Vse članice in člane odbora, vabljene ter ostale prisotne prav lepo pozdravljam!

Začenjam 29. nujno sejo Odbora za izobraževanje, znanost in mladino.

Obveščam vas, da je zadržan in se seje ne more udeležiti kolega Damijan Zrim. Na seji kot nadomestni član sodeluje kolega Andrej Poglajen, ki nadomešča kolegico Alenko Jeraj.

S sklicem seje ste prejeli dnevni red. Ker v poslovniškem roku nisem prejela predlogov za spremembo dnevnega reda, ugotavljam, da je določen dnevni red seje kot ste ga prejeli s sklicem. Na dnevnem redu imamo dve točki, in sicer 1. točka je Predlog sprememb proračuna Republike Slovenije za leto 2025 in pod 2. točko Predlog proračuna Republike Slovenije za leto 2026. Odboru predlagam, da združimo 1. in 2. točko, obravnavo 1. in 2. točke dnevnega reda. Se strinjamo? (Da.) Se, v redu.

Prehajamo na obravnavo 1. IN 2. TOČKE DNEVNEGA REDA - PREDLOG SPREMEMB PRORAČUNA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA LETO 2025 IN PREDLOG PRORAČUNA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA LETO 2026.

Gradivo za sejo s predlogoma proračunov je objavljeno na spletnih straneh Državnega zbora. Na seji so vabljeni Ministrstvo za finance, Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje in Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije.

Obravnavo bomo opravili na podlagi 157. in 166. člena Poslovnika Državnega zbora kot zainteresirano delovno telo. V skladu s Poslovnikom Državnega zbora lahko odbor kot zainteresirano delovno telo obravnava Predlog sprememb proračuna oziroma Predlog proračuna z vidika svojih pristojnosti, torej le v tistem delu, ki se nanaša na njegovo delovno področje. To pomeni, da bomo obravnavali le tista dela predlogov proračunov, ki se nanašata na Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje ter Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije.

Prehajamo na predstavitev Predloga sprememb proračuna Republike Slovenije za leto 2025 in Predloga proračuna Republike Slovenije za leto 2026.

Uvodoma dajem besedo predstavnici Ministrstva za finance, gospe Anki Oražem, za dopolnilno obrazložitev predlogov v celoti.

Izvolite.

Lepo pozdravljeni in hvala za besedo.

S strani Ministrstva za finance bom na kratko izpostavila nekaj osnovnih podatkov iz splošnega dela predlogov proračunov za leti 2025 in 2026. Pri pripravi obeh proračunov so se poleg srednjeročnega fiskalno strukturnega načrta Republike Slovenije za obdobje 2025 in 2028, upoštevala tudi jesenska napoved gospodarskih gibanj UMAR, zakonske in druge prioritete, napovedi predlagateljev finančnih načrtov za namen izvajanja načrta za okrevanje in odpornost ter evropske kohezijske politike.

Prihodki državnega proračuna so za leto 2025 načrtovani v višini 15,2 milijardi evrov, od tega se načrtuje 12,8 milijard evrov za davčne prihodke, 1,4 milijarde evrov za prejeta sredstva iz proračuna EU, 0,8 milijard evrov za nedavčne prihodke ter 0,2 milijardi evrov skupaj za kapitalske prihodke, donacije in transferne prihodke. Načrtovani prihodki so v primerjavi s sprejetim proračunom 2025, višji za 4,6 odstotka.

Za leto 2026 so prihodki načrtovani v višini 15,9 milijard evrov in so glede na leto 2025 višji za 4,5 odstotka. Odhodki državnega proračuna so za leto 2025 načrtovani v višini 17,1 milijarde evrov, kar je za 1,3 milijarde evrov oziroma 8 odstotkov več kot v sprejetem proračunu 2025. Višji odhodki so predvsem zaradi višjih stroškov dela iz naslova odprave nesorazmerij in prenove plačnega sistema, uskladitve transferov z rastjo cen življenjskih potrebščin, izvajanja Zakona o osebni asistenci, rasti obrambnih izdatkov skladno z resolucijo o splošnem dolgoročnem programu razvoja in opremljanja Slovenske vojske do leta 2040 ter politike prometa in prometne infrastrukture. Za leto 2026 so odhodki načrtovani v višini 17,1 milijarda evrov, kjer se največji delež namenja izobraževanju in športu, socialni varnosti in pokojninskemu varstvu. V bilanci prihodkov in odhodkov se za leto 2025 načrtuje primanjkljaj v višini 1,9 milijarde evrov oziroma 2,6 odstotka bruto domačega proizvoda. V letu 2026 pa v višini 1,2 milijardi evrov oziroma 1,6 odstotka bruto domačega proizvoda. Na seji matičnega odbora za finance bodo podrobneje predstavljene okoliščine in izhodišča načrtovanja proračunov za prihodnji dve leti. Hvala.

Hvala lepa tudi vam. Zdaj pa dajem besedo predstavnici Ministrstva za vzgojo in izobraževanje, državni sekretarki gospe Janji Zupančič. Izvolite.

Hvala lepa. Hvala za besedo. Ja, jaz bi že uvodoma se mogoče malo opravičila, ker bom o nekih kraticah govorila, saj vsi poznamo EKP, NOO, da bomo malo bolj racionalni s časom.

