Vse članice in člane odbora, vabljene ter ostale prisotne lepo pozdravljam!

Obveščam vas, da bom danes po pooblastilu sejo odbora vodila jaz. Pričenjam 22. nujno sejo Odbora za pravosodje.

Obveščam vas, da so zadržani in se seje ne morejo udeležiti naslednje članice in člani: Milan Jakopovič. Na seji kot nadomestne članice in člani odbora s pooblastili sodelujejo: Andrejo Kert nadomešča Lenart Žavbi, Leno Grgurevič nadomešča Jurij Lep, magistro Urško Klakočar Zupančič nadomešča Vera Granfol in magistro Almo Intihar nadomešča Branko Zlobko.

Ker k dnevnemu redu seje ni bilo predlogov za razširitev oziroma za umik katere od predlaganih točk, je določen dnevni red seje, kot je bil predlagan s sklicem.

Glede na to, da bomo danes obravnavali dva proračunska akta, odboru predlagam, da združimo obravnavo prve in druge točke dnevnega reda. Najprej bi dali besedo predstavnikom predlagatelja za predstavitev obeh predlogov aktov ter predstavniku Sodnega sveta za predstavitev mnenja k predlaganim finančnim načrtom za sodišča, nato pa bi sledila razprava članic in članov odbora. Ali kdo takšnemu predlogu nasprotuje? Vidim, da ne.

Prehajamo na 1. IN 2. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOGA SPREMEMB PRORAČUNA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA LETO 2025 IN PREDLOGA PRORAČUNA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA LETO 2026.

Oba predloga proračunskih aktov sta bila dne 30. 9. 2024 objavljena na spletnih straneh Državnega zbora. Kot gradivo smo prejeli tudi mnenje Sodnega sveta z dne 9. 10. 2. 2024. Na sejo so vabljeni predstavniki Ministrstva za finance, Ministrstva za pravosodje in Sodni svet.

Obrazložitev postopka obravnave predloga sprememb proračuna in predloga proračuna. Odbor za pravosodje je v postopku obravnave predloga proračuna in njegovih sprememb zainteresirano delovno telo. Obravnavali ju bomo v okviru pristojnosti odbora, torej področja Ministrstva za pravosodje in njegovih organov v sestavi ter pravosodnih proračunskih uporabnikov. V skladu s petim odstavkom 157. člena Poslovnika Državnega zbora lahko zainteresirano delovno telo predlaga amandmaje k posameznim podprogramom tistih neposrednih uporabnikih in posebnega dela predloga proračuna, ki zadevajo njegovo delovno področje, pri čemer lahko predlog za spremembo izdatkov na tem področju uravnoteži s predlogom za spremembo izdatkov na drugem področju. Pri oblikovanju amandmajev je treba upoštevati določbo 157. člena Poslovnika Državnega zbora glede upoštevanja pravila o ravnovesju med proračunskimi prejemki in izdatki. Za predlagane amandmaje k predlogu sprememb proračuna se smiselno uporablja stosedeminpetdeseti člen poslovnika, pri čemer se lahko po petem odstavku 156. člena Poslovnika Državnega zbora amandmaji nanašajo le na tiste podprograme, ki so zajeti v predlogu proračuna.

Pričenjamo obravnavo predloga. Do tega trenutka nismo prejeli nobenega amandmaja kvalificiranih predlagateljev niti predloga za amandma odbora.

Predstavnike predlagateljev obeh predlogov sprašujem, ali želi podati dopolnilno obrazložitev in želi besedo predstavnica Ministrstva za finance, gospa Tatjana Čampelj? (Da.)

Izvolite besedo.

Hvala lepa.

Pred vami sta predloga sprememb proračuna za leto 2025 in proračuna za leto 2026. Pri pripravi obeh proračunov so bile poleg srednjeročnega fiskalno strukturnega načrta RS 2025-2028 upoštevane jesenska napoved gospodarskih gibanj Urada za makroekonomske analize in razvoj, zakonske in druge obveznosti ter prioritete ter napovedi predlagateljev finančnih načrtov za namen izvajanja Načrta za okrevanje in odpornost evropske kohezijske politike ter drugih evropskih sredstev.

