Lepo pozdravljeni!

Začenjam 50. nujno sejo Odbora za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo. Pozdravljam vse članice in člane odbora, vse vabljene in vse ostale prisotne.

Na današnji seji imamo nekaj nadomestnih poslancev, in sicer: poslanec magister Rastislav Brečko nadomešča poslanca Teodorja Uraniča, poslanec Franc Rosec nadomešča poslanca Žana Mahniča in poslanka Alenka Helbl nadomešča poslanca Antona Šturbeja.

K dnevnemu redu seje ni bilo predlogov za razširitev oziroma za umik zadeve, zato je določen dnevni red seje, kot je bil opredeljen s sklicem.

Prehajamo na 1. in 2. točko dnevnega reda. Odboru predlagam, da združimo obravnavo 1. in 2. točke dnevnega reda, in sicer tako, da bom najprej dala besedo vabljenim predstavnikom predlagatelja za predstavitev obeh predlogov aktov, temu pa bi sledila potem razprava članic in članov odbora o obeh predlogih aktov skupaj; saj mislim, da je to že ustaljena praksa, tako da se strinjamo.

Prehajamo na 1. IN 2. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG SPREMEMB PRORAČUNA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA LETO 2025 IN PREDLOG PRORAČUNA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA LETO 2026,

ki ju bomo v okviru pristojnosti odbora obravnavali kot zainteresirano delovno telo. Navedena predloga sta bila dne 30. 9. 2024 objavljena na spletnih straneh Državnega zbora. In kot gradivo imamo na voljo tudi mnenje Državne volilne komisije. K omenjenima točkama dnevnega reda so bili vabljeni: Ministrstvo za notranje zadeve, Ministrstvo za javno upravo, Ministrstvo za digitalno preobrazbo in Ministrstvo za finance. Prehajamo na predstavitev obeh predlogov, zato besedo predajam vabljenim na sejo.

Najprej dajem besedo predstavnici Ministrstva za notranje zadeve, državni sekretarki Tini Heferle. Izvoli.

Hvala lepa, predsednica, za besedo.

Lep pozdrav vsem!

Uvodoma gre pojasniti, da je bil proračun za leto 2025 načrtovan v času lanskoletnih poplav in je bil zato takrat tudi pripravljen v nekem duhu varčevalnega časa. Torej, letošnji proračun, 2024, je bil tudi spremenjen zaradi tega in rebalans za 2025 je prav tako v posledici tega. Zaradi tega dejstva so bile tudi nekatere investicije premaknjene na kasnejše obdobje oziroma povedano drugače, česar letos nismo uspeli realizirati, se bo to odrazilo v letu 2025 in tudi še v letu 2026. Torej, na kratko, proračuna za leto 2025 in 2026 se na nek način povečujeta tudi zato, ker se je proračun v letu 2024 za MNZ in tudi za ostale državne organe skrčil prav zaradi posledic poplav. Zdaj pa, če se osredotočim na predstavitev spremembe proračuna za leto 2025 na Ministrstvu za notranje zadeve z obema organoma v sestavi znaša ta proračun 570,5 milijona evrov, kar pomeni, da se na ministrstvu glede na sprejeti proračun 25 le ta povečuje za 30,3 milijone evre, od tega se ožjemu delu ministrstva, torej upravnemu delu proračun povečuje za 3,6 milijone, policiji pa za 26,6 milijona evrov. Na Inšpektoratu Republike Slovenije za notranje zadeve ostaja praktično enak. Zdaj, v okviru tega ožjega dela ministrstva oziroma proračuna ministrstva se na podprogramu Urejanje sistema notranjih zadev pravic porabe povečujejo, kot sem že omenila, in sicer za 3,6 milijona evrov. Predvsem zaradi višjih načrtovanih sredstev za informacijsko podporo in opremo za informacijsko varnost povečujemo tudi sredstva za nadgradnjo in vzdrževanje registrov upravno notranjih zadev, predviden pa je tudi nakup vozila za vleko vozil, s katerim bomo v prihodnje znižali stroške vleke vozil.