Naš predlog finančnega načrta za leti 2025 in 26 upošteva ta naslednji, naslednje prioritete: gre za pokrivanje že sprejetih zakonskih obveznosti, transfere za delovanje javnih zavodov, subvencije za vrtec, subvencije za malice učencev in dijakov, kosila učencev in podobno, potem za zagotavljanje sredstev za davek na dodano vrednost in za projekte iz načrta za okrevanje in odpornost, katerih nosilca sta naše ministrstvo in pa MOPE. Potem za zagotavljanje sredstev za investicije, neupravičene stroške za projekte energetske sanacije srednjih šol, ki se sofinancirajo z NOO, katerih nosilec je, kot sem rekla, MOPE. Izvedba razpisa za sofinanciranje občinskih investicij v letu 2026 in pa sredstva za prostore Evropske šole. Potem 4 procentov sredstev je namenjenih za rezervo za plače zaradi prenove plačnega sistema in pa nato še sredstva za dvig finančnih spodbud za učiteljski poklic, povečanje zneska štipendij ter povračil šolnin učiteljem za programe dodatnega strokovnega izpopolnjevanja za pridobitev dodatnih kompetenc za poučevanje. Predlog finančnega načrta za leto 2025 znaša 2 milijardi 133 milijonov 763 tisoč 4 evre, kar predstavlja 12 in pol odstotkov vseh izdatkov državnega proračuna. Integralna sredstva predstavljajo veliko večino, znašajo več kot milijardo in 100 milijonov, namenska sredstva znašajo 4 milijone, in pa evropska sredstva pa znašajo skorajda 9 milijonov, pripadajoča slovenska udeležba pa slabe 4 milijone. Sredstva mehanizma za okrevanje in odpornost so načrtovana, pri Ursu. Za leto 2026 pa je obseg sredstev še večji, znaša 2 milijardi 302 milijona 281 tisoč 764 evrov, kar pa predstavlja že 13,4 odstotka vseh izdatkov državnega proračuna. Integralna sredstva se tudi tukaj povečujejo na skoraj 2 milijardi 300 milijonov, namenska sredstva 4 milijone, evropska sredstva skoraj 9 in naša udeležba pri tem znaša slabe 4 milijone sredstva NOO so načrtovana tudi tukaj pri Ursu. In pa v primerjavi z letom 2025 se sredstva v letu 2026 povečujejo za 168 milijonov, kar znaša 7,9 odstotka, povečanje pa gre predvsem na račun višjih integralnih sredstev.

Programsko je Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje nosilec politike 19 - Izobraževanje in šport, na katero odpade v predlogih finančnih načrtov za omenjeni leti 99,4 odstotka vseh sredstev. Zdaj splošni cilji ministrstva ostajajo nespremenjeni. V osnovi gre za zagotavljanje dostopne in kakovostne vzgoje in izobraževanja za vse, kar pa vključuje tako skrb za kakovostno izvajanje programov vzgoje in izobraževanja, skrb za otroke in mladostnike s posebnimi potrebami, zagotavljanje sredstev za investicije v šolski prostor. Tukaj se načrtuje izvedba razpisa za sofinanciranje občinskih investicij v vrtce in osnovne šole v obdobju 2026 - 29, financiranje investicij s področja šolstva. Narodnosti in srednjega šolstva ter zavodov s posebnimi potrebami. Nadalje se sredstva namenjajo za zagotavljanje sredstev za investicije v izboljšanje izobraževalne infrastrukture, ki se sofinancira iz sredstev mehanizma ENO, potem za ukrepe za povečanje vključenosti predšolskih otrok v vrtec, kot so brezplačni vrtec za drugega otroka, ki je sočasno v vrtcu s starejšim sorojencem, in brezpogojno brezplačni vrtec za tretjega in nadaljnje otroke iz družine ter krajši programi v vrtcih za otroke, ki vrtca še ne obiskujejo. Krepitev izobraževanja odraslih, tukaj govorimo o osnovni šoli za odrasle in o svetovalni mreži, potem zagotavljanje pogojev za večjo športno aktivnost učencev in mladine, nadalje aktivnosti za privabljanje mladih za učiteljski poklic in za dvig ugleda učiteljskega poklica in izvajanje razvojnih aktivnosti, ki se v pretežni meri financirajo iz ENO in EKP.

Zdaj samo na kratko še o sredstvih iz mehanizma za okrevanje in odpornost. Ta so načrtovana pri koordinacijskem organu za leto 2025 v višini 78,8 milijonov in v letu 2026 v višini skoraj 36 milijonov. MVI v ENO načrtuje izvedbo reform in ukrepov na treh področjih oziroma treh komponentah. Gre za prvo področje zeleni prehod, druga komponenta trajnostna prenova stavb. Tukaj se načrtujejo investicije s ciljem celovite energetske sanacije, izobraževalne infrastrukture, ki predstavljajo stavbe izjemnega družbenega pomena tudi zaradi epidemije covid 19.

Drugo področje je digitalna preobrazba, tukaj je vključena komponenta, dve, digitalna preobrazba javnega sektorja in javne uprave, tukaj se načrtujejo različni ukrepi v smeri zagotovitve ustrezne IKT infrastrukture, digitalnih aplikacij in storitev za ustrezne širokopasovne povezave v izobraževalne in športne namene. Za področje pametna trajnostna in vključujoča rast se načrtuje različne ukrepe znotraj komponente 5, krepitev kompetenc, zlasti digitalnih in tistih, ki jih zahtevajo novi poklici in zeleni prehod. S ciljem krepitve kompetenc za digitalni in zeleni prehod, za hitrejše odzivanje na potrebe gospodarstva in družbe ter krepitev prehoda iz izobraževanja na trg dela, kot tudi krepitev odpornosti izobraževalnega sistema.