V predlogu sprememb proračuna za leto 2025 se načrtuje 15,2 milijardi evrov prihodkov. Načrtovani prihodki so v primerjavi s sprejetim proračunom za leto 2025 višji za 4,6 procenta, in sicer predvsem zaradi novih začasnih prihodkov, ki so bili uveljavljeni z Zakonom o obnovi, razvoju in zagotavljanju finančnih sredstev za namene financiranja izvajanja ukrepov za obnovo in razvoj ter preventivnih protipoplavnih in protiplazovnih ukrepov. Gre predvsem za prihodke od davka na bilančno vsoto bank, prihodke iz naslova začasnega dviga davka od dohodkov pravnih oseb z 19 na 22 odstotkov ter prilive iz čistega dobička Slovenskega državnega holdinga.

Na drugi strani se pričakuje 7,1 milijarde evrov odhodkov in so v primerjavi s sprejetim proračunom za leto 2025 višji za 8 odstotkov. Višji odhodki so predvsem zaradi rezerv za namen izločanja na Sklad za financiranje ukrepov iz načrta za okrevanje in odpornost in Sklada za obnovo višjih stroškov dela iz naslova odprave nesorazmerij in prenove plačnega sistema, uskladitve transferov z rastjo cen življenjskih potrebščin, izvajanja Zakona o osebni asistenci, rasti obrambnih izdatkov skladno z resolucijo o splošnem dolgoročnem programu razvoja in opremljanja Slovenske vojske do leta 2040, stabilizacije financiranja zdravstvenega varstva ter politike prometa in prometne infrastrukture. S predlogom sprememb proračuna za leto 2025 v bilanci prihodkov in odhodkov načrtujemo primanjkljaj v višini 1,9 milijarde evrov oziroma 2,6 odstotka BDP.

V predlogu proračuna za leto 2026 se načrtuje 15,9 milijarde evrov prihodkov in so v primerjavi s predlogom sprememb proračuna za leto 2025, višji za 4,5 odstotka. Na drugi strani se pričakuje 17,1 milijarde evrov odhodkov, kjer se največji delež namenja izobraževanju in športu, socialni varnosti in pokojninskem varstvu. S predlogom proračuna za leto 2026 v bilanci prihodkov in odhodkov načrtujemo primanjkljaj v višini 1,2 milijarde evrov oziroma 1,6 odstotka BDP. Politika in izhodišče načrtovanja javnofinančnih prihodkov in odhodkov ter pristop upravljanja javnih financ bo podrobneje predstavljena na seji matičnega Odbora za finance.

Toliko z moje strani. Hvala lepa.

/ izključen mikrofon/ Hvala lepa.

Najlepša hvala, predsedujoča.

Spoštovani poslanke in poslanci, spoštovani vsi ostali prisotni!

Ministrstvo za pravosodje je predlagatelj finančnega načrta za tri proračunske uporabnike; zase, za Upravo Republike Slovenije za izvrševanje kazenskih sankcij ter za Upravo Republike Slovenije za probacijo. Predlog proračuna za vse tri proračunske uporabnike za leto 2025 je v višini 134,8 milijona evrov, za leto 2026 pa v višini 110,3 milijona evrov. Od navedenih zneskov je v letu 2025 več kot 40 procentov dovoljenih izdatkov predvidenih za plače. V letu 2026 je ta odstotek še višji, kar 51 procentov.

Naj pa navedem vseeno nekaj večjih investicij in drugih izdatkov, za katere bo Ministrstvo z obema organoma v sestavi v prihodnjih letih glede na zakonske obveznosti, načrt dela in prioritete namenilo sredstva. Nadaljevanje in zaključek izgradnje novega zapora v Dobrunjah bomo v letu 2025 namenili 33,2 milijona evrov, v letu 2026 pa 850 tisoč evrov, gre za plačilo stroškov za inženirja, za umetniški delež po zakonu o uresničevanju javnega interesa za kulturo. Za stroške zaprtih oseb, hrano, obleko in podobno, ocenjujemo, da bomo v letu 2025 namenili nekaj čez devet milijonov evrov, v letu 2026 pa 8,8 milijona evrov. Za uniforme in oborožitev za pravosodne policiste ter posebno varnostno opremo, na primer videonadzorni sistem, sistem tetra, na katerega moramo preiti in podobno, bomo v letu 2025 namenili skoraj 1,3 milijona evrov, v letu 2026 pa nekaj več kot en milijon evrov.