Nadalje, na podprogramu migracije in mednarodna zaščita, ostajajo sredstva na enakem nivoju. Na podprogramu zunanja meja in izvajanje predpisov o tujcih pa so načrtovana sredstva v okviru tistih evropskih sredstev, za upravljanje meja z vizumsko politiko namenjena nakupu opreme in na mejnih prehodih. Tukaj govorimo predvsem o drobni opremi, torej pisarniška oprema, ker smo prej imeli obmejne prehode zgolj v vzdrževanju, sedaj pa za ponovno aktivacijo. Kontrole na mejah potrebujemo v bistvu opremo, da jih ponovno aktiviramo in napravimo uporabne.

Zdaj, v okviru policije se sredstva povečujejo, kot sem rekla, za 26,6 milijona evrov. Na podprogramu Javni red in splošna varnost ljudi in premoženja se ta povečujejo v višini 41,7 milijona evrov. En del tega, torej 13,2 milijona evrov je predvsem posledica prenosa sredstev za plače policistov iz podprograma Zunanja meja in izvajanje predpisov o tujcih, in v bistvu ne gre za neko dejansko povečanje stroškov, to je posledica še vedno tega dejstva, da je Hrvaška vstopila v schengensko območje, se pa to odraža zaradi tega, ker je bil proračun za 2025 načrtovan v letu 2023. V okviru materialnih stroškov načrtujemo tudi 18,2 milijona evrov več za materialne stroške in sicer se načrtujejo za aktivacijo pomožne policije in pa za redne materialne stroške tako Generalne policijske uprave kot policijskih uprav prav tako za opremljanje policistov in več se tudi načrtuje za nadzor varnosti cestnega prometa. Povečujemo tudi investicije, in sicer za 10,3 milijona evrov. Recimo, kot sem že omenila, namenjamo del sredstev za nakup vozil in opreme za nadzor prometa, potem povečujemo predvsem sredstva za ITK infrastrukturo, torej informacijsko varnost. Nekaj sredstev gre tudi za investicijsko vzdrževanje za objekte policije, tudi za plačilo DDV, ki je vezano na izvajanje projektov Sklada za okrevanje in odpornost in še nekaj teh manjših stroškov posameznih investicij je predvidenih. Na podprogramu Kriminalistična dejavnost se sredstva povečujejo za 2,8 milijona evrov, predvsem zaradi čimprejšnjega črpanja evropskih sredstev Sklada za notranjo varnost ter tudi nekoliko višjih sredstev integralnega proračuna, ki so namenjena nacionalnemu forenzičnemu laboratoriju in izvajanju kriminalistične dejavnosti. Tukaj govorimo predvsem za operativno delo, za možnost operativnega dela za zaščito prič navideznih odkupnin in tako naprej. Na podprogramu zunanja meja in izvajanje predpisov o tujcih se sredstva sicer znižujejo za 7,9 milijona evrov. Kot sem že omenila je to poglavitni razlog za to znižanje vstop Hrvaške v schengensko območje, kar je imelo za posledico kot rečeno premik dela policistov za nadzor državne meje za notranjost, ki se, potem odraža tudi na drugi strani v povečanju sredstev za plače teh policistov na podprogramu javni red in splošna varnost ljudi in premoženja, kamor so bili premeščeni. Višje so načrtovani stroški za mejne prehode ter za oskrbo prehrano in prevoze tujcev, kar je tudi sem že omenila v posledici tega, da smo ponovno vzpostavili mejne kontrole. Prej smo pa pač imeli mejne prehode samo v vzdrževanju.

