Spoštovane in spoštovani, seveda najprej članice Odbora za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano in vsi vabljeni na današnjo sejo!

Vesela sem, da ste se odzvali našemu vabilu ne glede na to, da je petek. Namreč, v Državnem zboru deluje zelo veliko delovnih teles in je težko najti proste sobe, kjer lahko delamo. Hvala vsem strokovnjakom, ki ste se odzvali našemu vabilu, in seveda hvala predstavnikom Vlade, da ste danes z nami. Torej, začenjamo 32. nujno sejo našega odbora.

Najprej vas seznanjam, da je danes odsotna oziroma zadržana doktor Tatjana Greif, ki je članica našega odbora, in ne bo mogla biti z nami. Imam še eno pooblastilo: Branko Zlobko nadomešča našega člana Jerneja Žnidaršiča. Ostali člani in članice smo prisotni, smo sklepčni in lahko gremo na določitev dnevnega reda današnje seje. Dnevni red ste sprejeli s sklicem 7. oktobra letos. Predlogov za spremembo dnevnega reda nisem dobila.

Torej, prešli bomo na 1. točko dnevnega reda. Glede na to, da imamo danes, bom rekla, razširjeno sejo odbora s strani politikov, torej poslancev, bom še pred samo točko, ki jo bom obrazložila, posebej pozdravila evropske poslance, ki so bili danes vabljeni na to sejo, in bom kasneje skozi vsebino tudi povedala, zakaj. Torej, posebej nam je v čast in sem vesela, da imamo med sabo, zdaj vidim, dva evropska poslanca, prvi je na moji levi, gospod Matjaž Nemec - hvala za udeležbo -, in drugi je Matej Tonin. Hvala za vajino udeležbo. Tudi za ostale člane bo naš zapisnik na voljo, kajti na koncu bomo ravno vas, ki ste naši predstavniki v Evropskem parlamentu, prosili, da posvetite tej temi, o kateri se bomo danes pogovarjali, posebno pozornost.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA - BOJ PROTI GOLJUFIJAM IN ZAVAJAJOČIM PRAKSAM V AGROŽIVILSKI VERIGI.

Bom kratko obrazložila predlog, ki smo ga v Novi Sloveniji pripravili za današnjo razpravo, in seveda poskušala obrazložiti le tiste najbolj pomembne točke, zakaj danes želimo o tem razpravljati. Zakaj želimo kot politiki poslušati stroko in na koncu želimo kot politiki prositi stroko, da na tem področju dela čim bolj usklajeno in čim več, kajti mislim, da bomo iz današnje razprave tudi se sami lahko prepričali, da so goljufije v agroživilski verigi zelo velik problem.

Naš predlog za sklic seje ste vsi dobili in ga bom zelo kratko predstavila. Verjetno ste si lahko vsi prebrali, da so goljufije oziroma zavajajoče prakse v agroživilski verigi ne samo pri nas v Sloveniji, ampak tudi na nivoju Evropske unije zelo velik problem in da stanejo na eni strani potrošnike, na drugi strani pa kmete in vse, ki se ukvarjajo s prehransko verigo, predvsem tiste, ki se pošteno ukvarjajo s prehransko verigo, stanejo več milijard evrov. To se pravi, tovrstna dejanja povzročajo veliko gospodarsko škodo. Vendar pred to škodo se moramo zavedati, da takšna dejanja dejansko močno ogrožajo zdravje ljudi, ogrožajo kakovost hrane, ogrožajo ugled vseh, ki sodelujejo v prehranski verigi, in je zelo, zelo velika teža odkrivanja, torej na organih odkrivanja in seveda tudi na vseh, ki dejansko vršijo nadzor znotraj prehranske verige. Da je potrebno te organe okrepiti, predvsem pa jih prositi, da delujejo zelo sinhronizirano in strokovno. Kajti kadar govorimo o goljufih, govorimo o načinih delovanja, ki ga je zelo težko razkriti. Predvsem pa so, kot sem rekla, žrtve tovrstnih dejanj potrošniki, ki so zaradi tega izpostavljeni tudi močnemu tveganju. Namreč, na eni strani lahko govorimo o nepoštenih praksah, se pravi, da potrošniki kupujejo nekaj, kar v resnici ni, in so s tem zavedeni. Mnogo hujše pa je takrat, kadar so tovrstni izdelki slabo oziroma nepravilno ali zavajajoče označeni, kot na primer v primeru prisotnosti alergenov. Takrat se vsi najbrž zavedamo, da govorimo tudi lahko o tem, da takšna živila lahko povzročijo hude zdravstvene težave ali celo smrt.

Katera so ta živila, o katerih bomo danes največ govorili, glede na njihovo pojavnost v prehranski verigi. Gotovo je prav, da se spomnimo najprej na med, ki je slovenska tradicija in je zelo, zelo podvržen tovrstnim goljufivim praksam, o čemer bomo posamezni strokovnjaki oziroma predsednik Čebelarske zveze, ki ga tudi pozdravljam med nami, govoril. Najbrž nekje na istem nivoju je tudi ekstra deviško olje. Imamo strokovnjakinjo, ki se ji zahvaljujem. Vsa druga hrana, začimbe, kava, vino, sadni sokovi, to se pravi vse, kar pravzaprav vsak dan lahko kot potrošniki zaužijejo, torej, na območju cele Evrope. Zato skozi Evropo in ostale institucije se že vrsto let borijo proti tem goljufivim praksam. Gre za veliko kriminalnih združb. Našli smo poročilo Evropske unije, kjer pišejo, da so 19 različnih kriminalnih združb odkrili in te združbe so se ukvarjale z razno raznimi potvorbami. In šlo je za velike, velike milijone evrov na eni strani in tone in tone hrane, ki je bila na trgu pod drugačnim imenom oziroma za katero je bilo ugotovljeno, da je ponaredek. Spomnila vas bom morda za konec, da je dejansko bil eden prvih šokantnih primerov, ki smo ga tudi mi - takrat sem bila še del nadzorne verige - ugotovili v Evropi. Pravzaprav začetek - malo vas ve - je bil v Sloveniji oziroma v Kranju, kjer smo takratni inšpektorji oziroma so takratni inšpektorji Uprave za varno hrano posumili, da gre za goljufivo prakso. In dejansko takrat se je začel ta velik škandal, ki smo mu rekli konjski škandal, ko se je konjsko mleko, meso konj, ki nikoli ne bi smeli, ker so bili športni konji, nikoli ne bi smeli pristati v verigi, znašli v prehranski verigi po celi Evropi. Takrat je tudi Evropa prvič stopila skupaj in izvedla sinhronizirano akcijo nadzora. In nad rezultati smo bili seveda presenečeni. V kakšne razsežnosti je šlo? Naj vam povem za primer: na Nacionalnem veterinarskem inštitutu so analizirali goveje kanelone, v katerem ni bilo niti ene trohice govedine, bili so pa najdeni DNK-ji dveh različnih konjev. Se pravi, tako daleč smo takrat prišli pri teh goljufivih praksah. Vendar, žal, se te ne ustavljajo, ampak se še bolj širijo.