Za zdravstveno zavarovanje zaprtih oseb, ki ga kljub našim prizadevanjem, da bi bila ta obveznost, ki dejansko pomeni prelaganje sredstev iz enega žepa v drugega, ukinjena oziroma prenesena neposredno na ZZZS, bomo v letu 2025 in 2026, ocenjujemo, glede na obstoječo zasedenost zaporov, namenili po 7 milijonov evrov. Za investicijsko vzdrževanje zgradb, ki jih uporabljajo sodišča, tožilstva, državno odvetništvo bomo v letu 2025 namenili 8,9 milijona evrov, v letu 2026 po 12,2 milijona evrov. Za vzpostavitev sistemov tehničnega varovanja bomo v letih 2025 in 2026 namenili po 1,9 milijona evrov, za plačilo najemnin za prostore, ki jih zagotavljamo za nemoteno delovanje pravosodnih organov in zaporskega sistema bomo v letu 2025 namenili 7 milijonov evrov, v letu 2026 pa 7,7 milijonov evrov. Od tega je v obeh letih po 0,2 milijona evrov predvidenih za Upravo za izvrševanje kazenskih sankcij, ostalo pa za pravosodne organe. Za informatizacijo tožilstva bomo v letu 2025 namenili 1,3 milijona evrov, v letu 2026 pa 1,2 milijona evrov. Ministrstvo zagotavlja tudi transfer za dva javna zavoda. Tako bomo za delovanje hiše za otroke v obeh letih namenili po 441 tisoč evrov, za delovanje Študijskega centra za narodno spravo pa bomo v letu 2025 namenili 470, v letu 2026 pa 483 evrov. Za izobraževanje zaposlenih v pravosodnih organih, govorimo o sredstvih Centra za izobraževanje v pravosodju, bo ministrstvo v letu 2025 namenilo 425 tisoč evrov, v letu 2026 pa 450 tisoč evrov. Ministrstvo z zagotovljenimi sredstvi ne bo seveda moglo zagotoviti financiranja vseh potrebnih projektov in investicij, kajti potrebe in želje so bistveno večje. Manko se nam kaže predvsem na področjih investicijskega vzdrževanja zgradb, v katerih delujejo pravosodni organi, saj gre večinoma za starejše objekte, katerih vzdrževanje predstavlja veliko finančno breme. Verjamem, da poslanke in poslanci v svojih okoljih to tudi dobro poznate. Ministrstvo v tem trenutku glede na vprašanja, ki se pojavljajo tudi v javnosti, nima zagotovljenih sredstev za realizacijo že začetega in prekinjenega projekta izgradnje nove sodne stavbe, niti ne za nadaljevanje projekta obnove obstoječega in izgradnje novega objekta ženskega zapora na Igu, za katerega imamo veljavno gradbeno dovoljenje. Saj vprašanje je tudi, če bi s kadri, ki jih imamo na razpolago, bili sposobni obe investiciji istočasno, ko zaključujemo obnovo, izgradnjo Dobrun tudi izpeljati.

Naj pa omenim še to, da smo v letošnjem letu glede znatnega znižanja svoje stroške tudi prilagodili in bili primorani zmanjšati kjer smo lahko, največ je to seveda na področju investicij, tako ožjega dela ministrstva, kot tudi Uprave za izvrševanje kazenskih sankcij, zaradi česar pa seveda že zaznavamo nezadovoljstvo uporabnikov, predvsem sodišč, tožilstva ter zaposlenih v zaporskem sistemu. Najlepša hvala.

Hvala tudi vam, ministrica.

Zdaj predstavnike predstavnikov Sodnega sveta ni, zato bi šla kar na razpravo in sedaj dajem besedo članicam in članom odbora.

Kolega Hoivik, izvolite.

Najlepša hvala za besedo.

