29. nujna seja

Odbor za izobraževanje, znanost in mladino

17. 10. 2024

Transkript seje

Vse članice in člane odbora, vabljene ter ostale prisotne prav lepo pozdravljam!

Začenjam 29. nujno sejo Odbora za izobraževanje, znanost in mladino.

Obveščam vas, da je zadržan in se seje ne more udeležiti kolega Damijan Zrim. Na seji kot nadomestni član sodeluje kolega Andrej Poglajen, ki nadomešča kolegico Alenko Jeraj.

S sklicem seje ste prejeli dnevni red. Ker v poslovniškem roku nisem prejela predlogov za spremembo dnevnega reda, ugotavljam, da je določen dnevni red seje kot ste ga prejeli s sklicem. Na dnevnem redu imamo dve točki, in sicer 1. točka je Predlog sprememb proračuna Republike Slovenije za leto 2025 in pod 2. točko Predlog proračuna Republike Slovenije za leto 2026. Odboru predlagam, da združimo 1. in 2. točko, obravnavo 1. in 2. točke dnevnega reda. Se strinjamo? (Da.) Se, v redu.

Prehajamo na obravnavo 1. IN 2. TOČKE DNEVNEGA REDA - PREDLOG SPREMEMB PRORAČUNA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA LETO 2025 IN PREDLOG PRORAČUNA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA LETO 2026.

Gradivo za sejo s predlogoma proračunov je objavljeno na spletnih straneh Državnega zbora. Na seji so vabljeni Ministrstvo za finance, Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje in Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije.

Obravnavo bomo opravili na podlagi 157. in 166. člena Poslovnika Državnega zbora kot zainteresirano delovno telo. V skladu s Poslovnikom Državnega zbora lahko odbor kot zainteresirano delovno telo obravnava Predlog sprememb proračuna oziroma Predlog proračuna z vidika svojih pristojnosti, torej le v tistem delu, ki se nanaša na njegovo delovno področje. To pomeni, da bomo obravnavali le tista dela predlogov proračunov, ki se nanašata na Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje ter Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije.

Prehajamo na predstavitev Predloga sprememb proračuna Republike Slovenije za leto 2025 in Predloga proračuna Republike Slovenije za leto 2026.

Uvodoma dajem besedo predstavnici Ministrstva za finance, gospe Anki Oražem, za dopolnilno obrazložitev predlogov v celoti.

Izvolite.

Vse članice in člane odbora, vabljene ter ostale prisotne prav lepo pozdravljam!

Začenjam 29. nujno sejo Odbora za izobraževanje, znanost in mladino.

Obveščam vas, da je zadržan in se seje ne more udeležiti kolega Damijan Zrim. Na seji kot nadomestni član sodeluje kolega Andrej Poglajen, ki nadomešča kolegico Alenko Jeraj.

S sklicem seje ste prejeli dnevni red. Ker v poslovniškem roku nisem prejela predlogov za spremembo dnevnega reda, ugotavljam, da je določen dnevni red seje kot ste ga prejeli s sklicem. Na dnevnem redu imamo dve točki, in sicer 1. točka je Predlog sprememb proračuna Republike Slovenije za leto 2025 in pod 2. točko Predlog proračuna Republike Slovenije za leto 2026. Odboru predlagam, da združimo 1. in 2. točko, obravnavo 1. in 2. točke dnevnega reda. Se strinjamo? (Da.) Se, v redu.

Prehajamo na obravnavo 1. IN 2. TOČKE DNEVNEGA REDA - PREDLOG SPREMEMB PRORAČUNA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA LETO 2025 IN PREDLOG PRORAČUNA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA LETO 2026.

Gradivo za sejo s predlogoma proračunov je objavljeno na spletnih straneh Državnega zbora. Na seji so vabljeni Ministrstvo za finance, Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje in Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije.

Obravnavo bomo opravili na podlagi 157. in 166. člena Poslovnika Državnega zbora kot zainteresirano delovno telo. V skladu s Poslovnikom Državnega zbora lahko odbor kot zainteresirano delovno telo obravnava Predlog sprememb proračuna oziroma Predlog proračuna z vidika svojih pristojnosti, torej le v tistem delu, ki se nanaša na njegovo delovno področje. To pomeni, da bomo obravnavali le tista dela predlogov proračunov, ki se nanašata na Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje ter Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije.