Torej, današnja seja je namenjena vsem, na eni strani strokovnjakom, da jih poslušamo in jih podpremo, na drugi strani nam, politikom, ki delujemo na nivoju naše države, in, kot sem rekla, politikom, ki delujete na evropskem nivoju, da skupaj naredimo vse, da bi se te goljufive prakse omejile, da bi tudi potrošnike osveščali. Žal se pri takih praksah potrošniki sami ne morejo zaščititi, morajo jih zaščititi državne oziroma evropske institucije. Zato, spoštovani vsi, predvsem, kot sem rekla, predstavniki Evropskega parlamenta, zelo veseli bomo, če se boste danes seznanili s to problematiko in jo kasneje tudi v proceduri, ko bo kakršenkoli dokument, ker verjetno bo nekaj teh dokumentov prišlo v parlament, Evropski parlament, da ga boste tudi podprli.

V luči tega, kar sem danes govorila, smo v Novi Sloveniji tudi pripravili sklepe, ki ste jih lahko videli; ne bom jih posebej predstavljala. Zato bom kar prešla na besedo gostom. Kot prvim, seveda, bomo dali besedo predstavnikom Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Povabljena je bila gospa ministrica Mateja Čalušić, ki se je opravičila in je ni z nami. Z nami sta državna sekretarka in generalna direktorica Uprave za varno hrano. In verjetno bo gospa državna sekretarka Knezova… Bomo dali kar besedo gospe generalni direktorici, vam se pa zahvaljujem, da ste z nami.

Generalna direktorica Vida Znoj, beseda je vaša.

Hvala za besedo.

Lep pozdrav tudi v mojem imenu! Jaz bom danes predstavila vse aktivnosti, ki jih Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin pelje v sklopu ugotavljanja goljufivih praks. Pa bom tudi predstavila vse aktivnosti, ki se v zadnjem obdobju pojavljajo, kjer so pa v bistvu širše vključeni tudi drugi inšpekcijski organi in tudi organi pregona. Zdaj morate najprej vedeti, da goljufija vsako dejanje, kjer je kumulativno ugotovljena samo neskladnost z evropsko zakonodajo, zavajanje kupcev, pridobivanje neupravičene koristi in se izvaja namenoma. Tukaj imamo največ težav predvsem pri izkazovanju same namernosti. Zdaj, goljufije se lahko zgodijo kadarkoli v verigi, to se pravi, od same stopnje proizvodnje, predelave, distribucije oziroma maloprodaje. Poznamo pa v bistvu znotraj agroživilske verige več goljufivih praks. Ali gre za ponarejanje in poseganje v sam izdelek, to se pravi, zamenjava, redčenje, odstranitev določenih sestavin, sam ponaredek, kršenje pravic intelektualne lastnine, ponarejanje dokumentov znotraj subjekta in dejavnosti sivega trga, to se pravi, da se proizvodi proizvajajo v neregistriranih oziroma neodobrenih obratih. Kot rečeno, uprava v zadnjem času precej veliko resursov, tako kadrovskih in finančnih, tudi angažira v tej smeri, v smeri ugotavljanja goljufivih praks, tako v okviru rednih nalog, moramo samo povedati, da že v okviru rednih monitoringov, ki jih izvajamo, preverjamo neskladnost živil, ki jo lahko posredno ugotavljamo potem v nadaljevanju, da gre tudi za neskladnosti, ki so vezane na same goljufive prakse.

Predvsem bi pa rada izpostavila vse aktivnosti v okviru posebnih nadzorov. V posebnih nadzorih ugotavljamo skladnost oljčnega olja, to se pravi, ali je oljčno olje uvrščeno v ustrezno kategorijo tako po kakovostnih parametrih, tako ugotavljamo kemijske parametre in samo senzoriko. V letošnjem letu je na tem področju najvišje število vzorcev. Potem, v letošnjem letu smo prvič se odločili, da preverjamo tudi skladnost bučnega olja. Glede skladnosti medu, to delamo vsakoletno. V bistvu preverjamo avtentičnost medu. Moramo pa povedati, da smo letos v bistvu v prvi polovici leta je bil ugotovljen, je bil izveden en posebni nadzor, kjer je bil ugotovljen precej visok delež neskladnosti. Zato smo se odločili, da nadzor ponovimo, in je ravno v teku. Izvajamo izotopske analize z namenom preverjanja porekla živila, potem na perutninskem mesu določamo skupno vsebnost absorbirane vode. Preverjamo ekološki status živil, tako v bistvu gre za živila, ki se sklicujejo na ekološko shemo. Potem preverjamo potvorbo in nezakonito prodajo fitofarmacevtskih sredstev. Izvajali smo posebni nadzor nad prodajo govejega mesa pod shemo Izbrana kakovost. Vsakoletno se izvajajo nadzori, kjer so vključene različne inšpekcijske službe nad stojnično prodajo sadja in zelenjave. Vključili smo v zadnjih dveh letih tudi preverjanje skladnosti športne energijske pijače, predvsem skladnost glede sestave. Potem zelo uspešni smo bili pri ugotavljanju goljufivih praks pri poostrenem uradnem nadzoru pošiljk lesnega pakirnega materiala. V letošnjem letu smo bili tudi uspešni pri nadzoru iz sheme Izbrana kakovost sadja v spomladanskem času. Poleg tega izvajamo v trenutno tudi preverjanje skladnosti porekla mesa znotraj agroživilske verige, predvsem gre tukaj za poreklo Slovenija. Poleg nacionalnih posebnih nadzorov pa na upravi sodelujemo tudi v koordiniranih EU nadzorih, to se pravi, tako smo sodelovali v akciji iz panjev v obdobju 2021, 2022, kjer je uprava zavrnila pošiljko 260 ton medu iz Kitajske zaradi neskladnih parametrov za preverjanje avtentičnosti medu. Potem smo v evropski akciji medu v letu 2015-2017 za preverjanje skladnosti zelišč in začimb v preko Joint Research Centre v obdobju 2019-2021. Potem smo preverjali skladnost ribjo proizvodnjo ter konjskega mesa, kot je bilo že omenjeno. Sodelujemo tudi v operacijah OPSON. Operacija OPSON je bila ustanovljena za boj proti organiziranemu kriminalu na področju goljufij s hrano in pijačo. Operacijo OPSON usklajujeta tako Europol Interpol, vključuje pa organe pregona pregona iz EU in tretjih držav, podpirajo pa tudi Evropski urad za boj proti goljufijam , Evropska komisija, Urad Evropske unije za intelektualno lastnino in nacionalni pristojni organi. Prva faza operacije je bila v letu 2011, letos poteka OPSON14. Vsaka operacija je usmerjena na določene proizvode in države se lahko priključijo enemu ali več usmerjenemu nadzoru. In sedaj, če pogledamo, smo kot uprava sodelovali v OPSON10 2010, 2021, ugotavljanje goljufij z identifikacijskimi dokumenti kopitarji. Potem v OPSON11 smo preverjali v 2021-2022 ugotavljanje goljufij z alkoholnimi pijačami, s svinjskim mesom in svežimi ribami ter potvorbe žefrana. OPSON12 v 2022-2023 usmerjen v nadzor, odkrivanje nepravilnosti v trgovini s hišnimi živalmi. Pri tem moramo povedati, da smo na upravi obravnavali 121 poizvedb, razrešili smo jih 109, in da smo ravno v letošnjem letu v bistvu predstavili na nivoju Evropske komisije na dveh delovnih sestankih naše aktivnosti, kjer smo bili kot država prepoznani, da smo zelo uspešni. V OPSON13 2023-2024 sicer nismo sodelovali, ker še naprej aktivno delujemo na nepravilnosti v trgovini s hišnimi živalmi. Za OPSON14, kot sem omenila, pa bo predvidoma uvodni sestanek konec novembra. Potem še, moram poudariti, da prav zaradi goljufivih praks oziroma ugotavljanje neskladnosti na področju goljufij izvajamo tako rutinske preiskave, razvoj novih metod in analitik, zato smo se povezali ne samo z našimi nacionalnimi laboratoriji v Sloveniji ter imamo za to imenovane tudi zunanje laboratorije, gre za Intertek. Samo da omenim zunanji laboratorij so Intertek nemški laboratoriji, potem sodelujemo tudi z Agsom kot avstrijskim uradnim laboratorijem. Pri naših laboratorijih z uradnimi pa Nacionalni veterinarski inštitut, Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano ter ZRC Koper in Nacionalni inštitut za biologijo.

