Spoštovane članice in člani odbora in vsi prisotni na današnji seji. Predlagam, da začnemo in vas prav lepo pozdravljam.

To je 31. nujna seja našega odbora.

Obveščam vas, da smo za zdaj prisotni takorekoč vsi poslanci, nihče se opravičil, imamo pa dva pooblastila, in sicer: Jurij Lep nadomešča Dejana Süša in Rastislav Vrečko - Tomaža Laha, tako da ugotavljam, da smo sklepčni in lahko začnemo s sejo današnjega odbora.

Torej prehajam na določitev dnevnega reda.

Sicer s sklicem te seje ste 4. oktobra prejeli naslednji dnevni red:

Predlog sprememb proračuna Republike Slovenije za leto 2025 in Predlog proračuna za leto 2026.

Predlogov za spremembo dnevnega reda v poslovniškem roku nisem prejela, zato je določen dnevni red takšen, kot ste ga dobili s sklicem.

Odboru predlagam, da združimo obravnavo 1. in 2. točke dnevnega reda in zato sprašujem, če se vsi s tem strinjate. Hvala. Vsi se strinjate.

Zato bomo lahko prešli na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA, KI JE SESTAVLJENA IZ DVEH TOČK OZIROMA 1. IN 2. TOČKA, KI JO BOMO ZDAJ SKUPAJ OBRAVNAVALI, TO STA NA ENI STRANI NAJPREJ REBALANS, NA DRUGI STRANI PA PRORAČUN ZA LETO 2026.

Torej predlagamo, prehajamo na to obravnavo in zato bom dala besedo prisotnim, prej pa preberem, da smo na to sejo vabili predstavnika Vlade, Ministrstva za finance, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Kmetijsko gozdarsko zbornico. Gradivo za to sejo pa je bilo objavljeno na spletni strani Državnega zbora. Ker imamo iz Ministrstva za kmetijstvo, tukaj je med nami prisotno ministrico, ki jo lepo pozdravljam z izredno veliko široko ekipo, kar tudi z veseljem ugotavljam in vas vse prav lepo pozdravljam, bom dala besedo seveda ministrici. Istočasno bi rada povedala, da se je tudi Ministrstvo za finance odzvalo našemu vabilu in sta prisotni dve predstavnici. V kolikor boste poslanke in poslanci želeli, da tudi onidve spregovorita, bosta dobili absolutno besedo, vsekakor pa ju lepo pozdravljam in sem prepričana, da sta tukaj zato, da bosta odgovorili na naša eventualna vprašanja.

Torej, zdaj bom dala besedo gospe ministrici, da nam predstavi glavne spremembe obeh predlogov dokumentov, potem pa seveda boste lahko poslanke in poslanci, glede na številčno ekipo postavljali vprašanja. Ministrica, beseda je vaša.

Najlepša hvala. Predsednica, pozdravljeni vsi ostali, poslanke in poslanci ter ostali vabljeni!