Prehajamo na predstavitev Predloga sprememb proračuna Republike Slovenije za leto 2025 in Predloga proračuna Republike Slovenije za leto 2026.

Uvodoma dajem besedo predstavnici Ministrstva za finance, gospe Anki Oražem, za dopolnilno obrazložitev predlogov v celoti.

Izvolite.

Anka Oražem

Lepo pozdravljeni in hvala za besedo.

S strani Ministrstva za finance bom na kratko izpostavila nekaj osnovnih podatkov iz splošnega dela predlogov proračunov za leti 2025 in 2026. Pri pripravi obeh proračunov so se poleg srednjeročnega fiskalno strukturnega načrta Republike Slovenije za obdobje 2025 in 2028, upoštevala tudi jesenska napoved gospodarskih gibanj UMAR, zakonske in druge prioritete, napovedi predlagateljev finančnih načrtov za namen izvajanja načrta za okrevanje in odpornost ter evropske kohezijske politike.

Prihodki državnega proračuna so za leto 2025 načrtovani v višini 15,2 milijardi evrov, od tega se načrtuje 12,8 milijard evrov za davčne prihodke, 1,4 milijarde evrov za prejeta sredstva iz proračuna EU, 0,8 milijard evrov za nedavčne prihodke ter 0,2 milijardi evrov skupaj za kapitalske prihodke, donacije in transferne prihodke. Načrtovani prihodki so v primerjavi s sprejetim proračunom 2025, višji za 4,6 odstotka.

Za leto 2026 so prihodki načrtovani v višini 15,9 milijard evrov in so glede na leto 2025 višji za 4,5 odstotka. Odhodki državnega proračuna so za leto 2025 načrtovani v višini 17,1 milijarde evrov, kar je za 1,3 milijarde evrov oziroma 8 odstotkov več kot v sprejetem proračunu 2025. Višji odhodki so predvsem zaradi višjih stroškov dela iz naslova odprave nesorazmerij in prenove plačnega sistema, uskladitve transferov z rastjo cen življenjskih potrebščin, izvajanja Zakona o osebni asistenci, rasti obrambnih izdatkov skladno z resolucijo o splošnem dolgoročnem programu razvoja in opremljanja Slovenske vojske do leta 2040 ter politike prometa in prometne infrastrukture. Za leto 2026 so odhodki načrtovani v višini 17,1 milijarda evrov, kjer se največji delež namenja izobraževanju in športu, socialni varnosti in pokojninskemu varstvu. V bilanci prihodkov in odhodkov se za leto 2025 načrtuje primanjkljaj v višini 1,9 milijarde evrov oziroma 2,6 odstotka bruto domačega proizvoda. V letu 2026 pa v višini 1,2 milijardi evrov oziroma 1,6 odstotka bruto domačega proizvoda. Na seji matičnega odbora za finance bodo podrobneje predstavljene okoliščine in izhodišča načrtovanja proračunov za prihodnji dve leti. Hvala.

Anka Oražem

Lepo pozdravljeni in hvala za besedo.

S strani Ministrstva za finance bom na kratko izpostavila nekaj osnovnih podatkov iz splošnega dela predlogov proračunov za leti 2025 in 2026. Pri pripravi obeh proračunov so se poleg srednjeročnega fiskalno strukturnega načrta Republike Slovenije za obdobje 2025 in 2028, upoštevala tudi jesenska napoved gospodarskih gibanj UMAR, zakonske in druge prioritete, napovedi predlagateljev finančnih načrtov za namen izvajanja načrta za okrevanje in odpornost ter evropske kohezijske politike.

Prihodki državnega proračuna so za leto 2025 načrtovani v višini 15,2 milijardi evrov, od tega se načrtuje 12,8 milijard evrov za davčne prihodke, 1,4 milijarde evrov za prejeta sredstva iz proračuna EU, 0,8 milijard evrov za nedavčne prihodke ter 0,2 milijardi evrov skupaj za kapitalske prihodke, donacije in transferne prihodke. Načrtovani prihodki so v primerjavi s sprejetim proračunom 2025, višji za 4,6 odstotka.