Hvala lepa spoštovana ministrica za predstavitev. Jaz imam ene dve, tri vprašanji za vas predvsem rekli ste, da bo velik delež v prihodnjem letu in tudi v letu 2026 šlo za plače, 40 odstotkov ste rekli v letu 2025 in kar 51 odstotkov v letu 2026. Zdaj me predvsem zanima, glede na to, da ste včeraj na Vladi sprejeli odlok o izrednih razmerah, kar se tiče izvrševanja kazenskih sankcij in na kar smo tudi v naši poslanski skupini opozarjali, da je bil zakon, ki je bil sprejet s pomočjo koalicije, torej zakon, ki je dajal pravno podlago za ta odlok, je pisalo o njem in citiram: Predlog zakona ne bo imel finančnih posledic za državni proračun v letih 2024 in 2025 zdaj, glede na to, da odlok zdaj velja, če sem prav razumel, sicer ne vem točno kateri datum, to mi boste povedali, govorimo o tem, predvsem o ukrepu, da bodo mesta pravosodnih policistov opravljali drugi, torej bodo nekako res sistematizirani, in če sem prav takrat zakon razumel, bodo imeli isto plačo, kot jo opravljajo zdaj, torej ne nižjo plačo, ampak bodo imeli isto plačo, ker vemo, da pravosodni policisti imajo nižje plače kot te, ki so zaposleni v upravi. In me zanima zdaj: Ali je to predvideno v proračunu 2025? Ker na primer v letu 2026 je ta zakon imel finančne posledice v višini slabih 52 tisoč evrov, v letu 2027 pa v višini kar 151 tisoč evrov. Zdaj zakaj to sprašujem? Ne gre za gmotna sredstva, to drži, ampak na primer, od Sodnega sveta smo dobili vsi poslanci in poslanke - tudi vi ste najbrž seznanjeni, se opravičujem -, da predlagajo povišanje za 30 tisoč evrov, torej za leto 2025 na primer. Torej, govorimo približno o teh številkah. In me predvsem zato zanima, zakaj niste predvideli že tudi v zakonu, ki je bil sprejet, sicer po nujnem postopku, temu smo mi nasprotovali, zakaj niste predvideli finančnih posledic, ker najbrž bodo. In me sedaj zanima, ali boste morda tudi s kakšnim amandmajem popravljali ta proračun. Govorim samo torej o tem delu, upam, da sva se razumela.

In potem naslednje vprašanje, Litijska; o tem je bilo že veliko govora. Zanima me, kakšna je zdaj alternativa. Ali je že namesto Litijske predvidena druga stavba? Ali so že kakšna proračunska sredstva v naslednjih dveh letih za to predvidena.

In še tretje vprašanje. Ali se vam zdi, da je slabe pol milijona evrov dovolj za delovanje Študijskega centra za narodno spravo, kajti mislim, da če bi imeli malo boljše financiranje tega inštituta oziroma tega študijskega centra, bi tudi hitreje lahko končali s tem ideološkim bojem med domobranci, partizani, fašisti, nefašisti, ki poteka že skoraj oziroma malo več kot 80 let. Jaz mislim, da če bi ustrezno financirali, moje mnenje je, da je ta center premalo financiran, bi hitreje lahko s tem opravili, zdaj sem tako grdo rekel "s tem opravili". Mislim, da bi prišli do relevantnih ugotovitev, do faktov, do česarkoli je potrebno priti, da lahko res vsa naša generacija, predvsem mladih, zaživi svobodno naprej v naši samostojni državi. Hvala.

Hvala lepa.

Sedaj bi predala besedo še kolegu Lenartu Jožefu, in na koncu prvega kroga bomo razprave bi predala besedo za odgovore. Izvolite.

Hvala lepa za besedo, spoštovana predsedujoča.

Lep pozdrav ministrici in ostalim gostom!

Torej, če gremo k temu, da popravljamo dejansko načrte za finance za resor pravosodja v kar zajetni višini, potem iz tega nekako sledi, da smo v zadnjem času, se pravi v letu 2024, malo zaspali, sedaj pa gasimo. In to ni okej. Se pravi, imamo po sedanjih videnih tabelah, in sicer na strani 10 od posebnega dela, da se za 31 milijonov povišuje, je sprememba proračuna za leto 2025. Tudi nekako je razumeti to, kar je ministrica v kratki obrazložitvi sicer povedala, da so zraven tudi izdatki za gradnje zaporov. To se pravi, tudi tam je zadevo potrebno rešiti, in to v čim krajšem času.

Kot ostalo pa bi morda omenil še tole, da boljša je torej preventiva kot kurativa ali pa boljše preprečevati kot zdraviti. In sedaj imamo nekako situacijo v slovenskem, torej pri izvrševanju kazenskih sankcij smo malo pred kolapsom. In če smo odkriti, proračun, ki se suče okrog 17 milijard, če bi takrat, ko več ni bilo priliva novih zaposlenih, pa so bili odlivi pri pravosodnih policistih, za vsakega policista z nekim pravilnikom namenili 500 evrov, je to 2 milijona evrov letno za 500 pravosodnih policistov. In takrat se je dalo še preprečevati. Danes pa pač bomo zdravili zaradi tega.