Zdaj pa bi v bistvu še poudarila to, kar se je pa v zadnjem obdobju spremenilo. Konec leta 2020 je Vlada ustanovila medresorsko delovno skupino za preprečevanje goljufivih in zavajajočih praks. V bistvu ta delovna skupina. Združuje več inšpekcijskih služb, vključuje se tudi policija, od inšpekcijskih služb so tukaj vključeni FURS, TIRS, ZIRS, IRSKGLR in uprava. V tem obdobju je bilo sklicanih pet sestankov oziroma pet sej in na te delovne skupine so bili povabljeni tudi predstavniki Ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport, Inšpektoratom Mestne občine Ljubljana, Inšpektorata Republike slovenije za infrastrukturo ter varuha odnosov v verigi preskrbe s hrano. Tukaj samo želim povedati, da v bistvu širino samega delovanja te skupine. Ta skupina je v okviru svojih strategij s sklepom Vlade, ki je bila ustanovljena za obdobje 2023-2027, morala pripraviti nacionalno strategijo, pripravila je za obdobje 2023-2024. Nacionalna strategija je bila pripravljena skladno z dokumentom Evropske komisije, kjer so predstavljene usmeritve, kako naj bi ta strategija oziroma delovanje na nacionalnem nivoju delovalo. In so v okviru tega bili izvedeni naslednji skupni nadzori: sum na nedovoljeno trgovino z divjačinskim mesom, tako, v bistvu so sodelovali tako uprava, lovska inšpekcija in finančna uprava; goljufija pri prodaji sadja in zelenjave, pri stojnicah, uprava, kmetijska inšpekcija, finančna uprava, tržna, tržna inšpekcija, medobčinski in občinski inšpektorati; potem goljufije na področju prometa z vinom, vinarska inšpekcija, FURS in policija, nelegalna trgovina s pasjimi mladiči uprava, veterinarska inšpekcija, FURS in policija; goljufije na področju prehranskih dopolnil, gre za Zdravstveni inšpektorat in FURS; goljufije na področju trgovine s fitofarmacevtskimi sredstvi FURS in uprava ter goljufije pri mednarodni trgovini z lesom, tudi sodelovanje FURS in fitosanitarna inšpekcija. Gre tudi za krepitev, naloga te skupine je tudi krepitev čezmejnega sodelovanja. In tukaj moram povedati, da ravno tečejo aktivnosti v povezovanje z italijanskimi pristojnimi organi, ki izvajajo nadzor, tako da se dogovarjamo tudi na tem delu za izvajanje posebnega inšpekcijskega nadzora. Prav tako je naloga te skupine krepitev povezave z izvajalci dejavnosti, z interesnimi združenji. Tako je v bistvu zaradi tega, zaradi te aktivnosti uprava sodelovala v okviru živilskega strokovnega posveta, ki je v kmetijskem sejmu AGRA, sodelovanje, usposabljanje v organizaciji OZS ter da sodeluje na delovnih konferencah, ki jih organizirajo v okviru operacije OSO. Mogoče samo določene aktivnosti, ki so bile narejene s strani medresorske skupine. Pripravljene so bile tudi s predlogi za spremembo zakonodaje, prvi predlog spremembe Zakona o gospodarskih družbah z namenom omejitve ustavljanja ustanavljanja osebam, ki so bile ali so neposredno, posredno z več kot 25 procentov udeležene v kapitalski družbi in je bilo v bistvu s pravnomočno odločbo v zadnjih treh letih izrečena globa zaradi prekrška. Zdaj, to je vezano predvsem za trenutno ugotavljanje neskladnosti pri stojničnih prodajah. Pa poleg tega smo v povezavi s stojnično prodajo pripravili predlog, podali predlog spremembe Zakona o cestah za bolj učinkovito ukrepanje zoper takšno prodajo, ter glede na to, da se trenutno na upravi pripravlja Zakon o varni hrani, in glede na to, da je medresorska skupina oblikovana nacionalno za obdobje 2023-2027, menimo na upravi, da je nujno, da je taka skupina še vedno v bistvu polno delujoča. Smo predvideli, da tudi v pripravo, v sam zakon vključimo ustanovitev takšne skupine in njeno delovanje.