V okviru programa EKP 2021-20 27 pa MVI s svojimi vsebinami projektov sodeluje v petih prednostnih nalogah. To so naloge inovacijska družba znanja, digitalna povezljivost, znanja in spretnosti ter odzivni trg dela, dolgotrajna oskrba in zdravje ter socialna vključenost in še peto področje, prestrukturiranje premogovnih regij. Sredstva so za leti 2025 in 2026 v finančnem načrtu Ministrstva za vzgojo in izobraževanje prikazana le delno in načrtovana samo za tiste projekte, za katere so bile s strani MKRR že izdane odločbe o podpori. Gre za dvig kakovosti dvojezičnega šolstva za madžarsko in narodno skupnost v Sloveniji ter slovensko narodno skupnost na Madžarskem, ozaveščanje za vseživljenjsko učenje, večnamenske romske centre, kot inovativna učna okolja v projektu Skupaj za znanje, potem za temeljne kompetence za obdobje 2023-2029 in pa z mladinskim delom proti prekarnosti mladih in pa projekt, ki spodbuja gibanje z imenom Zmigaj. Predlog finančnega načrta za leto 2025 za sredstva EKP pa znaša 8,1 milijona, pripadajoča naša udeležba pa znaša skoraj 4 milijone. Za leto 2026 je znesek dosti podoben, 8,2 milijona in pripadajoča slovenska udeležba. 3,8. Toliko na hitro za enkrat. Hvala.

Hvala lepa tudi vam.

Zdaj pa besedo dajem predstavniku Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in inovacije. Državnemu sekretarju doktorju Juretu Gašpariču, izvolite.

Hvala lepa predsedujoča. Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci. Dovolite mi uvodoma, da samo v nekaj besedah predstavim oziroma postavim naš proračun v širši globalni oziroma konkretneje v evropski kontekst. Verjamem, da ste vsi seznanjeni z globalnimi izzivi, s katerimi se soočamo zlasti v Evropi, verjamem tudi, da ste seznanjeni tako z Letinim poročilom kot z zadnjim poročilom Maria Draghija. Konkurenčnost Evrope je na preizkušnji. Ne le gospodarska, industrijska konkurenčnost, konkurenčnost družbe kot taka. Draghi pravi, da je treba investirati kar 800 milijard. Gre pravzaprav za obseg sredstev, ki presegajo nekajkrat Marshallov načrt. V vsakem primeru pa se, vsaj po mojem, vsi deležniki iz političnega spektra, kot tudi vsi ostali, načeloma strinjajo z ugotovitvijo dragega poročila, da je lahko nadaljnja rast BDP znotraj EU oziroma konkretno Draghi pravi dve tretjini te rasti utemeljeni le na inovativnosti. Skratka, da se investirati v znanost in znanje pa vendarle splača, da je to dobra investicija. Jaz z veseljem ugotavljam, vsaj po svojih izkušnjah v zadnjih dveh oziroma treh mandatih, je ta Državni zbor ne glede na njegovo sestavo domneval oziroma menil podobno, da se to splača. In to, vsaj po moje, odraža tudi naš proračun za prihodnje leto in za leto 2026.

Tako kot kolegica Janja, bom zgolj na hitro, v grobem predstavil ključne številke, ključne projekte; verjamem da bo potem razprava v nadaljevanju pa se osredinila na to, kar vas podrobneje zanima.

Naš proračun, kot rečeno, temelji na treh stebrih, treh izhodiščih. Prvi je seveda Zakon o znanstveno raziskovalni in inovacijski dejavnosti, ki tudi določa sredstva za znanstveno raziskovalno dejavnost. Drugi je Zakon o visokem šolstvu, ki predpisuje financiranje dejavnosti visokega šolstva, poleg tega pa namenjamo znatna sredstva tudi za investicije. Kumulativno obsega proračun za naslednje leto, govorimo o integralnem delu proračuna, 933 milijonov, v letu 2026 pa 999 milijonov in 100 tisoč evrov. Večina proračuna je razporejenega med dve politiki, politiko 19 izobraževanje, politiko 5 znanost, približno v razmerju pol-pol. Ne bi več govoril o detajlih. Ključno sporočilo po mojem je, da se sprejeti proračun, da se prihodnji proračun glede na sprejeti proračun povečuje za nekaj čez 82 milijonov evrov, kar predstavlja skoraj 10-odstotno povečanje. Proračun za leto 2026 pa se potem še za nadaljnjih 7 odstotkov povečuje glede na proračun za leto 2025. Podobno, kot je kolegica Janja poudarila, bi tudi jaz poudaril, poleg teh integralnih sredstev seveda namenjamo znatna sredstva za znanost in visoko šolstvo, tako iz načrta za okrevanje in odpornost kot iz sredstev evropske kohezijske politike, to pa samo delno vidite v našem proračunu. Namreč, enako kot pri kolegih, tisti ukrepi, za katere so že izdane odločitve o podpori, tisti so že v našem finančnem načrtu, to je recimo konkretno za naslednje leto ukrepov za 19,7 milijonov. Ostali ukrepi pa so še na MKRR, Ministrstvo za kohezijo in regionalni razvoj, denarja tam pa je kar precej. Predvidena sredstva v naslednjem letu so 67 milijonov, v letu 2026 pa kar 140 milijonov, podobno s sredstvi Načrta za okrevanje in odpornost TAS na Ursutu, torej v okviru Ministrstva za finance. Za naše namene jih je tudi kar precej, kasneje bom nekaj besed namenil tudi, kako jih bomo porabili. Drugo leto konkretno 88 milijonov, leto kasneje pol manj, ampak, kot veste, avgusta 2026 zastavica ZNO pade.

Eno stvar bi še poudaril. Proračun kot celota, proračun celotnega sektorja država je prvič pravzaprav zasnovan tako, da številna ministrstva pristopajo k problematiki raziskav, razvoja in inovacij celovito, kar pomeni, da so sredstva za raziskave in razvoj namenjena tudi v finančnih načrtih ostali oziroma v proračunih ostalih ministrstev, kar je vsaj po mojem še posebej razveseljivo. Upam, da se bo ta trend tudi nadaljeval. Kar zadeva za izobraževanje, sredstev naslednje leto je 460 milijonov, leto kasneje 474 milijonov. Dvig sredstev zaenkrat še predpisuje obstoječi ZVIS, se pravi, sredstva se morajo zvišati za toliko, za kolikor zraste BDP. Kar zadeva investicij, namenjamo zanje samo iz integrale 34 milijonov v letu 2025 55, v letu 2026, precej od tega v letu 2026 bo šlo za gradnjo Nuka 2.