Jaz bi na začetku uvodoma smiselnost proračuna v kakšnih okvirih se je rebalans pripravlja, vam predstavila kasneje. V drugem delu, konkretno tudi s samimi številkami opredelila, ker se bom pa morala kar dokaj hitro posloviti iz odbora pa so tudi ostali kolegi, oba državna sekretarja, zdelo se mi je pomembno, da imamo danes konstruktiven dialog tam kjer so dileme, morda potencialna resnejša vprašanja, da to lahko razčistimo ali pa tudi v prihodnje, ker vemo, da tudi znotraj samega rebalansa obstajajo tudi učinkoviti mehanizmi za krepitev določenih področij, da se bo to tudi danes z vašimi razpravami lahko zgodilo. Tako da, resor kmetijstva, gozdarstva in prehrane verjamem, da področje za sam proračun v okviru proračunskega razreza izdatkov, da smo ga skupaj s sodelavci in seveda tudi nenazadnje na vladnem nivoju usklajevali in da je pripravljen učinkovito in gospodarsko znotraj svojih proračunskih okvirjev za leto 2025, 2026. Predvsem se mi zdi pomembno, da poudarimo, da je ključno, da kot država delujemo enotno in z jasnimi usmeritvami, predvsem pa tudi z realnimi cilji. Tako je proračun ministrstva, ki vam ga danes predstavljam, neposredno povezan z seveda vsemi prioritetami vlade, kjer smo konkretno pozornost namenili znanju, inovacijam, samem gospodarstvu, zdravstvu, varnosti in odpornosti. Menimo da je kmetijstvo, gozdarstvo in prehrana močno, se prepleta z vsemi omenjenimi resorji in panogami in zato je tudi znotraj naših okvirov to ena izmed prednostnih nalog, da smo tudi medresorsko izredno povezani. Naš cilj je, da slovensko kmetijstvo ostane raznoliko, poleg hrane pa da zagotavlja tudi številne druge priložnosti. Kmetijstvo v osnovi seveda zagotavlja zdravo, varno in kakovostno hrano. Lokalna pridelava prispeva k boljši prehrani prebivalstva. Z večanjem deleža porabljene lokalne hrane v bolnišnicah, šolah in vrtcih in domovih za starejše lahko neposredno izboljšamo tudi seveda javno zdravje vseh nas. Poleg tega povečujemo sredstva za ekološke in trajnostne prakse, ki zmanjšujejo uporabo fitofarmacevtskih sredstev in dolgoročno koristijo tako okolju kot zdravju. To je seveda tudi strnjeno z vsemi izzivi, vseh prehodov, inovativnih praks v kmetijstvu, ki nas čakajo v odnosu s podnebnimi izzivi. Predvsem pa se mi zdi pomembno, da izpostavim dejstvo, ki bi ga morali ponotranjiti, da izzivov 21. stoletja ne moremo reševati z miselnostjo preteklih stoletij. Potrebujemo sodobne rešitve kot so agrofotovoltaika, precizno kmetijstvo, digitalizacija in pametne oskrbovalne verige. So eden od teh napredkov, ki lahko povečajo učinkovitost, produktivnost in zmanjšajo negativni vpliv na okolje. Seveda raziskave, inovacije in izobraževanje so pa nujni predpogoj za prihodnost kmetijstva. V sistemu preskrbe s hrano so pomembni vsi proizvajalci, tako visoko tehnološko razviti kmetijski proizvajalci kot tudi manjša kmetijska gospodarstva. Slednja imajo izredno dragocen potencial za specializirano nišno pridelavo, samooskrbo in ohranjanje okolja za Slovenijo. Prehranska varnost države pa ostaja ključen strateški cilj naše skupne kmetijske politike. Ne smemo je enačiti, pa samooskrbo, saj ta zajema le proizvodni vidik in ne upošteva odvisnosti od uvoza ključnih surovin. Visoka stopnja samooskrbe, ki temelji na uvozu, pa je v kriznih razmerah lahko ogrožena. Prehranska varnost, o kateri veliko govorimo v zadnjih letih, je stabilnost oskrbe in odpornost na krizne razmere, kot smo v zadnjem času že občutili, tako med samo pandemijo covid 19, kakor tudi rusko, ukrajinsko vojno. Zato mora Slovenija okrepiti vzdržljive kmetijske sisteme, uporabo lokalnih virov, vključno s semeni in energetsko samooskrbo. Moramo se pripraviti na sušna obdobja, na potencialne poplave, ki so nas že v lanskem letu hudo prizadele in druge vremenske ekstreme, ki že zaznamujejo našo sedanjost in nič kaj bolj obetavne niso napovedi za prihodnja obdobja. Ko govorimo seveda o prihodnosti, ne smemo mimo osrednjega, krajinskega gradnika Slovenije, ki pokriva skoraj 60 odstotkov naše države, in to je gozd. Čeprav so gozdovi pomemben vir naravnih surovin, so še bolj pomembni kot prostor življenja za rastline, živali in ostali ekosistem. So proizvajalec tudi pitne vode, prostor za oddih ter trajno skladišče ogljika. A gozdovi ne opravljajo le te vloge, gozdovi tudi ščitijo kmetijska zemljišča pred erozijo, uravnavajo vodni cikel in preprečujejo poplave, so nepogrešljivi za ohranjanje rodovitnih tal in trajnostno kmetijstvo, zato je odgovorno ravnanje z gozdovi hkrati skrb za naša kmetijska zemljišča, ki so neobnovljiv naravni vir. Naša najboljša kmetijska zemljišča in voda so srce prehranske verige, ki zagotavljajo domačo hrano in pri tem igrajo ključno vlogo prav ljudje. To so kmetje, ribiči, gozdarji, saj so s svojim znanjem, predanostjo in izkušnjami nepogrešljivi člen prehranske verige.