Kar se tiče proračuna za leto 2026 je predlog za Ministrstvo za notranje zadeve z obema organoma v višini 612 milijona evrov, kar pomeni, da se celotnemu ministrstvu glede na predlog sprememb proračuna za leto 2025 ta povečuje za 41,4 milijona evrov. V ožjemu delu se pravi v upravnemu delu ministrstva se povečuje za 0,9 milijona evrov. Predlog torej znaša skupen za upravni del 43,1 milijona evrov. Policiji pa se z novim predlogom zvišuje za 40,4 milijona evrov, kar vse skupaj potem znaša 567,5 milijona evrov. Medtem, ko na inšpektoratu se tudi povečujejo sredstva. Skupaj znašajo - povečanje je za 100 tisoč evrov – 1,4 milijona evrov. Predvsem je tukaj povečanje, zaradi napredovanj rasti plač in tekočih zadev. Bolj natančno v letu 2026 se na podprogramu urejanje sistema notranjih zadev kot sem že omenila povečuje za 900 tisoč evrov predvsem, zaradi upoštevanje višjih stroškov dela, višjih sredstev za nadgradnjo, vzdrževanje registrov. Na podprogramu »migracije in mednarodna zaščita« se sredstva povečujejo in sicer za 100 tisoč evrov predvsem, zaradi izvajanja projektov v okviru Sklada za azil migracije in vključevanje državljanov tretjih držav to je sklad AMIH. Ker kot sem že udoma omenila se v bistvu izvedena nekaterih projektov zamika v obdobje 2026, zaradi tega, ker investicija oziroma te projekti niso bili v obdobju 2024 izvedeni. Za policijo se sredstva povečujejo kot sem že omenila za 40,4 milijona evrov. Na podprogramu »javni red in splošna varnost ljudi in premoženja« se zvišujejo v višini 39,4 milijona evrov. V glavnem povečanje je predvsem, zaradi prevzema izvajanja helikopterske nujne pomoči. Potem pa tudi, zaradi višjih sredstev za opremljanje policistov ter materialnih stroškov za operativno delo – tukaj govorimo o oborožitvi, osebni opremi, zaščitni opremi, sredstva za varnost pri delu in tako naprej. Na podprogramu »kriminalistična dejavnost« se sredstva znižujejo za 2 milijona evrov in sicer iz naslova »nižje načrtovanih sredstev črpanje Sklada za varnost« v posledici tega, kar sem že omenila, ker so pač dinamike izvajanje projektov takšne. Na podprogramu »zunanja meja in izvajanje predpisov o tujcih« pa se sredstva povečujejo za 3,1 milijona evrov in sicer kot sem že tudi omenila, zaradi stroška dela mejnih policistov, ker pač ponovno vzpostavljamo kontrolo oziroma je vzpostavljena kontrola na meji.

Sedaj, kot celoto, če še povzamem ali pa strnem. Predlog sprememb za leto 2025 je takšne, da vsa sredstva za MNZ znašajo 570,6 milijona evrov, kar pomeni, da se glede na sprejet proračuna za 2025 povečujejo sredstva za 30,3 milijona evrov. Za predlog proračuna za 2026 pa se sredstva, pa znašajo sredstva predvidena 612 milijonov evrov in se glede na predlog spremembe proračuna za 2025 povečujejo za 41,4 milijona evrov. Toliko na kratko, če bo potrebno, pa še bolj podrobno, pa v nadaljevanju.

Hvala lepa.

Nadaljujemo s predstavnikom Ministrstva za javno upravo, državnim sekretarjem Juretom Trbičem. Izvoli.

Spoštovana predsednica, poslanke in poslanci, kolegici državni sekretarki in ostali prisotni!

Ministrstvo za javno upravo je predlagatelj finančnega načrta za naše ožje ministrstvo, organ v sestavi, torej Inšpektorat za javni sektor ter upravne enote. Ministrstvo za leto 2025 v okviru predloga sprememb proračuna načrtuje nekaj manj kot 235 milijonov evrov pravic porabe, kar je v primerjavi z že sprejetim proračunom za leto 2025 predstavlja zvišanje za slabih 31 odstotnih točk in ravno tako enako zvišanje glede na sprejeti proračun leta 2024. Za naslednje leto, torej 2026, pa so načrtovane pravice porabe v višini skoraj 239 milijonov evrov, kar predstavlja zvišanje za 33 odstotnih točk glede na sprejeti proračun za leto 2024. Tako pripravljen predlog sprememb finančnega načrta za leto 2025 je v primerjavi s sprejetim proračunom nominalno višji za 55 in pol milijona evrov.

Za leto 2026 pa je v primerjavi s sprejetim proračunom za leto 2025 še malo višji, in sicer za 59,4 milijona evrov. Glavnino povišanja teh predlaganih pravic porabe pa predstavljajo štiri ključne točke. Najprej so dodatna sredstva za investicije in investicijsko vzdrževanje prostorskih pogojev za državno upravo. Kot drugo področje gre za tekoče vzdrževanje poslovnih prostorov v upravljanju Ministrstva za javno upravo, potem zelo pomembno gre za delovanje in izboljšave delovanja sistemov upravnih enot ter nenazadnje tudi za sofinanciranje skupnih občinskih uprav. Zdaj, na integralnem delu proračuna so načrtovane pravice porabe v letu 2025 v primerjavi s sprejetim proračunom 24 nominalno zvišujejo za 48,9 milijona evrov, na skupaj skoraj 207 milijonov evrov, načrtovani višji odhodki pa se, kot rečeno, nanašajo predvsem na področje stvarnega premoženja upravne enote, občinske, skupne občinske uprave. Pri stvarnem premoženju je gre za dobrih 28,8 milijona evra za različne stroške upravljanja, tekočega vzdrževanja in plačilo obratovalnih stroškov za poslovne in druge različne prostore, govoriva seveda o ministrstvih skupaj z organi v sestavi z izjemo Ministrstva za obrambo, notranjih zadev in zunanjih zadev. 20 milijonov evrov gre za investicijske projekte in investicijsko vzdrževanje ter drugo in druge investicije, ki so pa po vrednosti manjše.