Če zdaj, kot rečeno, zgolj na hitro preletim nekaj projektov, ki bi jih veljalo izpostaviti in ki pravzaprav nagovarjajo najbolj pereče probleme, s katerimi se sooča področje visokega šolstva in znanosti. Investirali bomo v prenovo študentskih domov, kar se seveda vsaj meni zdi zelo, zelo pomembno. Skratka, zaman je graditi, bom rekel, izvrstno raziskovalno visokošolsko infrastrukturo, če študentje nimajo kje spati. Mislim, da imamo že NRP za dva študentska domova, za obnovo dveh študentskih domov. V okviru Univerze v Mariboru 15 depandanso, načrtujemo pa seveda tudi druge projekte. Zelo zanimiv oziroma pomemben projekt v okviru digitalizacije je vzpostavitev dveh repozitorijev, ki jih bo Arnes postavljal za potrebe odprte znanosti, enega v Mariboru, drugega v Ljubljani, na dveh različnih tektonskih ploščah, kjer se bodo vsi raziskovalni podatki, ki jih sproduciramo, zbirali in kasneje tudi obdelovali. Investicije v visokošolske javne raziskovalne organizacije so bile že večkrat javno omenjene, pa jih bom še enkrat poudaril. Medicinska fakulteta na Vrazovem trgu, Veterinarska fakulteta Univerze v Ljubljani, planiramo izgradnjo Fakultete za strojništvo, to so vsi projekti, ki so tako rekoč v teku, v katerikoli fazi pač, pač procesa že so.

Še en zelo pomemben projekt, ki ni investicijski projekt, pa vendarle je pomemben, je, jaz bom uporabil šifro / nerazumljivo/ TRL(?) 3 do 6. Veste, da znanstveno dejavnost pravzaprav jo motrimo skozi tako imenovano lestvico tehnološke pripravljenosti Technology readiness level, od 1 o 9, od 1 do 3 so bazične raziskave, tiste nad 6 so že tiste, ki so bližje trgu, komercializaciji, med 3 pa 6, pa ne le pri nas, povsod v Evropi, v glavnem, je tako imenovana Dolina smrti, kar pomeni, da to bazično znanje, ki ga imamo na inštitutih, na univerzah, ne znamo povezati s tistim znanjem, ki bi pravzaprav bilo zrelo za komercializacijo in to naslavljamo z enim obsežnim programom, skoraj 60 milijonskim TRL(?) projektom 3 do 6, kjer bomo akademske inštitucije povezali z gospodarstvom, za to, da bodo naslavljali tista vprašanja, ki so zaenkrat zapakirana v slovensko strategijo pametne trajnostne specializacije. Nadejamo si seveda nekih konkretnih rešitev.

Ravno tako, seveda so sredstva predvidena za projekt / nerazumljivo/ univerze v Mariboru, ki gre tako za investicijski projekt, kot za vzpostavitev tehnološke platforme, uporablja, bom rekel, bom rekel, celotno paleto evropskih sredstev, tudi, tudi sredstva za Sklada za pravičen prehod. Tukaj bi omenil, saj je po mojem zelo zanimiv in potreben projekt, demonstracijski center za baterijske tehnologije, ki ga v okviru Kemijskega inštituta vzpostavljamo v Kisovcu pri Zagorju, gre pravzaprav za demonstracijski laboratorij, ki se bo ukvarjal s shranjevanjem energije, ravno tako pa spet v okviru Kemijskega inštituta, vzpostavljamo prav na lokaciji Kemijskega inštituta, Center za genske in celične terapije. Gre za projekt, ki bo v 50 procentih financiran iz inštrumenta MSCA co-fund. Kolegi s Kemijskega inštituta so pridobili na zelo kompetitivnem razpisu ta sredstva, povezujejo se z najprestižnejšimi evropskimi inštitucijami, 15 milijonov so sami pridobili, 15 milijonov zagotavlja naše ministrstvo, zato da bomo vzpostavili, bom rekel, en zelo sodoben laboratorij za najnaprednejše, odkrivanje najnaprednejših metod zdravljenja raka.

Večino denarja za raziskovalno dejavnost, kot sami veste, plasiramo ne direktno preko ministrstva, tega ne želimo, to ni prav, zato imajo vse razvite države raziskovalne agencije, mi smo preteklo leto vzpostavili ARIS iz nekdanjega ARRS, Raziskovalno in inovacijsko agencijo, ki smo jo precej okrepili, tako kadrovsko kot, bom rekel, strukturno, nenazadnje tudi finančno in ARIS je tisti, ki bo večino, bom rekel, tega raziskovalnega denarja, plasiral med raziskovalne inštitucije, univerze, inštitute in tudi, seveda, tudi gospodarske subjekte. Tam razvijamo nove inštrumente. Eden izmed, vsaj meni bolj všečnih spet je projekt Gravity, gravitacijski projekti, katerih cilj je da združijo, bom rekel, vse raziskovalce v Sloveniji vseh inštitucij, ki naslavljajo neka aktualna družbena vprašanja in skušajo najti rešitve.

Na kratko, upam, da sem bil dovolj izčrpen, sicer pa sva tukaj s kolegico, vodjo naših financ Marjano Kovačič Miklič in upam, da bova odgovorila na vsa vaša vprašanja.

Hvala.

Hvala lepa tudi vam.

Zdaj pa sledi razprava članic in članov odbora o predlogih proračuna. Ugotavljam, da amandmaji niso bili vloženi.