V predlogu sprememb državnega proračuna za leto 2025, je tako zagotovljenih 693 milijonov oziroma nekoliko manj kot 694 milijonov in kasneje, Predlog proračuna za leto 2026 pa je znesek dobrih 538 milijonov. Želimo si vzpostaviti in zagotavljati odporno in konkurenčno pridelavo in predelavo hrane, ohranjati proizvodni potencial in kmetijska zemljišča ter zagotavljati dolgoročno prehransko varnost.

Sedaj pa da, kot sem povedala v drugem delu besede okrepim s številkami, mi dovolite samo, da preletim proračunske številke znotraj samih politik. To je dokument, ki ste ga tudi prejeli za obravnavo na današnjem odboru. Če začnem s prvo politiko, to je pod številko 03 - Zunanja politika in mednarodno sodelovanje. V letu 2025 in 2026 smo namenili nekoliko več sredstev kolikor jih je bilo na razpolago v letu 2024, tako da želimo si ohranjati in biti prisotni tudi na mednarodnih področjih, organizacijah, kar se nam zdi izrednega pomena.

Kasneje, če pa gremo na naslednjo proračunsko postavko oziroma politiko, to je 05 - Znanost in informacijska družba, kjer imamo planiranih za leto 2025 in 2026 približno skoraj enako, enak znesek, to je dva milijona pa pol v letu 2025 in 2026, 2 milijona 400. To je izredno pomembno, da prepoznavamo, mislim prepoznavamo oziroma ohranjamo to prepoznavnost pomembnosti samega področja znanosti in informacijski družbi. To je del znanstveno-raziskovalnega dela v kmetijstvu in gozdarstvu in absolutno smo tudi na tem področju namenili proračunsko postavko, ki je nekoliko višja kot v letošnjem letu.

Če pa preidemo kasneje mislim na naslednjo politiko, to je 11 - Kmetijstvo, gozdarstvo, ribištvo in prehrana, tista izmed največjih politik oziroma proračunskega dela kar se našega resorja tiče. Za leto 2025 je namenjenih nekaj manj kot 600 milijonov, za leto 2026, 447 verjamem, da se bodo kasneje tudi sledila vprašanja, od kod oziroma na kakšen način se je proračun planiralo in zakaj tudi prihaja do teh razlik, če bo želja po razpravi. Vseeno bi pa rada poudarila, da glede na oceno realizacije v letu 2024, se sredstva znotraj politike 11, se pravi področje kmetijstva, gozdarstva povečuje za 55 milijonov. Prepoznali smo namreč znotraj same politike oziroma to kar je potreba v kmetijstvu, prilagajanja samim podnebnim spremembam, tako se znižujejo sredstva za strokovne naloge in svetovanje v kmetijstvu, se pravi kmetijsko svetovalna služba, usposobljenost za delo v kmetijstvu, ki ga zagotavlja sam prenos znanja in inovacij, kar je izrednega pomena tudi za naše prihodnje in nadaljnje delo. Povečujejo se tudi sredstva v tem programu za podprogram ureditev kmetijskih trgov, za namen programov podpor za prestrukturiranje in prenovo kmetijske proizvodnje ter posledično hitrega odzivanja na nepredvidljive dogodke v kmetijstvu, za katere sem imela nekaj več besed namenjenih v uvodnem nagovoru.