Glede samega obveščanja potrošnikov moram povedati, da na upravi obveščamo skladno s sklepom Vlade, to se pravi, o vseh neskladnih in nevarnih živilih. To se pravi, obveščali smo tudi o tistih vzorcih, neskladnih, medu, ki so bile vezane na same potvorbe, vezane na goljufive prakse. Pa morate vedeti, da v strategiji je navedeno, da mora pripraviti medresorska delovna skupina samo letno poročilo in da se predvideva objava skupnega poročila potem oziroma obveščanje javnosti po sprejemu letnega poročila. Na podlagi rezultatov uradnega nadzora so bile ugotovljene goljufive prakse: potvorba medu, uvoženega iz Kitajske, v Luki Koper, ponarejanje fitosanitarnih spričeval za les, ponarejanje potrdil o fumigaciji za les, za izvoz lesnega pakirnega materiala, nelegalna trgovina. Ugotovljeno je bilo več številk zavajanj potrošnikov in nosilcev živilske dejavnosti, vendar brez dokazane namernosti.

To bi bilo v bistvu z moje strani vsaj zaenkrat vse. Mogoče še to, da smo v letošnjem letu podprli CRP, ki tudi aktivno teče, to se pravi, za kodiranje DNA živalskih vrst z namenom ugotavljanja skladnosti glede same označbe porekla mesa v proizvodih.

Najlepša hvala.

Torej, seznanili smo se z aktivnostmi enega od organov, vladnih. Jaz bi predlagala, da gremo zdaj naprej, da nam poda svoje videnje in aktivnosti generalni direktor Finančne uprave, ki je med nami, gospod Peter Grum. Vse, ki boste kasneje dobili besedo, prosim, da se pripravite, da bi imeli nekje 10 minut najprej uvoda in bi bili kasneje seveda na razpolago poslancem za vprašanja.

Tako, da izvolite, gospod Peter Grum. Potem bomo pa dali besedo gospe doktor Mileni Bučar Miklavčič.

Izvolite.

Hvala za besedo, spoštovana predsednica.

Spoštovana evropska poslanca, spoštovani poslanci, predstavniki vladnih služb, lepo pozdravljeni z naše strani! Jaz bi želel uvodoma povedati, da tudi na Finančni upravi pozdravljamo prizadevanja Odbora za kmetijstvo, da se učinkovito stopi na prste tem goljufivim, zavajajočim praksam v agroživilski verigi. Zdaj, kolegica Znojeva z Uprave za varno hrano je že, mislim, da kar obsežno predstavila delovanje uprave na tem področju, pa tudi seveda delovanje te ustanovljene medresorske delovne skupine. Ta medresorska delovna skupina vključuje delo vseh inšpekcijskih služb, ki so na tak ali drugačen način vpletene v nadzor področja, o katerem se danes pogovarjamo. In ena izmed teh inšpekcijskih služb je seveda tudi Finančna uprava. Med nalogami medresorske delovne skupine je seveda tudi dogovarjanje o skupnih nadzorih, finančna uprava pa jih seveda dela tudi po lastni presoji, po lastni analizi tveganja in pa izhajajoč iz prijav, ki jih prejme s strani naših državljanov. Seveda pa vse to v okviru tistih pristojnosti, ki jih izvajamo predvsem na področju izdajanja računov, preverjanja davčnega potrjevanja računov in pa preprečevanja dela in zaposlovanja na črno, seveda pa tudi na področju ostalih davčnih predpisov. Na področju varnosti in kakovosti živil pa izvajamo svoje naloge tudi na carinskem področju, kjer pa so seveda tudi podlaga za uvoz teh izdelkov na koncu ustrezne listine, ki jih izdaja Uprava za varno hrano, na področju, na področju dela medresorske delovne skupine smo v Finančni upravi v letu 2023 izvedli največ nadzorov, to je 289, na področju sadja in zelenjave, izvajamo pa tudi nadzore na drugih področjih. Izvedli smo določene nadzore na področju prometa z vinom, goljufije na področju mednarodne trgovine z lesom, verjetno ste pa v zadnjih časih na socialnih omrežjih zaznali tudi določene aktivnosti Finančne uprave, povezane z odkrivanjem nelegalnega uvoza pasjih mladičev. Zdaj, kot rečeno, vsa ta področja so zelo pereča, ne samo v Sloveniji, ampak tudi na področju Evropske unije, zato še enkrat pozdravljam prizadevanja predsednice in članov te skupine, da se osvetli to temo tudi na tak način in da se pozornost temu področju ustrezno dvigne.

Imel bi zgolj še en komentar, pa ne vem, ali je na mestu, ampak v sklicu seje je bila v enem izmed predlaganih sklepov navedena tudi Finančna uprava kot organ, ki naj bi koordiniral delo vseh inšpekcijskih služb. To delo se danes koordinira pravzaprav v okviru te medresorske delovne skupine. Mislim, da delo poteka dobro pod vodstvom Uprave za varno hrano, in mislim, da so tudi, pa seveda glede na področje dela, najbolj kompetentni za to. Zato mogoče samo komentar v tej smeri, če bi razmislili o reformulaciji tega sklepa, seveda pa ne želim v vašo pristojnost posegati.

Hvala lepa.

Najlepša hvala.

Sem razumela vaš komentar. Predlog je bil namenjen pravzaprav temu, da vas kot zelo velik in dobro organiziran organ, ki ima zelo široke pristojnosti, smo videli kot nekoga, ki bi bil lahko koordinator. Ampak se z vami strinjam in vas razumem in bomo ta sklep seveda kasneje umaknili oziroma pri samem glasovanju bom to povedala, in dali drug sklep, ki ne bo direktno vas imenoval, ampak bomo pač pozvali delovno skupino kot delovno skupino, da nadaljuje z delom.

Zdaj bi dala besedo gospe doktor Mileni Bučar Miklavčič, razvojni svetnici, vodji laboratorija in namestnici predstojnika Inštituta za oljkarstvo. Kajti oljčno olje je eden od artiklov, ki ga mnogokrat, kot smo rekli, najdemo tudi ponarejenega.

Zdaj pa vaš pogled iz prakse, izvolite.

Hvala. Hvala za povabilo.