In kot prva se je priglasila kolegica Alenka Hlebec. Ne… / oglašanje iz dvorane/ Helbl. Oprosti, saj sem se, ne vem, nisem mislila na… / oglašanje iz dvorane/ Helbl.

Alenka Helbl, izvoli, beseda je tvoja.

Hvala za besedo.

Lep pozdrav vsem, predstavnikom ministrstev!

Ja, po pregledu tega proračuna bi jaz mogoče zdaj najprej za Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje, pa mogoče tudi kar primerjavo obeh proračunskih let, o katerih danes govorimo oziroma vprašanja tudi, pa potem še Ministrstvo za visoko šolstvo.

Torej, ja, spremembe so kar, glede na sprejeti proračun za leto 2025, višje, torej so povečane postavke. Kot smo slišali, torej tudi v letu 2026 za 13,4 procente celotnega proračuna, v letu 2025 pa dobrih 212 milijonov in še nekaj v letu 2026 mogoče.

Zdaj samo k posameznim postavkam, kjer so mogoče neka občutna zvišanja, znižanja, nekaj vprašanj. In sicer, torej pri postavki Povečanje vključenosti otrok v predšolsko vzgojo, kjer gre za kar občuten znesek povišanja, v letu 2025 pa 2026 pa še dodatno, tukaj gre verjetno zaradi tega, ker, ker je tudi ta pravica s 1. 9. 2021 in pričakujemo torej občutno, torej tudi dodatno število priseljenih otrok, da ima torej drugi otrok oziroma torej za vsak tretji nadaljnji otrok iz družine pač pod določenimi pogoji brezplačen vrtec. Pravzaprav pa je tukaj verjetno, predvidevam, še so določeni ukrepi, ki ste jih, ki jih je tudi minister navajal v svoji predstavitvi, da boste v naslednjih letih torej povečali število otrok torej zadnje leto pred vstopom v šolo, če je to to. Ali gre tukaj tudi za povečanje vključenosti, vključenih otrok v vrtce, tudi povezano torej z vključitvijo, z vključitvijo romskih otrok v vrtce? Kajti videli smo pravzaprav, da brezplačni vrtec za drugega in nadaljnje otroke se je izkazal kot učinkovit; navsezadnje tudi vlaganje v otroke nikoli ne smemo jemati kot strošek.

Potem tudi pod postavko Izvajanje osnovnošolskih programov je dvig za 110 milijonov pa pol skorajda. Tukaj imam vprašanje. In torej potem še v letu 2026, mislim, da, je še dodatno povišanje na torej za dobrih 100 oziroma, če imam pravi podatek, skorajda 200 milijonov. Tukaj imam tudi eno vprašanje problematike na novo uvedenega razširjenega programa, torej tudi tukaj so vključeni ti različni ukrepi, ki bodo, ki bodo v naslednjih dveh letih torej širili razširjen program po osnovnih šolah. Me pa zanima, tukaj je vključeno tudi, posebej v svojih obrazložitvah ste zapisali, da torej sem sodi izvajanje obveznega in razširjenega programa osnovnošolskega izobraževanja, ki omogoča, da učenci uspešno dokončajo osnovnošolsko izobraževanje, torej tukaj so tudi nacionalno preverjanje znanja, izvedbe programov, šole v naravi, dni dejavnosti in drugih oblik celodnevne dejavnosti za učence, dijake in otroke s posebnimi potrebami. Potem je tukaj tudi organizacija tekmovanj iz znanja. Posebej pa ste zapisali tudi, da posebno pozornost namenjate tudi, velja dopolnilnemu pouku slovenskega jezika v tujini in izvajanju dopolnilnega pouka slovenščine za učence tujce ter izvajanje programa osnovne šole. Jaz bi tukaj morda posebej opozorila tudi na to, da ob sprejemanju Zakona o osnovni šoli nismo uspeli s tem, da, in na to opozarjajo tudi starši glede nacionalnega preverjanja znanja, da ni dodatnega roka. Če je tukaj zdaj mogoče, zakaj tega dodatnega roka ni, mogoče problem, pa ne bi smelo biti, no, financ. Sicer ne vidim razloga, kajti namen nacionalnega preverjanja znanja je prav, prav, tudi to ste zapisali v obrazložitvah, preverjanje kakovosti. In nikakor ne moremo potem - kakovosti osnovnošolskega izobraževanja - in nikakor ne moremo potem to jemati kot torej vzeti kot za tiste otroke, ki takrat ne bodo mogli pisati nacionalnega preverjanja znanja, kot da bo vzeto kot neko povprečje. Zanje je to pomembno, če smo se lotili tega s tem namenom. Potem v nadaljevanju so tukaj še investicije v srednje šole, jaz sem si jih malo pogledala tudi v NRP. Moram reči, da to kar se tiče torej Koroške, lahko rečem, da smo to tudi želeli na Koroškem, in da je to vključeno. Me pa natančneje zanima, namreč, razlagate, da v letu 2025 je predvideno financiranje 18 investicij v srednje šole, v letu 2026 pa 5 investicij. Torej, za katere investicije v srednje šole konkretno gre? Glede investicij v vrtce in osnovne šole, pa navajate, da vse teče po razpisu. To so pa razpisi, ki so bili izvedeni že v času prejšnje vlade in bodo zaključeni v letu 2025. Sledi torej moje logično vprašanje, kaj potem, po letu 2025, kako s tem novim razpisom. Namreč, pojavljajo se že vprašanja, po posameznih lokalnih skupnostih, da šole, ki so bile recimo zgrajene mogoče 15 let nazaj, 20, največ, pokajo že po šivih, tudi zaradi tega, ker imamo, govorim iz konkretnega primera, iz mojega okolja, kar dosti priseljenih otrok in se postavlja vprašanje, če je zaznavno dovolj hitro dejstvo, da bo kmalu potreba po določenih razširitvah, torej prizidkih, kakorkoli. Torej kako bo sledil ta razpis glede tega? Potem so torej sofinanciranje energetske sanacije objektov, tudi to smo pregledali, je smiselno, lahko povem tudi iz mojega okolja, da lahko rečemo, čeprav je bilo to že kar nekaj časa, torej v dogovarjanju, da je zdaj vključen v NRP.