Bi seveda rad povedal, da se z nekaterimi številkami tule noter rad strinjam, je treba pač povečati. Druga zadeva pa je, da tako ne bo šlo naprej, ker to, kar se je pa sprejelo, bo pa povzročilo tudi večja varnostna tveganja tako za kaznjence kot tudi za državljane, če boste spuščali seveda in uvajali prekinitve kazni. Kaj pomeni, da mi imamo ta moment tako polne zapore, da je na novomeškem sodišču par dni nazaj bil obsojen za večkratna ponavljajoča posilstva in za posilstvo čistilke v zaporu kaznjenec obsojen in se je odpeljal z avtobusom domov. Ali je to varnostno tveganje ali to ni varnostno tveganje? In sedaj če bomo mi imeli na ulicah takšne ponavljajoče kršilce, zaradi tega, kar se sedaj dela, to ni v redu. Je pa jasno, da nekaj je treba narediti tudi, da bo zapor čim prej zgrajen, tudi v teh proračunskih dokumentih nekako se zagotavlja. Ampak še enkrat tudi sprememba plačnega sistema v javnem sektorju, ki bo zajel tudi plače pravosodnih policistov ne bo učinkovala v nekaj mesecih, ampak morda v letu ali letu in pol. In sedaj, še enkrat tukaj poudarjam, čeprav se ne dotika resorja pravosodja, policiste, pravosodne policiste, medicinske sestre, moramo dobiti takoj, če ne bo prišlo do kolapsa in seveda glede pravosodnih policistov, do povečanja tveganja varnosti v Republiki Sloveniji.

Drugače glede samega načrta varovanja pravosodnih organov, tudi za to se nekaj povečujejo sredstva, smo tudi že govorili nekaj na prejšnjih sejah okrog, kaj že, poročil Sodnega sveta in tako naprej. Ampak pri 17 milijardah, še enkrat pravim, ne more biti problem zagotoviti dva ali pa, ne vem, pri drugih resorjih tri milijone zato, da se pride do kadra, da znova motiviramo ljudi, da bodo prišli v službo, ki je zelo nevarna. In pri pravosodnih policistih smo zadnjič od sindikata slišali, da ukrepi seveda so uperjeni v to, da bomo razrešili probleme tako v zmanjšanju priprtih ali pa zaprtih. Druga zadeva pa je, da nekateri ukrepi, ki so pa mišljeni, da bi dejansko tudi delali, tisti, ki so včasih bili pravosodni policisti ali pa tisti, ki so drugje v službah v sistemu, da bodo pač reševali problem profesionalnih zaposlenih pravosodnih policistov bo težko, zaradi tega, ker jih je strah, ker je zadeva postala prenevarna. Se pravi, človek v letih 60 in prej seveda nikoli ni v takšni fizični kondiciji, da bi lahko tako zahtevno delo, kot je recimo se spoprijeti z uporom v arestu. In tukaj imamo pač nekako pomisleke glede teh zadnjih ukrepov, ali bodo prinesli rezultate ali ne in seveda upam, da bomo bolj pripravljeni, kot smo bili v prejšnjem času.

In še enkrat se moram dotakniti tudi tistih sedem milijonov, ki bi jih zdaj morali nujno dobiti nazaj, če bo seveda stavba na Litijski samevala. Hvala lepa.

Hvala lepa.

Vidim, da ni nihče več prijavljen in bi podala kar besedo ministrici Andreji Katič. Izvolite.

Najlepša hvala spoštovani poslanci za vaša vprašanja.

Kar se tiče predvidenega stroška za plače pravosodnih policistov in finančnih posledic tako Ziksa kot tudi odloka, mi imamo v proračunih 2025, 2026 predvideno najmanj ali pa oboje skupaj nekako 82 novih zaposlitev, se pravi konstantno objavljamo javne razpise in v sklopu tega ocenjujemo glede na uspeh v preteklem letu, da ni potrebno dodatnih sredstev. Zagotovo pa največ pričakujem tudi sama, tako kot je gospod Lenart povedal, od reforme plačnega sistema in se zavedam, da učinka ne bo takoj. Zato tudi ta novelacija Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij in odlok, ki rešuje začasno trenutno situacijo pač v teh danih okoliščinah in je eden izmed ukrepov.

Če mogoče grem samo to, se pravi, jaz nisem razumela kaj Sodni svet predlaga povišanje, gospod Hoivik? Ja, tega nisem razumela, kaj Sodni svet predlaga povišanje, lahko potem kakorkoli že. Ampak glede plač pač je odgovor ta, da predvidimo, dodatne zaposlitve in v okviru tega bo dovolj sredstev tudi za te ukrepe, ki jih sedaj predvidevamo.