Jaz mislim, da lahko je res tradicionalno, so potvorbe oljčnega olja iz časa antike. Torej imamo vire pravzaprav, ko se je špansko olje s pravzaprav istrskim mešalo in tako naprej. Torej, to je panoga, ki je mogoče za mnoge vas minorna, nepomembna ali kakorkoli, vendar tradicionalno prisotna v našem okolju. Velik prelom v zadnjem, bomo rekli, stoletju je leta 1981, ko je pravzaprav zaradi poneverjenega, potvorjenega oljčnega olja z repičnim, ki je bil namenjen pravzaprav bio dizlu in zato vseboval anilin, povzročilo veliko škodo mediteranskim državam, ki so vezane na oljčno olje. In seveda je to povzročilo, da v roku deset let od 1981, ko je bilo pravzaprav veliko smrtnih žrtev, v začetku 261, zaključuje se nekje 500, 600. Ampak dejansko analiza tega stanja pravzaprav je pokazala dosti večje škode in od takrat naprej pravzaprav se je leta 1991 zakonodaja oljčnega olja ločila od ostalih rastlinskih olj, torej ni dovoljeno mešanje oziroma mešanje je seveda dovoljeno pač na lastno, na lastno… pravzaprav mešanice olj, vendar ne s tem, da se imenuje oljčno olje. Torej, oljčno olje ima svojo zakonodajo od leta 1991 in v tistih letih smo mi zamudili priložnost. Mi se ukvarjamo pač raziskovalno. Na tem področju je Evropa zelo veliko investirala v laboratorije, zato da se te metode razvijajo, zato da se ugotavljajo te potvorbe in zato da se pravzaprav eno izmed redkih živil, mislim, da je edino, vsaj med olji sigurno, ki ima senzorično analizo za kakovostno razvrščanje, in to zahteva pravzaprav velik angažma, torej velik, bomo rekli tako, finančni suport za to, da pravzaprav to izvajamo. Žal smo zamudili te priložnosti in nekako je ta laboratorij, ki nastaja v okviru znanstveno-raziskovalnega središča, bolj entuziastično postavljen, nikoli ne tako zelo strateško umeščen v prostor, slovenski prostor, je pa zelo dobro umeščen v mednarodni prostor. Pomeni, Evropa se je odločila, ker zelo veliko investira v razvoj oljkarstva, da prepušča Mednarodnemu svetu za oljke razvoj metod. In znotraj tega seveda smo posamezne članice dolžne nekako sodelovati v medlaboratorijskih testiranjih, tako imamo pravzaprav v strokovnih odborih člane našega oziroma sodelavce laboratorija in redno medlaboratorijsko testiranje. Torej, naš laboratorij je na seznamu pooblaščenih laboratorijev Mednarodnega sveta za oljkarstvo, tako na področju senzoričnega ocenjevanja kot tudi na področju kemijskega. To se vsako leto obnavlja ta lista. Smo pa uradni laboratorij za češko inšpekcijo na področju senzoričnega ocenjevanja, zaradi tega, ker pač oni nimajo... in uradni laboratorij za Slovaško. Mogoče samo to, da tudi mi smo pred leti imeli potvorjen... pravzaprav smo ugotovili veliko potvorbo, to je bilo olje, ki je bilo na osnovi repično, z dodanim klorofilom, z dodano pač aromo, mandljevo aromo. Pravzaprav, to je bilo namerno, namreč, temu ne moremo reči, da ne moremo zlonamerno pač ugotavljati. V večini primerov sodelujemo seveda zelo dobro z Upravo za varno hrano, vendar mislim, da sistemsko pač celotno oljkarstvo v Sloveniji ni urejeno, zaradi tega, ker zakonodaja je zelo komplicirana, je zahtevna, je posebna, je ne moremo pravzaprav vtakniti v vse člene Zakona o kmetijstvu in je zelo slaba na področju izvedbene zakonodaje. Pomeni, kako pravzaprav mi implementiramo našo zakonodajo v slovenski prostor. Mislim, da tukaj je še veliko za narediti so bili tudi predlogi o Zakonu o oljkarstvu, ki pravzaprav seveda je zaradi nekako, bomo rekli, ni to zelo taka kmetijska panoga, da bi jo razumeli, treba pa je vedeti, da je oljkarstvo bila dolgo časa v sklopu sadjarstva, kar pa daleč presega, zaradi tega, ker je končni produkt oljčno olje, ki pravzaprav ga moramo v skladu seveda z vso evropsko zakonodajo nekako tudi tako obravnavati. Tako, da pričakujem, mislim, da je zelo dobro sodelovanje, kar se tiče samega prenosa znanj, zelo slabo pa strateško postavljeno in finančno seveda iz tega vidika, da bo to funkcioniralo znotraj vseh v verigi, ne samo, da je to laboratorij, ki je posebej, ampak da je potem pravzaprav v korist tako potrošnikom kot vsem ostalim.

Toliko o tem.

Najlepša hvala.

Ker smo prej rekli v uvodu, da sta oljčno olje in med živili, ki sta največkrat potvorjeni, bom zdaj dala besedo predsedniku Čebelarske zveze gospodu Noču, na kar pa strokovnjaku doktor Boštjanu Križancu, da bo lahko tudi komentiral oba izvajanja in rezultate vašega dela.

Izvolite, gospod Noč.

BOŠTJAN NOČ (Čebelarska zveza Slovenije): Ja, en lep pozdrav vsem skupaj tudi v imenu Čebelarske zveze!

Spoštovana predsednica, poslanci, evropska poslanca, eden zdaj manjka, vodstvo ministrstva, uprave.

Jaz bom tukaj danes, bom rekel, šel iz 1. 2. stališča ne zato, ker moram prvo pohvaliti, da je Slovenija po mojem mnenju na področju zaščite medu dosegla največji uspeh kar ga je lahko dosegla. Mogoče se s tem premalokrat zna naša država pohvaliti. Jaz bom tukaj tudi izpostavil, da če je dober predlog, in če verjamemo v njega, barva politike nič ni važna. Štirje ministri so delali na tem področju, začela je Pivčeva, potem Podgoršek, potem Šinko in dokončala zdaj gospa Čalušićeva. Govorimo o spremembi direktive o medu, o enotnem označevanju točno po državi porekla. Zdaj če, jaz sem tudi zdaj po novem predsednik Evropske čebelarske zveze, kjer zastopam več kot polovico evropskih čebelarjev že, vsi se s tem hvalijo, vse države, da so one naredile to. Jaz se včasih zdaj stalno nazaj piše, kdo je bil pa predlagatelj, pa jim pošljem ta slovenski dopis. Zakaj? Zato, ker je to zgodovinski trenutek na področju medu, in mi zdaj rabimo samo še drugi korak, ki je tudi Evropska komisija v to zapisala. 2. zato danes vas ne prosim za neke posebnosti, samo da pritisnemo na Evropsko komisijo, da to direktivo, ne v treh letih realizira čim prej. Ker oni so zapisali, mi imamo problem pri ponaredkih medu, prvi problem, da nimamo harmonizirane metode in danes vsaka država pošlje v svoj laboratorij in noben ne more nobenega umakniti s tržišča, ker so vse metode prave ali pa napačne. In v tej direktivi zelo jasno piše, treba je harmonizirati metodo, se strinjamo vsi, to je predpogoj. In druga stvar, vzpostaviti sledljivost tudi na mejah po prihodu v Evropsko unijo. In če dve stvari komisija pospešeno realizira, potem bo tri četrt problematike na področju medu urejene, za zaslugo Slovenije, ki je to takrat iznesla, da je to treba narediti. Zato vas jaz tukaj vse skupaj prosim, skušajmo na vseh nivojih narediti to, da bo Evropska komisija to, kar je zapisala, tudi naredila, mi smo bili že zdaj v navezi tudi z novim direktorjem Kope, ki je tudi obljubil podporo. Moram reči, da sem v navezi tudi z bodočim kandidatom za bodočega predsednika komisije, tudi on nam je obljubil podporo, ker tukaj cela Evropa ima enak problem.