Potem pa še vprašanje tudi glede Urada Republike Slovenije za mladino. V bistvu je ocena realizacije za leto 2024 je precej višja v primerjavi z realizacijo 2023. S temi spremembami proračuna 2025 namenjate še dodatna 2 milijona. Kakšni so torej razlogi, kakšni so, torej bodo rezultati. Namreč zanima me postavka urejanje sistema in podporne dejavnosti na področju trga dela ter storitve za trg dela, kjer povišujete skorajda, torej v celoti koliko je zvišano, torej slaba 2 milijona. In pa potem tudi glede na to, da se v postavki tudi pod Uradom Republike Slovenije za mladino, pri postavki 19.01 - Urejanje sistema in podporne dejavnosti na področju izobraževanja in športa prav tako povečuje za skorajda 106 tisoč evrov, kar je pa me zanima torej, kaj pričakujete, kakšni so razlogi in kakšni so pričakovani rezultati?

Potem pa še vprašanje za podprogram štipendije za pedagoške poklice. V sprejetem proračunu sicer povišanje glede na oceno realizacije, realizacijo 2023, vendar vseeno ste predlagali zdaj tudi znižanje pri spremembah za proračun 2025 za 37 tisoč evrov. Pravzaprav je vprašanje, zakaj, če je to sploh potem, lahko rečemo, primeren znesek glede na to, da je ukrep višjih štipendij za pridobitev nujno potrebnega kadra v šolah ste, to je tudi minister navajal, lahko zelo uspešen. Moram pa tukaj prebrati oziroma citirati tudi novega ministra za vzgojo in izobraževanje, ki je na predstavitvi dejal, med drugim citiram: "Torej, to pomeni, da imamo dobro tretjino, slabo tretjino tistih, ki diplomirajo in se vpišejo na študijske programe, že delujejo, to kažejo podatki, ker ukrepi, ki so bili sprejeti na Ministrstvu za vzgojo in izobraževanje, zlasti v zanimanju za štipendije je poraslo število vlog za štipendije, tako da če bom imenovan za ministra, bom tukaj predlagal tudi povečanje deleža sredstev, da bi vsi tisti, ki izpolnjujejo pogoje štipendije tudi pridobili. Res je, da jih v letu 2026 zvišujete, ko gre pa za celo koledarsko leto, ki bo zajeto torej v 2026, ampak se mi zdi, da če smo ta ukrep, če ste ta ukrep tako ponotranjili, da ga jemljete kot izjemno uspešnega, da je smiselno, da so te postavke višje in da so pravzaprav tudi same štipendije toliko visoke, da so, čeprav se lahko tu glede izobraževanja učitelja pač vsebinsko tudi pogovarjamo še drugače.

Potem pa, če gremo kar na Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije, tudi tukaj se povečuje, kot ste povedali. Povedali ste tudi, da se nekaj glede tega, kako se znižujejo sredstva na postavki Podpora raziskovalni infrastrukturi, torej za slabih deset milijonov, in da se jemljejo v celoti sredstva pod postavko Človeški viri v podporo znanosti, in sicer torej mladi raziskovalci, mobilnost in spodbude najboljšim raziskovalcem, kar morda niti ni, mislim je vprašanje, kaj zdaj to pomeni pravzaprav. Ker v samih obrazložitvah nikjer ni pojasnjeno, zakaj ta denar pravzaprav jemljete. Pozdravljam sicer gradnjo študentskih domov tudi v Mariboru, ker mi je dokaj znano, kako je tam s 15 in tako naprej.

Torej, še enkrat, zakaj tolikšno nižanje na podprogramu podpora raziskovalni infrastrukturi? Če gre to zdaj vse tudi na agencijo, kot ste omenjali? Potem je tudi vprašanje, zakaj bo šlo dobrih 16 milijonov na podprogramu, pardon, Prilagajanje podnebnim spremembam. Namreč, v sprejetem proračunu za to postavko ni bilo nič denarja, zdaj pa je dobrih 16 milijonov. Ne vem, mogoče gre to tudi za kakšen super računalnik.

Potem je tudi precejšnje znižanje na podprogramu univerzitetne knjižnice v primerjavi s sprejetim proračunom za leto 2025, kjer v bistvu jemljete kar precej, mislim da je tukaj postavka 6 milijonov 330 tisoč, čeprav je to tudi v bistvu visok znesek, za kakšen ukrep pravzaprav to gre, ker je to pač zelo tudi pomembno.

Zdaj, zmedeni sta dve postavki. To je bivanje študentov in študentski domovi. Torej, ne vem... /oglašaje iz klopi/ ja saj, torej pri študentskih domovih ste zvišali,, pri podprogramu Bivanje študentov pa se finančna sredstva ne spreminjajo. Morda je tudi tukaj smiselno razmisliti glede na stanje, stanje, ki se bo kmalu verjetno spremenilo tudi pri študentih, mislim, da glede na socialno stanje, se postavi vprašanje, torej pri študentskih domovih se zviša za dobra dva milijona v primerjavi s sprejetim proračunom. Pa sprašujem, se vam zdi glede na to aktualno problematiko premalo postelj v študentskih domovih, pravzaprav vsepovsod? Mogoče še najmanj tudi res, da v Mariboru. In pa tudi glede na to, da so izjemno visoke cene za študente sob na trgu, torej najemnine. Se vam zdi, da je to dovolj? Toliko za enkrat, pa če bom pa še mogoče kaj, če bo potrebno. Hvala lepa.