In 18,6 milijona evrov gre za plačilo stroškov različnih najemnin ter odplačilo lizing pogodbe za Upravni center Koper. Zelo podobno je tudi v letu 2026 pri upravnih enotah. Te v svojih predlogih proračunov za leto 2025 načrtujejo 105 in 05 milijona evrov pravic porabe, glavnino tu načrtovanih pravic predstavljajo povišice plač, pa tudi materialni stroški in druge manjše investicije na samih upravnih enotah. In še morda za sofinanciranje skupnih občinskih uprav ministrstvo drugo leto načrtuje dobrih 11 pa pol milijona evrov pravic porabe, kar je kar precejšen skok glede na načrtovano, kar smo pravzaprav že prejšnjič omenili. Pri podpori delovanju lokalne skupnosti pa gre še v vsakem letu 800000 evrov za strokovno pomoč. Občinam, mu torej Ministrstvo za javno upravo ustvarja tudi namenske prihodke. To izvajamo z izvajanjem lastne dejavnosti, s prodajo premičnega in nepremičnega premoženja, z različnimi odškodninami, zavarovanja premoženja, oddajo poslovnih prostorov, stanovanj in garaž v najem, pa tudi z donacijami, prispevki in pristojbinami, nadomestili za dodelitev služnostne pravice ustanovitve stavbne pravice ter vplačanih tiskovin. Namenska sredstva v letu 2025 tako načrtujemo v skupni višini 26,3 milijona evrov, kar glede na sprejeti proračun leta 2024 predstavlja zvišanje za 26 odstotnih točk. In za zaključek morda še kohezijska sredstva. Ministrstvo je v letu 2024 začelo z izvajanjem treh potrjenih projektov v okviru nove finančne perspektive 2021 do 2027, gre za sistem e-javnega naročanja. Gre za stičišče, za oblikovanje politik ter za projekt usposabljanja javnih uslužbencev za kompetence prihodnosti. Skladno s tem v letu 2025 načrtujemo dober milijon pa pol evrov, tako evropski kot slovenski del. V letu 2026 pa slabih 1,7 milijona evrov. Naj tu opomnim, da v času načrtovanja sprejetega proračuna 2024 so bila ta sredstva še načrtovana pri organu upravljanja, pri Ministrstvu za kohezijo.

Hvala za pozornost pri tej uvodni predstavitvi, za vsa konkretna vprašanja pa sem seveda na voljo. Hvala lepa.

Besedo zdaj dajem predstavnici Ministrstva za digitalno preobrazbo, državni sekretarki doktorici Aidi Kamišalić Latifić.

Izvoli.

Najlepša hvala za besedo.

Spoštovana predsedujoča, spoštovane poslanke in poslanci! Predlog proračuna za Ministrstvo za digitalno preobrazbo za leti 2025 in 2026 je pred vami. Za leto 2025 se načrtuje povečanje v znesku, zvišanje v znesku 63 milijonov 600 tisoč, 000, cirka 63 milijonov 600 tisoč evrov.