Za leto 2026 so prihodki načrtovani v višini 15,9 milijard evrov in so glede na leto 2025 višji za 4,5 odstotka. Odhodki državnega proračuna so za leto 2025 načrtovani v višini 17,1 milijarde evrov, kar je za 1,3 milijarde evrov oziroma 8 odstotkov več kot v sprejetem proračunu 2025. Višji odhodki so predvsem zaradi višjih stroškov dela iz naslova odprave nesorazmerij in prenove plačnega sistema, uskladitve transferov z rastjo cen življenjskih potrebščin, izvajanja Zakona o osebni asistenci, rasti obrambnih izdatkov skladno z resolucijo o splošnem dolgoročnem programu razvoja in opremljanja Slovenske vojske do leta 2040 ter politike prometa in prometne infrastrukture. Za leto 2026 so odhodki načrtovani v višini 17,1 milijarda evrov, kjer se največji delež namenja izobraževanju in športu, socialni varnosti in pokojninskemu varstvu. V bilanci prihodkov in odhodkov se za leto 2025 načrtuje primanjkljaj v višini 1,9 milijarde evrov oziroma 2,6 odstotka bruto domačega proizvoda. V letu 2026 pa v višini 1,2 milijardi evrov oziroma 1,6 odstotka bruto domačega proizvoda. Na seji matičnega odbora za finance bodo podrobneje predstavljene okoliščine in izhodišča načrtovanja proračunov za prihodnji dve leti. Hvala.

Hvala lepa tudi vam. Zdaj pa dajem besedo predstavnici Ministrstva za vzgojo in izobraževanje, državni sekretarki gospe Janji Zupančič. Izvolite.

Hvala lepa tudi vam. Zdaj pa dajem besedo predstavnici Ministrstva za vzgojo in izobraževanje, državni sekretarki gospe Janji Zupančič. Izvolite.

Janja Zupančič

Hvala lepa. Hvala za besedo. Ja, jaz bi že uvodoma se mogoče malo opravičila, ker bom o nekih kraticah govorila, saj vsi poznamo EKP, NOO, da bomo malo bolj racionalni s časom.

Naš predlog finančnega načrta za leti 2025 in 26 upošteva ta naslednji, naslednje prioritete: gre za pokrivanje že sprejetih zakonskih obveznosti, transfere za delovanje javnih zavodov, subvencije za vrtec, subvencije za malice učencev in dijakov, kosila učencev in podobno, potem za zagotavljanje sredstev za davek na dodano vrednost in za projekte iz načrta za okrevanje in odpornost, katerih nosilca sta naše ministrstvo in pa MOPE. Potem za zagotavljanje sredstev za investicije, neupravičene stroške za projekte energetske sanacije srednjih šol, ki se sofinancirajo z NOO, katerih nosilec je, kot sem rekla, MOPE. Izvedba razpisa za sofinanciranje občinskih investicij v letu 2026 in pa sredstva za prostore Evropske šole. Potem 4 procentov sredstev je namenjenih za rezervo za plače zaradi prenove plačnega sistema in pa nato še sredstva za dvig finančnih spodbud za učiteljski poklic, povečanje zneska štipendij ter povračil šolnin učiteljem za programe dodatnega strokovnega izpopolnjevanja za pridobitev dodatnih kompetenc za poučevanje. Predlog finančnega načrta za leto 2025 znaša 2 milijardi 133 milijonov 763 tisoč 4 evre, kar predstavlja 12 in pol odstotkov vseh izdatkov državnega proračuna. Integralna sredstva predstavljajo veliko večino, znašajo več kot milijardo in 100 milijonov, namenska sredstva znašajo 4 milijone, in pa evropska sredstva pa znašajo skorajda 9 milijonov, pripadajoča slovenska udeležba pa slabe 4 milijone. Sredstva mehanizma za okrevanje in odpornost so načrtovana, pri Ursu. Za leto 2026 pa je obseg sredstev še večji, znaša 2 milijardi 302 milijona 281 tisoč 764 evrov, kar pa predstavlja že 13,4 odstotka vseh izdatkov državnega proračuna. Integralna sredstva se tudi tukaj povečujejo na skoraj 2 milijardi 300 milijonov, namenska sredstva 4 milijone, evropska sredstva skoraj 9 in naša udeležba pri tem znaša slabe 4 milijone sredstva NOO so načrtovana tudi tukaj pri Ursu. In pa v primerjavi z letom 2025 se sredstva v letu 2026 povečujejo za 168 milijonov, kar znaša 7,9 odstotka, povečanje pa gre predvsem na račun višjih integralnih sredstev.