Pa da samo še zaključim, ker ne mislim tukaj zdaj vleči, glejte. Včeraj, dva dni nazaj smo imeli skupen sestanek v Veliki Britaniji ugotavljajo, da je v marketih sto procenten ponaredek, sto procenten, v Nemčiji so naredili analize profesionalni čebelarji baje 80 procenten, v Srbiji 83 procenten. Zdaj pa, da se pa vrnem na Slovenijo, pri nas imamo pa eno veliko srečo. Mi smo pred enim tednom naredili analizo stanja prodaje slovenskega medu odkupovalcem pa direktno iz prve roke. 91 procentov slovenskega medu od čebelarjev se proda direktno na domu, direktno končnemu potrošniku. Pred 20 leti je bilo tega 10 do 15 procentov. V Evropi je še vedno tak status in mi ta trenutek, bom rekel, kakšnega hudega problema za potrošnike ni, ker še vedno večinoma gre k čebelarjem na dom. Vendar če ne bomo v Evropi to zamejili, bo ta val pljusknil tudi sem. Zdaj sem prišel iz Kasteva na Hrvaškem, je ena konferenca o kakovosti in varnosti čebeljih pridelkov, pa sem res moral takoj iti, ampak bom samo dal podatke. V Hrvaško narašča uvoz medu iz razno raznih držav, večinoma evropskih, in potem so oni prikazali, koliko ton pride iz Kitajske, koliko ton pride iz Španije, koliko ton pride iz Turčije, in potem so drugi del pokazali kakšna je pa finančni vrednost tega blaga. In ko so ta dva podatka izračunali je ves med enake cene, med evro 90 pa 2 evra 20. To se pravi ves pride iz tretjih držav pa se z napačnim poreklom prodaja v Evropi kot evropski med. Med iz sosednjih držav je bil pa takoj 4,5 evra 5 evrov na enaki analizi. To hočem povedati, da dejansko je problem sledljivosti tudi iz teh tretjih držav. In če tega ne bomo naredili, v bistvu čebelarji imamo nelojalno konkurenco, zato jaz tukaj samo prosim, dajmo vsi skupaj, če lahko, to evropsko direktivo, da se čim prej uvali.

Na koncu pa še enkrat hvala slovenski politiki, ker je enotno stala za predlogi slovenskih čebelarjev.

Hvala, spoštovani gospod Noč. Tudi vi imate za to velike zasluge.

Sedaj pa spet nazaj k stroki, v laboratorij.

Doktor Boštjan Križanec, beseda je vaša. Gospod doktor je predstojnik Centra za kemijske analize živil, vod in drugih vzorcev okolja Nacionalnega laboratorija.

Lep pozdrav vsem!

Hvala za povabilo. Hvala za besedo.

Prihajam iz nacionalnega laboratorija, predstojnik Centra za kemijske analize. Smo največji nacionalni laboratorij, ki opravlja naloge oziroma izvaja analize v okviru uradnega nadzora, pa tudi na trgu ponudimo svoje kapacitete.

Začel bi pa tako, sem kemik po duši in ravno potvorbe živil so nekaj, kar bi rekel, posvečam dosti pozornosti, znanja usmerjam. Ampak je že bilo danes omenjeno, moram reči, da vsako živilo je možno potvoriti in na kemijski način na veliko načinov, dosti načinov. In to z vidika kemijskega laboratorija, ki preverja, je to, bi rekel, zelo velik izziv. Tukaj je pomembno seveda, da ima laboratorij ustrezno opremo, sodobno opremljen in znanje. To je res pomembno vedeti, da to je zelo zelo široko in zahtevno področje, kar se tiče nadzora oziroma ugotavljanja potvorb živil s kemijskega vidika in tudi iz drugih vidikov.

Ker pa imam tudi izkušnje iz živilske industrije, ker sem skoraj tri leta delal v živilski industriji, slovenski, poudarjam in seveda se vsi zavedamo, da je varnost in kakovost, odgovornost za varnost in kakovost živil v prvi vrsti na proizvajalcih in vseh v verigah, ki postavljajo živila na trg. Dobro je povedal gospod Noč, to je izrednega pomena tukaj, da je tudi veriga čim krajša in ta samooskrba in da dobi, dobi uporabnik čim prej kvaliteten, varen produkt je zelo pomembno. In mislim, da v Sloveniji, verjamem, vem, da imamo zelo dobro tako na področju industrije, pridelave kot uradnega nadzora, kar še bom malo nadaljeval, mislim, da zelo dobro postavljeno. Seveda imamo varno, kakovostno hrano, seveda so izjeme in tu vidim predvsem to, kar prihaja iz uvoza iz drugih držav. Tako da pomen seveda tega uradnega nadzora, analitike, je pa tu tudi zelo pomemben. Se pa večkrat pričakuje, da bo laboratorij zaznal in ugotovil vse, bi rekel nepravilnosti, kar pa je tudi težko oziroma nemogoče. Tako da je seveda pomembna celota z zakonodajo, z vsemi inštitucijami, kar smo pač tudi danes tukaj.