Če grem mogoče po posameznih podprogramih. Na podprogramu Centralna informacijska infrastruktura in telekomunikacijska tehnologija, tukaj največ zvišanja sredstev namenjamo povečanju informacijske varnosti, zaradi česar se zvišuje program komunikacijsko omrežje državnih organov za 6,8 milijona evrov v letu 2025. In prav tako so se povečala sredstva za najem komunikacijskih povezav ter tudi povečanje sredstev za enotni kontaktni center. Znižujemo pa program zagotavljanja e-poslovanja za cirka 3 milijone evrov, ker preusmerjamo razvoj novih storitev na financiranje iz kohezije na podprogramu Razvoj storitev javne uprave, tukaj imamo višanje sredstev v letu 2025 za nekaj več kot 6 milijonov in pol. V okviru tega podprograma planiramo sredstva evropske kohezijske politike za projekt pametne digitalne javne storitve v letu 2025 skoraj 6 milijonov evrov in v letu 2026 nekaj več kot 7 milijonov evrov. Prav tako tukaj so načrtovana tudi sredstva iz programa Digitalna Evropa, kjer se financira tudi projekt z nazivom Evropska denarnica oziroma potek na podprogramu Urejanje področja informacijske družbe in elektronskih komunikacij. Tukaj v letu 2025 imamo na evidenčnem projektu Napredna in vključujoča digitalna družba planirana sredstva v višini 40 milijonov evrov za namen sofinanciranja superračunalnika in na evidenčnem projektu je tudi za izvajanje centraliziranih programov v letih 2025 in 2026, predvideno je 1,5 milijona za evropska digitalna inovacijska stičišča, polprevodnike, čipe in tako naprej. V okviru priprave proračuna so bili v NRP uvrščeni trije novi programi. In sicer, digitalna vključenost prebivalcev je projekt, s katerim ministrstvo nadomešča projekte Digibon, tukaj bodo sofinanciranja usposabljanja otrok in mladih za krepitev digitalnih kompetenc ter spodbujanje in promocijo naravoslovnih in tehniških poklicev, tako imenovani javni razpisi mladi. Sofinancirana bodo prav tako usposabljanja za starejše z mobilno enoto Mobilni heroji, nudeno bo svetovanje in uporabniška podpora prebivalkam in prebivalcem pri uporabi digitalnih javnih storitev, torej Digi Info točke, spodbujena bo prekvalifikacija žensk v IKT poklice, prav tako je predvidena tudi promocija in ozaveščanje proti medvrstniškemu nasilju, za ta namen je v letu 2025 predvidenih nekaj več kot sedem milijonov evrov in v letu 2026 nekaj več kot osem milijonov evrov. V okviru programa Podporno okolje za napredno informacijsko družbo se bo spodbujalo sistemski pristop k digitalni preobrazbi pametnih mest in skupnosti in prav tako so sredstva planirana za mednarodno sodelovanje na področju informacijske družbe. Aktivnosti programa Podporno okolje za napredne digitalne tehnologije so tukaj usmerjene v umetno inteligenco, čipe in polprevodniške tehnologije. V okviru tega projekta bo ustanovljen kompetenčni center za umetno inteligenco, ki je namenjen spodbujanju in prenosu vrhunskih tehnoloških kompetenc ter zmogljivosti na področju umetne inteligence za podporo gospodarskim, znanstveno-raziskovalnim, razvojnim in inovacijskim dejavnostim v Sloveniji. Prav tako bo spodbujano podporno okolje za podjetništvo na področju naprednih polprevodniških in kvantnih tehnologij ter čipov in mikroelektronike. Za ta namen v letu je predvidenih milijon in pol. V letu 2025 je predviden milijon in pol in v letu 2026 milijon 460 tisoč.

V okviru programa Evropske komisije Digitalna Evropa, tukaj imamo projekt z nazivom Center za varnejši internet, prav tako imamo projekte evropskih digitalnih inovacijskih stičišč, za kar namenjamo v letu 2025 v skupni višini nekaj več kot milijon evrov, nekaj več kot milijon evrov. V podprogramu razvoj širokopasovnih omrežij se evidentirajo projekti GOŠO, gradnja odprtih širokopasovnih omrežij v okviru NOO, v letošnjem letu je bil objavljen razpis za Gošo 6, kar se izkazuje v finančnem načrtu Ministrstva za finance v skladu za obnovo 20 milijonov, v letu 2025 in 10 milijonov je načrtovano v letu 2026. V letu 2025 je pa predviden prav tako objava javnega razpisa za Gošo 7, ki pa se bo financiral iz naslova kohezijske politike in tukaj imamo predvidenih skupno 22,6 milijonov, milijon 200 tisoč v letu 2025 in 21,5 milijona v letu 2026.

Na podprogramu Razvoj in promocija na področju elektronskih komunikacij, tukaj imamo iz naslova kohezijskih sredstev planirana sredstva JRDDK, torej javni razpis za financiranje, financiranje izvajanja neformalnih izobraževanj za odrasle na področju digitalnih kompetenc. Skupno je predvidenih skoraj 6 milijonov evrov, od tega v letu 2025, 3 milijone 172 tisoč 500 evrov.