Kasneje pa v bistvu na postavki Program za razvoj podeželja, imamo pod program, kjer se, kjer se v prihodnjem letu omenjeni program zaključuje in smo seveda zaradi zaključne faze v proračunu okrepili dodatno za 10,8 milijona ravno zaradi dinamike oziroma vlaganja zahtevkov in zaključka preteklega obdobja PRP. Sedaj pa prehajamo tudi v novo politiko SKP, tako da imamo dva ključna trenutka tudi v letu 2025. V sami politiki 11 smo tako okrepili področje interesnega povezovanja izobraževanja z namenom usposobitve javnih zavodov, ustanov, organizacij in razvojnih centrov v kmetijstvu. Sedaj pa če pogledamo še po postavkah naprej. Smo na ostalih področjih, tudi znotraj gozdarstva. Sredstva se nam zvišajo tudi zaradi ureditve področja plačnih nesorazmerij, ki neposredno, potem vplivajo tudi na naš proračun. Predvsem pa na področju gozdarstva je pomembno, da želimo okrepiti sanacijo in obnovo gozdov na površinah in poskrbeti za primerne odškodnine tudi, zaradi samih povzročitev škod glede divjadi, ki nastajajo neposredno.

Če pa preidemo še na ribiški resor. Se pravi, skladno s skupno ribiško politiko oziroma z izvajanjem programa ESPRA od leta 2021 do leta 2027, se v letih 2025 in 2026 planirala prva večja izplačila, kar je posledica začetka samega programa. Predvsem pa se skozi program spodbuja slovenski priobalni ribolov kot akvakulturo, hkrati pa se bo skušalo urediti še nekaj izzivov dejansko na področju ribištva.

Potem pa, če preidemo na politiko 15 "Varovanje okolja in okoljska infrastruktura" se bodo še naprej izvajali horizontalni ukrepi varstva okolja, to je seveda v okviru samih life projektov, ki so bili tudi v preteklosti in zato ostajajo sredstva za leto 2025 in 26 tudi na proračunski postavki.

Znotraj politike 23 "Intervencijski programi in obveznosti", se pravi, tu imamo največji padec oziroma spremembo v proračunu sredstva za financiranje po samih interventnih ukrepih. To so sredstva za pomoč ob naravnih nesrečah, ob poplavah, pretežno pa so se, nekaj ostaja še 6 milijonov, pa 6 milijonov 400 ostaja v bistvu še na naši postavki zaradi obveznosti, ki smo jih v letošnjem letu prejeli in so potrebna izplačila v letu 2025. Ostalo pa se sredstva pretežno prenesejo na Sklad za obnovo.

...Potem pa znotraj namenskih sredstev še vedno prevladuje Gozdni sklad, kjer so načrtovani odhodki v enaki višini. V samem sprejetem proračunu, se pravi za leto 2025 nekaj manj kot 25 milijonov in v letu 2026 za 18,2 milijona. Tako da, to je kar se tega dela tiče. Kasneje pa imamo še podprogram "Agencije Republike Slovenije za kmetijske trge", kjer so v bistvu planirana sredstva v obsegu kjer se povečujejo tudi povezana v bistvu z vzpostavitvijo sorazmernega plačila oziroma uskladitev samih plač v sektorju, to je ključna razlika.