Kar bi še nadaljeval, z vidika laboratorija so tudi in kot je gospod Noč omenil, so tudi zelo, bi rekel, striktne. Težke zahteve, kar se tiče metodologije metod. Nenazadnje je tu potrebna tudi akreditacija metod, tukaj imamo laboratorij, bi rekel, dejansko več stroškov, kar se tiče časa in materiala, da te zadeve pridobimo kot samo analitiko. Dejansko je to zelo, zelo zahteven proces, da pridobimo potem akreditacijo in tudi imenovanje potem kot nek uradni laboratorij za analize, te kaskadne metode in harmonizirane metode in mislim, da nekako tu tudi malo se zavira v tej smeri, če smem tako reči, da morajo biti tako metode dorečene, ker mi znamo bi rekel preveriti marsikaj, pa je včasih ovira v tem, v tem segmentu ni prava metoda, ni akreditirana, ni ne vem kaj. To govorim zdaj z vidika uradnega nadzora. Tako kot sem rekel, industrija, proizvajalci tudi v Sloveniji dosti preverjajo, tudi mi izvajamo za njih, predvsem na nivoju za področje kakovosti živil, označevanja, jim svetujemo, izvajamo analize in tudi tukaj, bi rekel, imamo zelo velik pomen oziroma vlogo. Seveda pa tudi usmerjamo posebno pozornost in tudi v smeri raziskovalnih projektov, ne sedimo križem rok in tudi iščemo priložnosti, kje bi ta problem z našim znanjem, z našim vedenjem, bi rekel, pomagali odpravljali. Moram omeniti en projekt, ki smo ga zastavili tudi s sodelovanjem več inštitucij, tako z Upravo za varno hrano, z zdravstvenim inšpektoratom, nosilec je Ministrstvo za zdravje, smo so pridobili evropska sredstva iz tega kohezijskega sklada s sofinanciranjem nacionalnega, javnega proračuna, je pa na področju, jaz rečem prehranskih dopolnil, saj tukaj vidim, da pa je največji problem in možnosti potvorbe in jih dejansko opažamo, in tudi smo jih zasledili. Tukaj preko tega projekta, ki je nadgradnja projekta na področju prepovedanih drog, se pa usmerjamo v športu prepovedane snovi oziroma snovi, ki izboljšujejo telesne sposobnosti in izgled, prehrana za športnike od anabolnih steroidov in, bi rekel, dodatkov nevarnih snovi, to so pa zdravilnih učinkovin. Tukaj vidimo, vidim tudi jaz problem tukaj, če vidimo priložnost, kako to zaustaviti, narediti nadzor na evropskem nivoju in predvsem tisto, kar se prodaja, bom rekel, na črnem trgu Black market, in ki pride do ljudi in do ljudi, in so izpostavljeni in so dejansko nevarne zadeve, in predvsem potvorbe v smeri, ki so nevarne in namerne in ki še imajo kako, predvsem to agresivno oglaševanje, prodajanje preko spleta, tukaj pa mislim, da je treba še posebej usmeriti cilje in pozornost.

Hvala lepa zaenkrat.

Najlepša hvala.

Z nami je še ena gostja, in sicer to je gospa Andreja Bizjak, dolgoletna direktorica Inšpekcije za varno hrano in strokovnjakinja za projekte EU v tretjih državah, kot deluje tudi zdaj. Slišali smo, da je v tretjih državah drugače, kot je pri nas in od tam vsi vemo, da prihaja kar veliko hrane in verjetno se strinjamo, da je eden od problemov tudi ta, da je zakonodaja drugačna, promet pa vendarle se izvaja.

Andreja, izvoli, beseda je tvoja.

ANDREJA BIZJAK (Inšpekcija za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin): Hvala lepa za besedo spoštovana predsedujoča. Deluje. Ja, hvala lepa za besedo spoštovana predsedujoča, evropski poslanci, poslanci in vsi ostali vabljeni!

Rada bi glede na svoje dolgoletne izkušnje pravzaprav opozorila na tri točke v zvezi z goljufijami s hrano, z goljufivimi in zavajajočimi praksami. V svojih dolgoletnih izkušnjah sem bila priča marsikateri potvorbi, goljufiji na področju agroživilske verige, še posebej na področju hrane. Samo na nekaj naj spomnim, na primer, nelegalna proizvodnja tako imenovanih zdravil za zatiranje varoje pri čebelah, proizvodnja konjskega mesa in suho mesnatih izdelkov v nelegalni klavnici, zasluženih športnih konjev, prodaja sadja s ponarejenim poreklom, prodaja ekstra deviškega olja, ki ni izpolnjevalo kriterije, zloraba znaka izbrana kakovost za jabolka ali proizvodnja poltrajnega mesnega izdelka, kjer je bila dražja svinjska maščoba zamenjana s kokošjo maščobo, proizvodnja pleskavic, kjer je bilo goveje meso zamenjano s kurjimi želodčki in tako naprej. Ali prodaja jabolčnega soka tako dolgo od enega do drugega distributerja, da je iz konvencionalnega postal ekološki proizvod in tako naprej. Vsi se strinjamo, da kar sem opisala, bi lahko spadala na področje goljufije in goljufivih praks. Kako pa so bili storitelji ali goljufi kaznovani? Vsi ti primeri so bili obravnavani v smislu prekrškov, bilo je sicer podan sum storitve kaznivega dejanja, vendar v nobenem primeru ni prišlo do pravnomočne obsodbe. Ena sama izjema je bilo, ker je prišlo do pravnomočne obsodbe. Z vsem tem navedenim bi rada opozorila na prvo težavo, to je bila in verjamem, da je še vedno, pravna opredelitev kaj je to goljufija na področju hrane ter kaj je to goljufiva in zavajajoča praksa. Samo razlaga na EU nivoju je poenotena, neskladnost v zvezi s kakršnimkoli namernim dejanjem podjetij ali posameznikov z namenom zavajanja kupcev in pridobitve, to je zelo pomembno, neupravičene koristi z nečim kar je v nasprotju s pravili, vendar te definicije ni v nobenem pravnem aktu EU. Se pravi, tu je nekaj, kar je še prostor za izboljšavo.

Kako je na nacionalnem nivoju? Na nacionalnem nivoju imamo tri različna kazniva dejanja, ki jih lahko opredelimo, ki jih lahko povežemo z goljufijami. To je klasična goljufija, preslepitev kupcev. Tukaj je bilo izrečeno kaznivo dejanje eno in neupravičena uporaba tuje oznake ali modela. Vprašanje torej je, ali je opredelitev prej naštetih kaznivih dejanj oziroma definicija kaznivih dejanj primerna za obravnavo goljufij s hrano in predvsem goljufivih ter zavajajočih praks. Izkušnje kažejo, da je odgovor ne. Taka opredelitev ni primerna. To je po mojem vedenju velik prostor za izboljšave in na mestu je seveda vprašanje, naslednje vprašanje, kako so poleg inšpektorjev v pregon vključeni tudi drugi organi pregona, zlasti policija in tožilstvo. Ali imajo dovolj znanja iz tega področja? Kajti samo dobro pripravljeni dokazi, dobro zbrani podatki lahko privedejo do obsodb goljufivih dejanj. Mi sicer lahko vsi načeloma obsojamo goljufiva dejanja, vendar pa, če nimajo epiloga, so to besede v prazno. Se pravi, potrebno je sodelovanje vseh inšpekcijskih organov in drugih organov pregona, nedvomno pa je potrebna jasna opredelitev goljufij s hrano in predvsem, kaj so to goljufive in zavajajoče prakse.