Na evidenčnem projektu so prav tako tukaj planirana sredstva za vzpostavitev sistema javnega obveščanja in alarmiranja v skupni višini skoraj 3 milijone in pol evrov, od tega v letu 2025 3 milijone evrov.

Poudarila bi še toliko, da da predlog proračuna za leto 2026 izgleda seveda nižji kot za leto 2025, ampak ravno ostaja na tem nivoju, koliko je bilo povečanja tudi za leto 2025, s to razliko, da se zmanjša proračun za tisti znesek, ki je bil predviden za vzpostavitev super računalnika. Se opravičujem, še eno zadevo sem izpustila, in sicer imamo predlog proračuna za Inšpektorat za informacijsko družbo. Tukaj imamo povečanje za 34 tisoč evrov. Tukaj predvsem povečanje na materialnih stroških, dodatna usposabljanja zaposlenih za službene poti, dogodki za ozaveščanja, ozaveščanje in promocijo dostopnosti spletišč. Najlepša hvala.

Hvala lepa.

Želite predstavniki Ministrstva za finance še kaj dodati? (Da.)

Izvolite, gospa Irena Momić, sekretarka, izvolite.

Dober dan!

(Irena Momić, Ministrstvo za finance.)

Glede na to, da sta minister in predsednik Vlade podala uvodno predstavitev splošnega dela, lahko naredim krajši povzetek, če se strinjate?

Lahko, okej.

Vlada je pri pripravi proračuna za leti 2025 in 2026 poleg srednjeročnega fiskalno- strukturnega načrta Republike Slovenije za obdobje 2025-2028 upoštevala jesensko napoved gospodarskih gibanj Urada za makroekonomske analize in razvoj, zakonske in druge obveznosti ter prioritete ter napovedi predlagateljev finančnih načrtov za namen izvajanja načrta za okrevanje in odpornost evropske kohezijske politike ter drugih EU sredstev. V predlogu sprememb proračuna za leto 2025 se tako načrtuje za 15,2 milijardi evrov prihodkov. Načrtovani prihodki so v primerjavi s sprejetim proračunom za leto 2025 višji za 4,6 odstotka, predvsem zaradi novih začasnih prihodkov , ki so bili uveljavljeni z Zakonom o obnovi, razvoju in zagotavljanju finančnih sredstev za namen financiranja izvajanja ukrepov za obnovo in razvoj, ter preventivnih protipoplavnih in protiplazovnih ukrepov. Na drugi strani se pričakuje za 17,1 milijarde evrov odhodkov, ti so v primerjavi s sprejetim proračunom za leto 2025 višji za 8 odstotkov. Višji odhodki so predvsem zaradi rezerv za namen izločanja Sklad za financiranje ukrepov iz načrta za okrevanje in odpornost in sklada za obnovo. Zaradi višjih stroškov dela iz naslova odprave nesorazmerij in prenove plačnega sistema, uskladitve transferov z rastjo cen življenjskih potrebščin, izvajanja zakona o osebni asistenci, rasti obrambnih izdatkov skladno z resolucijo o splošnem dolgoročnem programu razvoja in opremljanja Slovenske vojske do leta 2040, stabilizacije financiranja zdravstvenega varstva ter zaradi politike prometa in prometne infrastrukture. S predlogom sprememb proračuna za leto 2025 se tako v bilanci prihodkov in odhodkov načrtuje primanjkljaj v višini 1,9 milijarde evrov oziroma 2,6 odstotka BDP. V predlogu proračuna za leto 2026 se načrtuje 15,9 milijarde evrov prihodkov in so v primerjavi s predlogom sprememb proračuna za leto 2025 višji za 4,5 odstotka. Na drugi strani pa se pričakuje za 17,1 milijarde evrov odhodkov, kjer se največji delež namenja izobraževanju in športu, socialni varnosti in pokojninskem varstvu.

S predlogom proračuna za leto 2026 se tako v bilanci prihodkov in odhodkov načrtuje primanjkljaj v višini 1,2 milijardi evrov oziroma 1,6 odstotka BDP. Kot rečeno, cela politika, izhodišča se bodo obravnavali še na matičnem odboru. Kolegi svoje finančne načrte po vsebini predstavljajo, tako da bi bilo z moje strani zaenkrat to vse. Hvala.