Na Inšpektoratu za kmetijstvo, gozdarstvo in lovstvo, kjer je potem naslednji pod program, smo sredstva napram letu 2024, v letu 25, 26, kar lahko vidite tudi konkretno okrepili. Predvsem tudi, zaradi kadrovskih izzivov, ki smo jih imeli in kjer se je prepoznalo tudi za lažje, avtonomno in boljše delo samega inšpektorata in nadzorov kako vzpostavimo lahko boljše delovanje. Tukaj pa se znotraj samega nadzora na področju kmetijstva vzpostavlja tudi nov informacijski sistem skozi Načrt za okrevanje in odpornost e-fokus, tako da tudi del sredstev je bil namenjen za plačilo samega DDV, v bistvu za možnost, da se projekt v letu 2025 oziroma 2026 lahko dejansko zaključi.

Potem pa imamo še Upravo za varno hrano, kjer je tudi po proračunski postavki oziroma po programu, kjer imate pod Upravo Republike Slovenije namenjenih kar nekaj več sredstev. Se pravi, to je, mislim, da je razlika osem milijonov, približno osem milijonov, se pravi s 53 na 61 milijonov in v letu 2026 na 62 milijonov. Tukaj pa predvsem bi rada poudarila, da se zagotovijo sredstva za odškodnine na področju varne hrane za ukrep, kjer imamo pravno podlago po uredbi za izplačilo za zatiranje in preprečevanje širjenja zlate trsne rumenice, ki je na žalost še vedno v velikem obsegu prisotna na naših tleh. Na drugi strani se pa proračunska sredstva zvišujejo zaradi in zagotavljajo finančna sredstva za izvajanje letnih pregledov koncesionarjev praktikov, kjer se preverjajo pogoji tudi glede skladnosti s področjem biovarnosti, zaščite živali ter zdravstvenega varstva, kar se nam je zdelo izredno pomembno, da samo področje okrepimo, potem seveda imamo znotraj Uprave za varno hrano zagotovljena dodatna sredstva za dolgotrajno oskrbo zapuščenih živali v zavetiščih in zvišuje se tudi sredstva zaradi neposrednega vpliva na proračunsko postavko za sprejem Zakona o fitofarmacevtskih sredstvih, ki je tudi že v Državnem zboru in ste ga obravnavali.

Tako, da nekako to je tak pregled kar se tiče proračuna, rebalansa proračuna za leti 2025 in 2026 s strani Ministrstva za kmetijstvo. Predvsem bi rada še omenila, no, izvajanje načrta za okrevanje in odpornost, ki se izvaja do konca leta 2026 in se pričakuje, da bo večina izplačil v letu 2025, kakor tudi plačilo DDV za sam načrt, da bo izpeljan, gre pa za izredno pomembne projekte, eden izmed infrastrukturnih je Center za semenarstvo, drevesničarstvo in varstvo gozdov, kar je v bistvu že, poteka, skladno s časovnico, potem je projekt E-gozdarstvo, vzpostavitev podatkovnega skladišča na ministrstvu, digitalizacija podatkovnih zbirk v živinoreji, vzpostavitev orodja za trajnostno spremljanje kmetijskih aktivnosti na ravni kmetije, digitalizacija javne službe kmetijskega svetovanja in razvoj informacijskega sistema na agenciji za vzpostavitev digitalnega prehoda na področju kmetijstva, gozdarstva in prehrane in seveda izgradnja celostnega sodobnega informacijskega sistema na Upravi za varno hrano. Jaz menim, da bo to velik, velik doprinos tudi iz načrta za okrevanje in odpornost za boljše digitalnejše in naprednejše delovanje tudi Ministrstva za kmetijstvo, kjer ugotavljamo, da podatkovne baze in analize podatkov, o katerih imamo kar nekaj na razpolago, da centralizirano nam je v bistvu velikokrat, morda je bilo podhranjeno skozi razvojni sistem, tako da se bomo zavzemali, da bodo projekti izpeljani skladno s časovnico in verjamem, da bodo tudi prinesli dobre razvojne rezultate.

Toliko z moje strani, Jaz se vam zahvaljujem za pozornost in vam želim uspešno razpravo.

Hvala lepa spoštovani ministrici za kar izčrpno obrazložitev sprememb oziroma proračuna za naslednji dve leti.