Programsko je Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje nosilec politike 19 - Izobraževanje in šport, na katero odpade v predlogih finančnih načrtov za omenjeni leti 99,4 odstotka vseh sredstev. Zdaj splošni cilji ministrstva ostajajo nespremenjeni. V osnovi gre za zagotavljanje dostopne in kakovostne vzgoje in izobraževanja za vse, kar pa vključuje tako skrb za kakovostno izvajanje programov vzgoje in izobraževanja, skrb za otroke in mladostnike s posebnimi potrebami, zagotavljanje sredstev za investicije v šolski prostor. Tukaj se načrtuje izvedba razpisa za sofinanciranje občinskih investicij v vrtce in osnovne šole v obdobju 2026 - 29, financiranje investicij s področja šolstva. Narodnosti in srednjega šolstva ter zavodov s posebnimi potrebami. Nadalje se sredstva namenjajo za zagotavljanje sredstev za investicije v izboljšanje izobraževalne infrastrukture, ki se sofinancira iz sredstev mehanizma ENO, potem za ukrepe za povečanje vključenosti predšolskih otrok v vrtec, kot so brezplačni vrtec za drugega otroka, ki je sočasno v vrtcu s starejšim sorojencem, in brezpogojno brezplačni vrtec za tretjega in nadaljnje otroke iz družine ter krajši programi v vrtcih za otroke, ki vrtca še ne obiskujejo. Krepitev izobraževanja odraslih, tukaj govorimo o osnovni šoli za odrasle in o svetovalni mreži, potem zagotavljanje pogojev za večjo športno aktivnost učencev in mladine, nadalje aktivnosti za privabljanje mladih za učiteljski poklic in za dvig ugleda učiteljskega poklica in izvajanje razvojnih aktivnosti, ki se v pretežni meri financirajo iz ENO in EKP.

Zdaj samo na kratko še o sredstvih iz mehanizma za okrevanje in odpornost. Ta so načrtovana pri koordinacijskem organu za leto 2025 v višini 78,8 milijonov in v letu 2026 v višini skoraj 36 milijonov. MVI v ENO načrtuje izvedbo reform in ukrepov na treh področjih oziroma treh komponentah. Gre za prvo področje zeleni prehod, druga komponenta trajnostna prenova stavb. Tukaj se načrtujejo investicije s ciljem celovite energetske sanacije, izobraževalne infrastrukture, ki predstavljajo stavbe izjemnega družbenega pomena tudi zaradi epidemije covid 19.

Drugo področje je digitalna preobrazba, tukaj je vključena komponenta, dve, digitalna preobrazba javnega sektorja in javne uprave, tukaj se načrtujejo različni ukrepi v smeri zagotovitve ustrezne IKT infrastrukture, digitalnih aplikacij in storitev za ustrezne širokopasovne povezave v izobraževalne in športne namene. Za področje pametna trajnostna in vključujoča rast se načrtuje različne ukrepe znotraj komponente 5, krepitev kompetenc, zlasti digitalnih in tistih, ki jih zahtevajo novi poklici in zeleni prehod. S ciljem krepitve kompetenc za digitalni in zeleni prehod, za hitrejše odzivanje na potrebe gospodarstva in družbe ter krepitev prehoda iz izobraževanja na trg dela, kot tudi krepitev odpornosti izobraževalnega sistema.

V okviru programa EKP 2021-20 27 pa MVI s svojimi vsebinami projektov sodeluje v petih prednostnih nalogah. To so naloge inovacijska družba znanja, digitalna povezljivost, znanja in spretnosti ter odzivni trg dela, dolgotrajna oskrba in zdravje ter socialna vključenost in še peto področje, prestrukturiranje premogovnih regij. Sredstva so za leti 2025 in 2026 v finančnem načrtu Ministrstva za vzgojo in izobraževanje prikazana le delno in načrtovana samo za tiste projekte, za katere so bile s strani MKRR že izdane odločbe o podpori. Gre za dvig kakovosti dvojezičnega šolstva za madžarsko in narodno skupnost v Sloveniji ter slovensko narodno skupnost na Madžarskem, ozaveščanje za vseživljenjsko učenje, večnamenske romske centre, kot inovativna učna okolja v projektu Skupaj za znanje, potem za temeljne kompetence za obdobje 2023-2029 in pa z mladinskim delom proti prekarnosti mladih in pa projekt, ki spodbuja gibanje z imenom Zmigaj. Predlog finančnega načrta za leto 2025 za sredstva EKP pa znaša 8,1 milijona, pripadajoča naša udeležba pa znaša skoraj 4 milijone. Za leto 2026 je znesek dosti podoben, 8,2 milijona in pripadajoča slovenska udeležba. 3,8. Toliko na hitro za enkrat. Hvala.

