stanja v gospodarstvu. Ampak je pa zanimivo, da je ta dvig postavke malce kontradiktoren dvigu postavke na storitvi trga dela, ker če se dviguje postavka na storitvi trga dela, je potem malce kontradiktorno, zakaj se dviguje tudi ta postavka, torej denarna nadomestila za brezposelne. Pa me zanima tudi tukaj, no, točno, zakaj ste planirali ta dvig v naslednjem proračunskem letu.

Podprogram štipendije. Tukaj bom rekla, da z naše strani sicer pohvalno, da tukaj dvigujete sredstva za 17 milijonov in potem še v letu 2026 za naslednjih 11 milijonov. Ampak bi tukaj želela malce bolj specifičen odgovor s strani ministrstva oziroma državnega sekretarja, na kakšen način se bodo ta sredstva dodeljevala. In pa glede na, vemo, že večletno pomanjkanje določenega specifičnega kadra na trgu, ki ga poskušamo nekako zapolniti tudi s štipendijami za dodelitev deficitarnih poklicev, me zanima, kolikšen dvig znotraj tega podprograma je namenjen tudi štipendijam za deficitarne poklice, torej v odstotkih, in pa kakšna je vladna strategija na tem področju oziroma ministrstva, ali imate dejansko nekakšno strategijo ali gre samo za dvig sredstev.

Denarna socialna pomoč, je že bilo tudi povedano, da se v letu 2025 dviguje za 4,2 milijona in potem še za 13 milijonov v letu 2026. Torej, tudi tu je na mestu vprašanje, zakaj se dvigujejo sredstva na tem podprogramu. V Slovenski demokratski stranki smo vedno zagovarjali politiko neodvisnosti ljudi od socialnih transferov, torej za delo tudi primerno plačilo, da si lahko ljudje s svojim delom zagotovijo finančno neodvisnost. Tukaj bi želela vedeti, kakšen je torej namen tega dviga denarne socialne pomoči, ali pa gre za vsesplošno stanje, ko se dejansko predvideva tudi odpuščanje v naslednjih letih in seveda potem tudi posledično potreba po višjih socialnih transferjih.

Program izenačevanja možnosti invalidov je še eden izmed podprogramov, kjer se malce bolj dvigujejo sredstva, namreč, v letu 2025 na tem podprogramu kar za 139 milijonov. Tukaj bi tudi želela konkreten odgovor, za kaj bodo namenjena ta sredstva in kakšni naj bi bili učinki teh dvigov, kdo bo denar prejel. Torej, ali se predvideva kakšno izvajanje novih dodatnih programov in kdo bo v tem primeru izvajalec. Je pa zanimivo, da se, kot je že povedala kolegica Dimic, v letu 2026 sredstva na tem podprogramu zmanjšujejo za osem milijonov približno.

Pa zanima tudi mene, zakaj podprogram družinski prejemki in starševska nadomestila. Tudi tukaj imate dvig za 50 cela sedem milijonov. Zdaj, ali gre tukaj v tem primeru za usklajevanje teh socialnih transferjev, kot je že bilo predhodno omenjeno, ali za kakšne druge namene; bi želela odgovor. Je pa dejstvo, da seveda glede na res izjemno slabo demografsko sliko naše države, lahko pozdravimo sredstva, če so seveda namenjena za pravi namen, torej za koncept spodbujanja rojstev družinskega življenja mladih. In bi želeli tukaj odgovore, za kaj so torej predvidena še ta dodatna sredstva tudi v letu 2026, namreč, še dvig za naslednjih 13 milijonov.

Centri za socialno delo. Tudi tukaj imate predvideno v naslednjem letu za 11,5 milijonov več sredstev in potem še dodatne štiri milijone v letu 2026. Me zanima, zakaj. Ali so tukaj potem v tem dvigu sredstev predvidene tudi te kadrovske zaposlitve na centrih za socialno delo za izvajanje dolgotrajne oskrbe? Namreč, tukaj vemo, da je predvidenih približno 118 dodatnih zaposlitev za to področje. In me zanima tudi, kdaj predvidoma bo oziroma do kdaj imate pričakovano, da bo celoten kader za izvajanje dolgotrajne oskrbe na centrih za socialno delo tudi zaposlen.

Če zdaj preidem še na področje Ministrstva za solidarno prihodnost. Tukaj se bom ustavila zlasti na programu dolgotrajne oskrbe. Povsem nerazumno znižanje sredstev na podprogramih, ki sta namenjena za izvajanje dolgotrajne oskrbe, torej na podprogramu dolgotrajna oskrba in pa podprogramu spodbujanje izvajanja storitve pomoč na domu. Namreč, tukaj je bilo predvidenih 195 milijonov evrov sredstev za izvajanje tega področja in zdaj tukaj sredstva znižujete za kar skoraj 84 milijonov. Torej, celotna sredstva zgolj na 111 milijonov evrov za izvajanje dolgotrajne oskrbe v naslednjem letu, čeprav je bilo ob sprejemanju proračunskih dokumentov prejšnje leto povedano, da bodo sredstva iz proračuna pokrita približno malce manj, torej približno tako, kot je bilo planirano, 195 milijonov evrov. Zdaj glede na dejstvo, da boste z naslednjim letom tudi pobirali nov davek od državljanov za izvajanje dolgotrajne oskrbe, na drugi strani pa znižujete sredstva, ki so za ta namen predvidena v proračunu, me zanima torej, kako lahko na eni strani ljudem pobirate davek za izvajanje... / pogovarjanje v dvorani/ Spoštovani predsedujoči, ali lahko naredite... Mislim, ne vem... Ja, kako lahko znižujete torej podprograma, ki sta namenjena izvajanju dolgotrajne oskrbe, na drugi strani pa ljudem nalagate nove davke za izvajanje tega področja. Mene na tem mestu tudi zanima, ali je mogoče zato, ker vemo, da imate probleme, da kadra ni na tem področju, da se vam je zalomilo že pri prvi pravici na področju dolgotrajne oskrbe, je velika verjetnost, da glede na to, da torej nimamo ljudi, ki bi dolgotrajno oskrbo izvajali tako v institucijah kot tudi izven njih, da se bo zgodilo to, da bodo ljudje zgolj plačevali nov davek, ne bodo pa prišli do storitev, ki bi bile potrebne oziroma ki bi jih morali dobiti za plačilo tega novega davka. V Slovenski demokratski stranki smo vložili tudi en predlog sprememb, in sicer, da tega davka s 1. 7. v naslednjem letu ne bi plačevali upokojenci. Namreč, v aktivnem času so oni davke in prispevke v sklopu tega, ker so bili delovno aktivni državljani, tudi prispevali. Jaz upam, da bo vsaj s tega stališča tudi s strani koalicije posluh. Bi pa želela na tem mestu dobiti tudi odgovor na vprašanje, koliko davka predvidoma boste pobrali ljudem v naslednjem letu, torej v polovici leta, ko se bo davek začel plačevati, in koliko ga boste predvidoma dejansko tudi namenili porabiti in kako boste uspeli to reševati, da ne bodo ljudje plačevali novih davkov. Medtem ko, kot sem že dejala, takrat, ko bi potrebovali oskrbo, da jo bodo tudi dobili, glede na izjemno pomanjkanje kadra na tem področju Toliko zaenkrat, hvala.