Kot je povedala nas bo zapustila zaradi drugih obveznosti, zato sprašujem zdajle, ker bi mi kar prišli na razpravo članov in članic odbora, če bi morda kdo zdaj želel, če ima ministrica čas, da bi najprej postavili vprašanje ministrici, če je res njej namenjeno, potem pa cela ekipa.

Ja, bomo dali… Gospod Jožef Horvat, beseda je vaša. Če kdo želi prav z ministrici, da ji bodo zdaj zastavili vprašanje, ker nas bo potem morala zapustiti.

Izvoli.

Hvala lepa, gospa predsednica.

Spoštovana gospa ministrica, ostali predstavniki Vlade in drugih inštitucij, lepo pozdravljeni, kolegice in kolegi, tudi vam pozdrav!

Brez nekega dolgega uvoda, ker razumem, da ima ministrica natrpan urnik. Zdaj, za preprosto javnost, naslednje; ta pogača, ki se ji reče proračun oziroma bolj točno, spremenjen proračun Republike Slovenije za naslednje leto, leto 2025, za ministrstvo, ki ga vi vodite, torej Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, je slabih, zaokrožimo 700 milijonov. Kar velika pogača.

Koliko je velik, velika rezina, ki jo neposredno dobijo slovenski kmetje? To je tako, za ogrevanje. Drugo pa, še enkrat se moram zahvaliti, da ste si lani, ne lani, letos 15. maja, vzeli čas za terensko sejo v Prekmurju, v občini Puconci. Tam smo, kot veste, imeli izjemno dobro razpravo, ki še odmeva in tistim, ki je, tisti, katerim je bila razprava namenjena in sprejeti sklepi, pričakujejo realizacijo.

Jaz se bom zdaj osredotočil na sklep, ki je bil sprejet pri 2. točki soglasno, bilo nas je 11 in vsi smo bili za sklep, ki se glasi: Odbor za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano predlaga Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter Ministrstvu za naravne vire in prostor, da na podlagi ustanovljene delovne skupine nadaljujeta z aktivnostmi na področju namakanja kmetijskih površin na območju Pomurja v okviru projekta Namakanje v Pomurju. Torej gre za levi in desni breg reke Mure, torej za gre za namakanje njiv kmetijskih površin v delu Prekmurja in v delu Prlekije. Ko ste bili tam seznanjeni in kot vemo že nekaj časa, idejni projekti obstajajo resnično, ne bom zdaj zganjal teorije ali pa prakse, vsi vemo tukaj za to mizo, za koliko se nam izboljša pridelek njivske kulture, katerekoli, če je ustrezno namakana, 30,morda 40 procentov.

Ministrica, kje smo danes? Ne vidim denarja v letu 2025 in ne v 26, upam, da nas boste vi razsvetlili. Jaz sicer vidim tukaj postavke, ki se imenuje postavko, ki se imenuje prilagajanje kmetijstva glede na klimatske spremembe, ampak to je en projekt, takrat smo ocenjevali od 100 do 120 milijonov. Če bi zdaj bilo ministrstvo tako daleč oziroma ta skupina, bi jaz pričakoval, res bi pričakoval, pa nisem edini, pa nisem kmet, to je pomembno, kmetje pričakujejo, da bi v letu 2025, najkasneje pa v letu 2026 fizično začeli s tem projektom, kar pomeni, mora biti v proračunu države denar. Najlepša hvala za vaše odgovore.

Hvala lepa. Lahko ministrica, seveda.