Janja Zupančič

Hvala lepa. Hvala za besedo. Ja, jaz bi že uvodoma se mogoče malo opravičila, ker bom o nekih kraticah govorila, saj vsi poznamo EKP, NOO, da bomo malo bolj racionalni s časom.

Naš predlog finančnega načrta za leti 2025 in 26 upošteva ta naslednji, naslednje prioritete: gre za pokrivanje že sprejetih zakonskih obveznosti, transfere za delovanje javnih zavodov, subvencije za vrtec, subvencije za malice učencev in dijakov, kosila učencev in podobno, potem za zagotavljanje sredstev za davek na dodano vrednost in za projekte iz načrta za okrevanje in odpornost, katerih nosilca sta naše ministrstvo in pa MOPE. Potem za zagotavljanje sredstev za investicije, neupravičene stroške za projekte energetske sanacije srednjih šol, ki se sofinancirajo z NOO, katerih nosilec je, kot sem rekla, MOPE. Izvedba razpisa za sofinanciranje občinskih investicij v letu 2026 in pa sredstva za prostore Evropske šole. Potem 4 procentov sredstev je namenjenih za rezervo za plače zaradi prenove plačnega sistema in pa nato še sredstva za dvig finančnih spodbud za učiteljski poklic, povečanje zneska štipendij ter povračil šolnin učiteljem za programe dodatnega strokovnega izpopolnjevanja za pridobitev dodatnih kompetenc za poučevanje. Predlog finančnega načrta za leto 2025 znaša 2 milijardi 133 milijonov 763 tisoč 4 evre, kar predstavlja 12 in pol odstotkov vseh izdatkov državnega proračuna. Integralna sredstva predstavljajo veliko večino, znašajo več kot milijardo in 100 milijonov, namenska sredstva znašajo 4 milijone, in pa evropska sredstva pa znašajo skorajda 9 milijonov, pripadajoča slovenska udeležba pa slabe 4 milijone. Sredstva mehanizma za okrevanje in odpornost so načrtovana, pri Ursu. Za leto 2026 pa je obseg sredstev še večji, znaša 2 milijardi 302 milijona 281 tisoč 764 evrov, kar pa predstavlja že 13,4 odstotka vseh izdatkov državnega proračuna. Integralna sredstva se tudi tukaj povečujejo na skoraj 2 milijardi 300 milijonov, namenska sredstva 4 milijone, evropska sredstva skoraj 9 in naša udeležba pri tem znaša slabe 4 milijone sredstva NOO so načrtovana tudi tukaj pri Ursu. In pa v primerjavi z letom 2025 se sredstva v letu 2026 povečujejo za 168 milijonov, kar znaša 7,9 odstotka, povečanje pa gre predvsem na račun višjih integralnih sredstev.