Hvala lepa tudi tebi. Besedo dajem kolegici Ivi Dimic, izvolite.

Hvala lepa za besedo, spoštovana predsednica! Spoštovani državni sekretarji, kolegice in kolegi! Lahko rečem, da ko vidimo tak proračun, ki je tako optimistično zastavljen, se seveda človek sprašuje ali pa razume, da ta projekcija nakazuje, da bo morala država še povečati, verjetno, davčne obremenitve in z njim davčni izplen, da bo se lahko to vse tako optimistično financiralo, ker drugih virov prihodkov praktično verjetno ni, da bomo pokrili na vseh resorjih zastavljeni proračun tako za leto 2025, 2026, kar pomeni, da bomo mogoče v kakšni taki težki situaciji, ampak zdaj grem najprej, če lahko, tako kot je šla podobno kolegica Helbl, tudi sama, najprej skozi proračun za leto 2025, potem pa še za leto 2026. Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje je proračunska sredstva nekako zastavilo za leto 2025 za 212 milijonov evrov, na skupaj 2,1 milijarde evrov, in bo tako za 151 milijonov evrov višja od ocenjene realizacije za leto 2024. Če pa grem zdaj podrobno po postavkah, ki praktično me zanimajo, pa bi prosila kakšen potem, kakšen odgovor.

Za podporo Dejavnost trga dela se namenja 8 milijonov evrov. V sprejetem proračunu za to postavko ni bilo predvidenih sredstev, zato me zanima, kaj je razlog za spremembo oziroma kakšni ukrepi se načrtujejo v okviru tega za podporo dejavnosti trga dela. Za predšolsko vzgojo se namenja dodatnih 34 milijonov evrov, skupaj 76 milijonov evrov. Največji del povečanja se bo namenil za povečanje vključenosti otrok v predšolsko vzgojo, in me zanima: Na kakšen način se načrtuje povečanje vključenosti otrok v vrtcih? S katerimi, na kakšen način, skratka, s katerimi ukrepi ali pa kako boste to zagotovili?

Za osnovno šolstvo se bo v letu 2025 namenilo dodatnih 120 milijonov evrov, skupaj 1,4 milijarde evrov. Seveda o tem je govorila tudi že državna sekretarka, kar pozdravljam, hkrati pa seveda si želimo, da bo to naše osnovno šolstvo ostalo kvalitetno. Ravno tako za splošno in poklicno šolstvo se namenja dodatnih 18 milijonov evrov, zdaj bo skupaj 509 milijonov evrov. Za prehrano študentov, dijakov in učencev se namenja dodatnih 14 milijonov evrov, se pravi, skupaj 74 milijonov evrov. Zato me zanima, ali se v teh sredstvih so že predvidene tudi investicije v šolske kuhinje in kadre, ki jih bodo šole potrebovale zaradi sprejetega Zakona o šolski prehrani. Nekaj ste omenjali, ampak ali so tukaj noter seveda že tudi upoštevane investicije. In kaj se dogaja s projektom skupnih šolskih kuhinj. O tem sem že večkrat vprašala, pa mi boste mogoče znali odgovoriti, koliko delež je zdaj ta projekt, ki naj bi bil pilotno tudi zastavljen. Obseg sredstev za štipendije za pedagoške poklice se znižuje. Sicer ne veliko, gre za 37 tisoč evrov manj, toda me zanima, kakšen je smisel tega znižanja, ob tem, da nam praktično skoraj primanjkuje 4 tisoč učiteljev. Zakaj, zakaj za te, za ta poklic se sredstva za leto 2025 znižujejo? In tudi že kolegica je to omenjala, pa me vseeno zanima, kako nameravate rešiti zaplet s plačljivimi šolskimi tekmovanji. Ker v Zvezi za tehnično kulturo Slovenije zaradi administrativne napake na razpisu, kot trdijo sami seveda, niso bila odobrena sredstva za sofinanciranje šolskih tekmovanj. Mislim, ali si predstavljate starša, ki mora plačati za to, da gre njegov otrok na tekmovanje iz logike. Mislim, malo, malo je, malo je hecno ratalo, kdo mu pol? Škoda se mi zdi, zato ker so eni otroci, imajo željo po tem tekmovanju, ampak to je dodatno, zaradi tega izpada je to prišlo dodatno breme na starše. Toliko kar se tiče, bom rekla, Ministrstva za vzgojo in izobraževanje za leto 2025.

Jaz imam tako strukturirano, sem si, da zdaj bi šla še na Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije. Tudi tukaj se proračunska sredstva Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in inovacije po predlogu sprememb proračuna za leto 2025 za 45 milijonov povečujejo, kar znaša 993 milijonov evrov. Pet postavk je takih, ki bi mogoče želela kakšen komentar. Za članstvo v mednarodnih institucijah se namenja dodatne štiri milijone evrov, skupaj osem milijonov evrov, in me zanima, za katero članstvo oziroma v katerih mednarodnih institucijah gre? Za znanstveno raziskovalno dejavnost, seveda, se namenja dodatnih 11 milijonov, kar ves čas, bom rekla, pozdravljamo. Tudi v Novi Sloveniji se zavzemamo, da so sredstva za znanstveno raziskovalno dejavnost zagotovljena. Potem, če grem naprej, za pospeševanje tehnološkega razvoja gospodarstva se načrtuje dodatne 4,5 milijona evrov sredstev, na skupaj deset milijonov evrov, in me zanima, kakšne aktivnosti se predvidevajo v tem okviru. Uvaja se nova postavka za prilagajanje podnebnim spremembam, za kar je namenjenih 16,4 milijona evrov. Za kaj konkretno se predvideva ta sredstva? Ker je to nova postavka in za višje in visokošolsko izobraževanje se namenja dodatnih pet milijonov evrov, to je skupaj 446 milijonov evrov, vendar pa se za šest milijonov evrov znižuje postavka univerzitetnih knjižnic, pa me tukaj zanima zakaj?