Hvala. Res je, pa bom začela morda direktno iz terenske seje, tako da bodo odgovori oziroma razprava nekoliko strnjena. Absolutno so bili sprejeti sklepi. Jaz menim, da na tisti seji, bodisi kot ministrstvo in vsi ostali deležniki iz lokalne skupnosti smo se strinjali, da je to pravi pristop, in da je pomembno to urediti, tako da takratna sklepna misel oziroma ki je bila že pred tem, da se ustanovi sama delovna skupina s predstavniki lokalne skupnosti in tudi s projektnimi snovatelji, kjer je predvsem bilo izhodišče, da morajo skupaj s stroko in medresorsko uskladitvijo z Ministrstvom za naravne vire in prostor določiti, v kolikšnem obsegu bo dejansko sama infrastruktura za namakanje potekala. To so bili tisti prvi koraki določeni. Mi v konkretnih številkah na ministrstvu, da bi dokumente prejeli oziroma, da je že projekt tako daleč, da bi bilo potrebno zagotoviti proračunsko postavko, nismo prišli do podatka, tako da delovna skupina še vedno deluje, se sestajajo. V kolikor bi želeli še dodatne seznanitve, se lahko tudi kasneje pogovorimo, pa vendar menim, da delo poteka nemoteno, predvsem pa je bil tisti prvi korak kot ste rekel, da kmet si želijo in pričakujejo postavko, se absolutno strinjam. Pa morda je pomembno, da poudarimo, da velikokrat se je izkazalo, da dejansko sam interes s strani terena je izredno pomemben, da se izkaže, ker ko preidemo dejansko iz projektov na dejanja, pa to imamo zdaj tudi izziv in primer v sami Vipavski dolini, kjer se dela največji namakalni sistem trenutno v Sloveniji, da kasneje sam interes oziroma stroški namakalnih sistemov, ki preidejo tudi deloma na proizvajalce oziroma na kmete, takrat pokažejo, da niso toliko zainteresirani oziroma so še nekoliko skeptični, ali bi sploh šli v tak projekt skupaj z državo. Tako, da v bistvu je pomemben najprej interes, v kolikšnem obsegu so potrebe na terenu, ker neposredno moramo znati tudi upravljati na koncu z vodo, tako da jaz sem razumela takrat, da morajo dejansko še en krog odteči dejansko s pridelovalci, kjer bodo izkazali interes, koliko bo let takih, ne glede na področje koliko tisoč hektarjev oziroma površin je na razpolago za namakanje, ampak glede na potrebe, ki so, predvsem pa na interes, ki izhaja iz terena, koliko ljudi si želi oziroma pridelovalcev potrebuje dejansko namakalni sistem in se bodo v projekt vključili. To je ta obseg, ki ga bodo določili skozi projekt. Zdaj pa, če je delovna skupina, jaz priznam, da v zadnjih tednih nisem bila v neposrednem stiku dejansko z našimi sodelavci na to temo, da bi si izmenjali informacije, pa vam lahko še karkoli, če se je dodatno spremenilo, potem podam obrazložitve, če boste želeli. Nimam težav. Prav. Okej.

Ja, vam samo še odgovorim, da kar se tiče naslednjega proračuna, ki smo ga omenjali, gre več kot polovica proračuna za konkretne ukrepe v kmetijsko politiko. Okrog 450 milijonov govorimo, da se bo dejansko sredstev namenilo tudi za, kar se tiče neposrednih plačil, kjer kandidirajo dejansko skozi zbirne vloge, kjer imamo določene intervencije in razpisne razpise, na javne razpise, pod ukrepe kjer prihajajo tudi skozi novo perspektivo. Od tega imamo še konkretno ukrep za razvoj podeželja, kjer je projekt za, mislim, kjer imamo proračunsko postavko 305 milijonov za sam razvoj podeželja. To so tudi sredstva, ki so namenjena neposredno kmetom, ki so kandidirali na samih razpisih. Jaz bi pa nenazadnje res rada poudarila, pa naj se sliši oziroma naj razume vsak kot želi. Jaz mislim, da celoten proračun kot tak je namenjen kmetom. Skozi mednarodne aktivnosti, ki jih izvajamo dejansko v tujini, kjer se mrežimo z ostalimi državami, kjer iščemo skupne interese in prepoznavnost Slovenije; kjer financiramo strokovne naloge in svetovanje v kmetijstvu za 30 milijonov na leto, se mi zdi tudi neposredno direktna podpora kmetom. V nekaterih mehanizmih deluje, delujejo določeni sistemi boljši, v nekaterih mogoče malo manj, pa se še vedno zavzemamo, da izboljšamo sisteme za to, da bi lahko nudili najboljšo tudi podporno okolje dejansko kmetom, kateri kasneje kandidirajo tudi na same razpise, kjer pa se lahko sami odločijo za katere ukrepe, v katere ukrepe se bodo vključili skozi skupno kmetijsko politiko? Hvala.