Druga točka, na katero bi rada opozorila je tako imenovani človeški faktor. Brez posameznih inšpektorjev, ki svoje delo opravljajo ne samo v okviru pričakovanega, ampak uporabijo vse svoje strokovno znanje, so zavezani namenu nadzora, to je ščitenju javnega interesa, ki se izraža seveda v predpisih, so visoko motivirani za dosego čim boljših rezultatov. Tak inšpektor je radoveden, preuči dokumente, pogleda v vsak kotiček obrata, če je potrebno, zbira podatke o proizvodnji, prodaji, preučuje podatke o podatkovnih zbirkah, zbira izjave in tako naprej. Brez takih inšpektorjev so možnosti za odkrivanje goljufivih praks minimalne. Da pa inšpektor uporabi vse svoje sposobnosti pri svojem delu in je motiviran, ni odvisno le od njega, ampak od njemu nadrejenih in celotne hierarhije organa vsaj do generalnega direktorja. Nadrejeni so odgovorni, da ustvarijo motivirano delovno atmosfero, da imajo dovolj strokovnega znanja, če ga nimajo, pa to znanje lahko priskrbijo. Ko se pojavljajo zelo zahtevni primeri, se sami osebno angažirajo in s svojo prisotnostjo in inšpektorji na terenu pokažejo svojo podporo. Bila sem kar nekajkrat priča, ko nisem bila samo jaz, ampak je bila oziroma bil generalni direktor z inšpektorjem na primeru v hlevu, v obratu, da je bilo jasno, da ima inšpektor in njegova dejanja vso podporo. Tudi ko je neka stranka izjemno zavzeto inšpektorico neposredno napadla, jo odpeljala v kombiju, smo takrat skupaj naredili vse v pravnem smislu in v smislu nudenja pomoči, da inšpektorica ni ostala sama. Spodbudno delovno okolje je eden izmed pogojev, da se odkrijejo goljufi, kajti zanje velja, da so motivirani in izjemno iznajdljivi.

Tretji pomemben faktor v boju proti goljufijam po moje pa je zavezanost vodstva. Vodstva organa, ki je primarno zadolžen za odkrivanje goljufij, hramov in goljufivih praks, mora biti predano preganjanju tovrstnih dejanj. Goljufije vedno izvajajo konkretne pravne ali konkretne fizične osebe. To ni nič abstraktnega, vedno je jasno, nekdo to izvaja. In večja kot je pravna oseba, je lahko še tako manjša, majhna goljufija, je velika v ekonomskem smislu. Naj dam zelo kratek primer. Razlika med ceno ekoloških jajc, paketa ekoloških jajc pa paketa konvencionalnih jajc, je približno evro pa pol. Se pravi, če pravna oseba proda v enem dnevu tisoč jajc, ki so označena kot ekološka, pa to niso, je njen dobiček neupravičen, 150 evrov, kar v enem letu z znese 54 tisoč evrov, kar pa ni tako malo. Seveda bo taka pravna oseba naredila vse, kar je v njeni moči, da tak profit ohrani. Kakšna pa je praksa takšnih oseb? Iz moje izkušnje izhaja: najprej so se obrnili na poznane in prijatelje, tako imenovane prijatelje, ki spadajo med nadrejene v instituciji, in so poskušali doseči na primer takšno razlago predpisa, ki bi upravičila njihova dejanja. Naslednja stopnja je bila: posebej so se potrudili, če že morajo prenehati goljufivo prakso, da javnost ne bi izvedela, da so izvajali goljufivo prakso, saj bi bili tako njihovi drugi produkti manj zanimivi za potrošnike. Obveščanje javnosti o odkritih goljufijah je bilo vedno izjemno neprijetno in predvsem odvračilno za storitelje, za storilce goljufij. Včasih so pravne osebe same ali pa njihovi predstavniki obiskali najvišjega v hierarhiji, to je ministra. Potožile so, kako zahtevna je proizvodnja, kako nerealni so inšpektorji, kako se jim dela škoda. In poskušali preko ministra doseči drugačno odločitev: zamenjavo inšpektorja, zamenjavo inšpektorjev, nadrejenega in tako naprej. Sama sem bila 16 let direktor inšpekcije pod osmimi ministri. Nekateri se v takih primerih sploh še niso odzvali. Nekateri so hoteli poročilo, nekateri so poklicali generalnega direktorja, mene na razgovor, in so potem, ko je bila zadeva razložena, celo podprli delovanje inšpekcije. Nekateri so ustanovili komisijo za reorganizacijo inšpekcije; no, nazadnje so nastavili generalnega direktorja, ki je zamenjal glavnega inšpektorja. V zadnjih nekaj letih imam izkušnje, kar nekaj izkušenj z nadzornimi sistemi na področju hrane v tretjih državah, in nekatere države se zelo mačehovsko obnašajo do svojih nadzornih služb. Kako se to kaže? Kadrovsko omejevanje nadzornih organov odrekanju finančnih sredstev zlasti za laboratorijske analize, v odrekanju pristojnosti nadzornih organov. E eni od tretjih držav morajo dobiti odobritev ministrskega sveta za izredne nadzore na primer ne uporabi, ne podpori ukrepom nadzornih organov ali celo posegu v postopke. Najbolj za mene srce parajoč primer je bil, ko sem vprašala pristojne organe, zakaj ne zaprejo več kot očitno neskladen obrat za proizvodnjo živil, so mi odgovorili, da je lastnik obrata prijatelj funkcionarja, in preden bi inšpektor prišel nazaj v pisarno, bi bil obrat že odprt, inšpektor pa umaknjen iz primera. Nadzorni sistemi v takih razmerah komaj zmorejo minimalni nadzor. Nikakor pa ne zmorejo in tudi ne znajo, sploh pa niso motivirani za odkrivanje goljufivih praks. In da ne bom predolga, upam in verjamem, da se tak mačehovski odnos do nadzornih organov v moji domovini Sloveniji ne bo nikoli razrasel. Dejanja, ki kažejo znake goljufij, so bila in sem prepričana, da še vedno potekajo, vplivajo na podjetja, tista, ki delajo korektno in potrošnike. Posledice so finančne, lahko pa tudi predstavljajo tveganje za zdravje ljudi, živali, rastlin, dobro počutje. Vprašanje pa je, ali imamo dovolj motiviranosti za njihovo odkrivanje, vpeljanega sodelovanja med organi v nadzornih procesih, zavzetosti vodstva nadzornih organov za odkrivanje goljufij in pravnih podlag za učinkovito obravnavo odkritih goljufij ter goljufivih in zavajajočih praks.

Hvala lepa.