Kar se tiče Litijske, mi za Litijsko smo do sedaj imeli stroške čiščenja, ki smo jih opravili skupaj z upravo čiščenja, ki smo ga, ki smo jih opravili skupaj z Upravo za izvrševanje kazenskih sankcij, se pravi zaprte osebe so šle in očistile Litijsko in to bomo delali tudi v prihodnje. Imeli smo stroške postavitve ograje, imeli bomo stroške zaščite strehe objekta, kajti ves ta čas je bila v bistvu streha podrta in je voda se vlivala in tudi stene so gobaste, predvidevamo pa minimalno, toliko, da se zaščiti, da se pripravi in izvedejo vsi projekti za naprej, tako da bo stavba približno uporabna.

Zdaj teh sedem milijonov, gospod Lenart, nazaj ne moremo dobiti. Mi smo skupaj z državnim odvetništvom pogodbo pregledali in ves postopek, tako da pač tukaj smo, kjer smo. Republika Slovenija je lastnik stavbe na Litijski. Mi smo imeli ponovno sestanek s predstavniki sodstva, tožilstva, sama sem naredila zdaj sistem takšen, da smo oblikovali eno delovno skupino, ki jo sestavljajo njihovi predstavniki, skupaj še državno odvetništvo in naše strokovne službe in oni bodo določali prioritete glede na vse, celotno Slovenijo, kje naj se sredstva vlagajo, kaj so tiste najnujnejše investicije in tudi na tem srečanju so povedali, da Litijska za sodstvo in tožilstvo ni primerna. Tako, da v sklopu te odločitve na kakšen način iti oziroma nadaljevati postopke glede pridobitve nove sodne stavbe, nekateri, z nekaterimi poslanci smo o tem debatirali tudi že v mojem prejšnjem delu mandata, bo potem sprejeta tudi odločitev, kaj bo z Litijsko, ampak sodstvo je povedalo, da ta stavba za njihovo delovanje kot taka ni primerna.

Kar se tiče ŠCNR, se pravi, Študijskega centra za narodno spravo. Jaz sem z njimi takoj, ko sem prišla tudi na ministrstvo se sestala, kajti je nov vodja, ki ga še nisem poznala, tudi so mi predstavili njihovo delovanje in glede na to so se uokvirili in nekako zagotavljamo približno toliko sredstev, kolikor so tudi rekli, da jih potrebujejo. Tako da tukaj ne vidim potrebe, da bi to še povečali.

Mogoče samo še glede odloka o prekinitvi, mislim odloka, ki ga je včeraj sprejela vlada, kjer uvajamo začasen ukrep, prekinitev prestajanja kazni zapora. Mogoče je bila tudi naša napaka, da nismo povedali o statistiki v prejšnjih letih. Se pravi, prekinitev je že v prejšnjem Zakonu o izvrševanju kazenskih sankcij mislim, da je 82. člen, bila navedena, recimo, zaprte osebe lahko prekinejo izvajanje zaporne kazni tudi za opravljanje sezonskega dela, se pravi, če imajo doma kmetijo, se jim prekine kazen, gredo pospraviti pridelke in potem pridejo nazaj v zapor. V letu 2022 mislim, da je bilo takšnih prekinitev okoli 20, nekaj čez 20, prav tako tudi v letu 2023. Zakaj pa smo sedaj predlagali ta ukrep? Zaradi tega, ker se je v preteklosti, prav v času vaše vlade, v covid obdobju, je bilo število zaprtih oseb, ki so prekinili prestajanje kazni zapora, 200, - 200 - in niti v enem primeru ni prišlo do kakršnih koli ekscesov in vse osebe so se vrnile nazaj. To pomeni, da imamo izdelan sistem, kjer vsi tisti, ki se ukvarjajo z zaprtimi osebami, vsak primer posebej dobro poznajo. In če ni nobenega varnostnega zadržka se lahko gre v to prekinitev in sedaj lahko povemo, da ocenjujemo, da bo takšnih oseb do 30, se pravi, smo v nekje isti statistiki kot v preteklih letih, ampak poleg tistih razlogov je dodan še razlog prezasedenosti, drugi razlogi so pa recimo nega otroka, bolezen, ne vem ali je kdo šel že kdaj na poroko, verjetno tudi, obisk zdravnika, sezonsko delo in podobno.

Hvala.