Najlepša hvala. Izvolite.

Hvala lepa. Lahko replika ali pa, da bo boljše poslovniško, dopolnilno vprašanje. Hvala lepa za to, kar ste mi povedali. Res bi vas prosil, da celotni odbor, v tej smeri je šla tudi razprava takrat, če se spomnite, da pošljete neko informacijo, kje je zdaj delo te skupine. Glejte, zdaj je minilo pet mesecev, v petih mesecih ena skupina strokovnjakov lahko marsikaj naredi. Zdaj v podtonu pa ste mi povedali, da se investicija seveda naslednje leto in leto 2026 ne bo začela, ker ni preprosto postavke za to predvidene.

Še nekaj. Mi smo šli s to idejo na sejo in tudi v obrazložitvi, ko smo zahtevali sklic terenske seje smo dejansko že navajali informacije o interesu s strani terena. Tako da ne vem ali je to potrebno zdaj še enkrat raziskovati in ali je potrebno še enkrat raziskovati glede pretoka reke Mure? Takrat smo povedali, za namakanje se bo čez 365 dni porabil toliko vode, kolikor je v enem dnevu preteče po strugi navzdol.

Res vas prosim za eno podrobno informacijo. Morda bom pa predlagal oziroma poslanska skupina kakšno tematsko sejo našega in vašega odbora, je tudi vaš.

Najlepša hvala. Ministrica, boste zdaj še kaj odgovorili? Lahko tudi, če je daljše vprašanje, pisno. Izvolite.

Ja, samo na kratko. Da bi rada poudarila, da v bistvu to, da smo se zdaj dogovorili, da pošljemo samo zadnje podatke, informacije, kar se samega sklepa tiče, tudi celotnemu odboru se absolutno strinjam. Predvsem pa, da ni prišlo do tega, da se v proračunu, v rebalansu proračuna ni planiralo namakalnega sistema, konkretno Puconci. Morda, da se uskladiva v tem, da se strinjava. Sem prepričana, da se strinjava, zato, ker mi imamo skozi ukrepe javnih razpisov za vzpostavitev namakalnih sistemov, kjer se lahko so razpisni pogoji in se prijavijo konkretno v kolikor je projekt izoblikovan. Namakalni sistem v vašem območju je bistveno večji, zato so se naša stroka, stroka z Ministrstva za naravne vire in lokalna skupnost, ki je idejni snovatelj projekta, dogovorili, da bodo najprej temelje, v kakšni smeri in v kakšnem obsegu bo projekt šel naprej, se bodo dogovorili - tega niso še do danes storili, tako da verjamem, da vsak ima svoj del obrazložitve, zakaj do tega ni prišlo. In nenazadnje še vedno razpisni pogoji oziroma kjer podpiramo namakalne sisteme in kjer imamo tudi pravne podlage, kdo je izvajalec s strani države, kdo kasneje v lokalni skupnosti vzdržuje namakalni sistem. Mi osnovo imamo nastavljeno, pa vendar zaključni del projekta, v kakšnem obsegu bo šel, to je osnovni temelj, ki nam manjka. Tako da, ni to, da ker ni proračunske postavke direktno namenjene za namakalni sistem Puconci, da zaradi tega se naj ne bi izvajal ampak je nekoliko širše, kar bomo seveda obrazložili, tako da bomo seznanili cel odbor. Hvala.