To je za leto 2025 in če grem še na leto 2026, tudi tukaj Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje, za leto 2026 znašajo proračunska sredstva predvidena 2,3 milijarde evrov in bodo za 320 milijonov evrov višja od ocenjene realizacije za leto 2024, se pravi za letošnje leto. Za predšolsko vzgojo se namenja 95 milijonov evrov, kar je 19 milijonov evrov več kot v letu 2025. Največji del dodatnih sredstev se bo namenil za povečanje ponovne vključenosti otrok v predšolsko vzgojo in seveda me zanima, kaj oziroma kakšen, na kakšen način se načrtuje povečanje vključenosti otrok v vrtce, ker se sredstva povečujejo, se pravi, da bo to neka, konstantno povečevanje sredstev. Za osnovno šolo se bo v letu 2026 namenilo 1,5 milijarde evrov, kar je 175 milijonov več od ocenjene realizacije v letu 2024, me tudi zanima, no, katere, na kakšen način ali gre tukaj zgolj zaradi povečanja, bom rekla, zakona, ki bo povečal plače ali je še kaj drugega tukaj noter? Ravno tako za srednje splošno in poklicno izobraževanje, kjer se sredstva v 2026 dvigujejo za 98 milijonov. Za prehrano študentov, dijakov in učencev se namenja ponovno dodatnih 78 milijonov, dodatnih 14 milijonov več kot je ocenjena realizacija v letu 2024. Ravno tako sprašujem ali so tukaj noter predvidene investicije v šole, v šolske kuhinje, kadre, ki jih bodo šole potrebovale zaradi sprejetja Zakona o šolski prehrani, ki bo uvedel brezplačna kosila za vse učence s 1. septembrom 2027, se pravi, smo že blizu datumu, ko naj bi to bilo zagotovljeno že za vse učence, pa me zanima, kako daleč so ti projekti in če ta sredstva predvidevajo tudi investicije v te šolske kuhinje.

In če se še dotaknem predloga za proračun za leto 2026 Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in inovacije. Tudi tu se proračunska sredstva za leto 2026 dvigujejo za 147 milijonov evrov več od ocenjene realizacije za leto 2024 in bodo znašala kar 999 milijonov evrov. Za znanost in raziskovalno dejavnost se ponovno namenja več sredstev, to je 65 milijonov evrov več, kar je skupen znesek 483 milijonov evrov. Me pa tukaj zanima postavka, za višje in visokošolsko izobraževanje se namenja 466 milijonov evrov, 20 milijonov evrov več kot v letu 2025, vendar pa se znotraj te postavke močno znižujejo sredstva za študentske domove, saj je za ta namen predvidenih samo 2,2 milijona evrov, kar je 7,5 milijonov evrov manj kot v letu 2025. In glede na veliko pomanjkanje študentskih postelj v Ljubljani in na obali je praktično nerazumljivo, no, pa mi boste povedali, zakaj se ta sredstva v letu 2026 znižujejo? Ne verjamem, da bomo uspeli v letu 2025 zagotoviti dovoljšnje število postelj za študente predvsem v Ljubljani in pa tudi na obali. No, pa me zanima, zakaj kar 7,5 milijonov evrov manj za ta namen? Za nagrade in socialne pravice na področju kulture se predvideva 15 milijonov oziroma en milijon evrov več kot v 2025 in me zanima, kaj se načrtuje v okviru teh dodatnih sredstev? / oglašanje iz dvorane/ Ja, tule noter imate v... Čakajte, da bom našla, sem si ven spisala. Mislim, da je kultura in civilna družba, na tem področju, boste povedali kaj... / oglašanje iz dvorane/ en milijon se... Ja, ja, no, pa pol milijona, no, ja, se opravičujem, ne, 2026 moram gledati. Tri milijone ja, še pol milijona, no, se opravičujem za, zato me zanima kaj bo iz tega izhajalo.

No, jaz mislim, da, to so, jaz sem svoja, bom rekla, pogled na proračun strnila v ta vprašanja. Mislim, da sem korektno vprašala, šla po postavkah, seveda si želim, da bi naše izobraževanje in šolstvo bilo dostopno vsem, da bi bilo ostalo kvalitetno. Imam pa samo še mogoče dve vprašanji, ki sta mogoče ne toliko vezani na sam proračun, upam, da mi bo predsednica dovolila, ampak v tekom, tekom obravnave in tega, sem, sem seveda naletela na ene dve problematiki, ki so delno naslonjene tudi na področje šolstva, in tukaj je, če imate seveda predvidene projekte sodelovanja z Ministrstvom za zdravje glede, tudi glede izobraževanja učiteljev na področju psihoterapije? Namreč, ko smo, ko smo pogovarjali, so dejali, psiho psihiatri, da izobražujejo učitelje, samo, žal, da tega denarja za to izobraževanje učiteljev ni moglo zagotoviti Ministrstvo za izobraževanje, ker ni imelo sredstev in se je ta postavka dala iz področja zdravja, pa mu samo še, me zanima, ker smo v rožnatem oktobru, mislim, da je prav, da ozaveščamo tudi o tem. Večkrat smo govorili tudi o možnosti sodelovanja Ministrstva za šolstvo in Ministrstva za zdravje, predvsem o ozaveščanju osnovnošolskih otrok in tudi njihovih staršev glede cepljenja HPV, pa me zanima, če imate kakšen skupen projekt predviden tudi v okviru tega proračuna?

Najlepša hvala.