Programsko je Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje nosilec politike 19 - Izobraževanje in šport, na katero odpade v predlogih finančnih načrtov za omenjeni leti 99,4 odstotka vseh sredstev. Zdaj splošni cilji ministrstva ostajajo nespremenjeni. V osnovi gre za zagotavljanje dostopne in kakovostne vzgoje in izobraževanja za vse, kar pa vključuje tako skrb za kakovostno izvajanje programov vzgoje in izobraževanja, skrb za otroke in mladostnike s posebnimi potrebami, zagotavljanje sredstev za investicije v šolski prostor. Tukaj se načrtuje izvedba razpisa za sofinanciranje občinskih investicij v vrtce in osnovne šole v obdobju 2026 - 29, financiranje investicij s področja šolstva. Narodnosti in srednjega šolstva ter zavodov s posebnimi potrebami. Nadalje se sredstva namenjajo za zagotavljanje sredstev za investicije v izboljšanje izobraževalne infrastrukture, ki se sofinancira iz sredstev mehanizma ENO, potem za ukrepe za povečanje vključenosti predšolskih otrok v vrtec, kot so brezplačni vrtec za drugega otroka, ki je sočasno v vrtcu s starejšim sorojencem, in brezpogojno brezplačni vrtec za tretjega in nadaljnje otroke iz družine ter krajši programi v vrtcih za otroke, ki vrtca še ne obiskujejo. Krepitev izobraževanja odraslih, tukaj govorimo o osnovni šoli za odrasle in o svetovalni mreži, potem zagotavljanje pogojev za večjo športno aktivnost učencev in mladine, nadalje aktivnosti za privabljanje mladih za učiteljski poklic in za dvig ugleda učiteljskega poklica in izvajanje razvojnih aktivnosti, ki se v pretežni meri financirajo iz ENO in EKP.

Zdaj samo na kratko še o sredstvih iz mehanizma za okrevanje in odpornost. Ta so načrtovana pri koordinacijskem organu za leto 2025 v višini 78,8 milijonov in v letu 2026 v višini skoraj 36 milijonov. MVI v ENO načrtuje izvedbo reform in ukrepov na treh področjih oziroma treh komponentah. Gre za prvo področje zeleni prehod, druga komponenta trajnostna prenova stavb. Tukaj se načrtujejo investicije s ciljem celovite energetske sanacije, izobraževalne infrastrukture, ki predstavljajo stavbe izjemnega družbenega pomena tudi zaradi epidemije covid 19.

Drugo področje je digitalna preobrazba, tukaj je vključena komponenta, dve, digitalna preobrazba javnega sektorja in javne uprave, tukaj se načrtujejo različni ukrepi v smeri zagotovitve ustrezne IKT infrastrukture, digitalnih aplikacij in storitev za ustrezne širokopasovne povezave v izobraževalne in športne namene. Za področje pametna trajnostna in vključujoča rast se načrtuje različne ukrepe znotraj komponente 5, krepitev kompetenc, zlasti digitalnih in tistih, ki jih zahtevajo novi poklici in zeleni prehod. S ciljem krepitve kompetenc za digitalni in zeleni prehod, za hitrejše odzivanje na potrebe gospodarstva in družbe ter krepitev prehoda iz izobraževanja na trg dela, kot tudi krepitev odpornosti izobraževalnega sistema.

V okviru programa EKP 2021-20 27 pa MVI s svojimi vsebinami projektov sodeluje v petih prednostnih nalogah. To so naloge inovacijska družba znanja, digitalna povezljivost, znanja in spretnosti ter odzivni trg dela, dolgotrajna oskrba in zdravje ter socialna vključenost in še peto področje, prestrukturiranje premogovnih regij. Sredstva so za leti 2025 in 2026 v finančnem načrtu Ministrstva za vzgojo in izobraževanje prikazana le delno in načrtovana samo za tiste projekte, za katere so bile s strani MKRR že izdane odločbe o podpori. Gre za dvig kakovosti dvojezičnega šolstva za madžarsko in narodno skupnost v Sloveniji ter slovensko narodno skupnost na Madžarskem, ozaveščanje za vseživljenjsko učenje, večnamenske romske centre, kot inovativna učna okolja v projektu Skupaj za znanje, potem za temeljne kompetence za obdobje 2023-2029 in pa z mladinskim delom proti prekarnosti mladih in pa projekt, ki spodbuja gibanje z imenom Zmigaj. Predlog finančnega načrta za leto 2025 za sredstva EKP pa znaša 8,1 milijona, pripadajoča naša udeležba pa znaša skoraj 4 milijone. Za leto 2026 je znesek dosti podoben, 8,2 milijona in pripadajoča slovenska udeležba. 3,8. Toliko na hitro za enkrat. Hvala.

Hvala lepa tudi vam.

Zdaj pa besedo dajem predstavniku Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in inovacije. Državnemu sekretarju doktorju Juretu Gašpariču, izvolite.

Hvala lepa tudi vam.

Zdaj pa besedo dajem predstavniku Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in inovacije. Državnemu sekretarju doktorju Juretu Gašpariču, izvolite.