Dobro jutro!

Pričenjam 28. sejo Mandatno-volilne komisije. Vse prisotne lepo pozdravljam. Imamo nekaj opravičil seje, so zadržani naslednje kolegice in kolegi: Ferenc Horvát, Janez Cigler Kralj in Danijel Krivec. Imamo pa tudi nekaj nadomeščanj, in sicer Rado Gladek nadomešča Jelko Godec, Andrej Poglajen nadomešča Alenko Jeraj, doktorica Tatjana Greif pa nadomešča doktorja Mateja Tašnerja Vatovca. S sklicem seje ste prejeli naslednji dnevni red: 1. Točka Predlogi za izvolitev sodniške funkcije na sodniška mesta okrožne sodnice in okrožnih sodnikov na Okrožnem sodišču v Ljubljani.

2. točka Predlog sklepa o razrešitvi članice in imenovanju člana Statističnega sveta Republike Slovenije.

K dnevnemu redu seje ni bilo predlogov za razširitev oziroma umik, zato je določen tak dnevni red, kot ste ga s sklicem tudi prejeli. Nekatera gradiva pa ste, tako kot običajno, prejeli v varovani predal v sistem UDIS zaradi varstva osebnih podatkov.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA, IN SICER NA PREDLOGE ZA IZVOLITEV V SODNIŠKE FUNKCIJE NA SODNIŠKA MESTA OKROŽNE SODNICE IN OKROŽNIH SODNIKOV NA OKROŽNEM SODIŠČU V LJUBLJANI, KI JIH JE DRŽAVNEMU ZBORU PREDLOŽIL SODNI SVET.

Obrazložene predloge Sodnega sveta ste članice in člani zaradi varstva podatkov prejeli v sistem Udis. K tej točki dnevnega reda sem vabila predsednico Sodnega sveta doktorico Urško Kežmah, Sodni svet pa je sporočil, da se seje udeležuje podpredsednik Sodnega sveta magister Matej Čujovič, ki ga lepo pozdravljam.

Sodni svet Državnemu zboru predlaga, da v sodniške funkcije na sodniška mesta okrožnih sodnikov in okrožne sodnice na Okrožnem sodišču v Ljubljani izvoli Luko Kavčiča, Luko Pusta in Nino Smrkolj. Na tem mestu pa dajem besedo podpredsedniku Sodnega sveta, magistru Čujoviču za uvodno obrazložitev. Izvolite.

Spoštovana predsedujoča, spoštovani poslanci in poslanke. Zahvaljujem se vam za vabilo na današnjo sejo.

Sodni svet v luči povečanja sodelovanja z Državnim zborom v postopkih imenovanja sodnikov in povečanja svoje transparentnosti delovanja podpira vse možnosti takega sodelovanja in se zaveda pomena transparentnega delovanja, zato je na prejšnji seji tudi pričel z razpravo, kako bi lahko svoje delo še bolj odprl strokovni javnosti ter javnosti nasploh. Danes je pred nami predlog za izvolitev treh kandidatov na mesto okrožnih sodnikov. Na tem javnem razpisu je bilo razpisanih kar sedem sodniških mest okrožnih sodnikov na Okrožnem sodišču v Ljubljani, na ta razpis se je prijavilo 34 kandidatk in kandidatov.

Po ugotovitvi, da je v okviru obravnavanega razpisa šest kandidatov in kandidatk kandidature umaknilo, ostali pa so izpolnjevali formalne razpisne pogoje, je Sodni svet najprej opravil razpravo 23. maja letos. Na tej razpravi je upošteval dokončno mnenje predsednika Okrožnega sodišča, kamor ti kandidatke in kandidati kandidirajo, uspešnost opravljanja sodniške funkcije, doseženo povprečje ocen na fakulteti in pravniškem državnem izpitu ter obseg in vrsto delovnih izkušenj. Sklenil je, da na ustni razgovor povabi 14 kandidatk in kandidatov, med njimi Luko Kavčiča, Luko Pusta in Nino Smrkolj. Ena kandidatka je po prejemu vabila na razgovor kandidaturo umaknila, za ostala štiri razpisna mesta je Sodni svet izbral štiri kandidate izmed že sodnikov torej okrajnih sodnikov in je bila ta premestitev tudi že opravljena. Prvi predlog je Nina Smrkolj. Nina Smerkolj je rojena leta 1982, diplomirala na Pravni fakulteti v Ljubljani leta 2009, potem je opravila pravniški državni izpit, nato se je zaposlila kot strokovna sodelavka, najprej na Okrajnem sodišču na Jesenicah, od leta 2018 Deluje kot strokovna sodelavka oziroma višja strokovna sodelavka na Okrožnem sodišču v Ljubljani, kjer sodeluje na sejah in izdeluje osnutke sklepov. Vodja kazenskega oddelka tega sodišča je pojasnila, da je kandidatka aktivno vključena v zadeve, ki jih rešuje in obravnava sodnik, mu nudi posebno in potrebno pomoč pri razpisovanju narokov, da pa je tudi sama že vodila naroke glavnih obravnav oziroma predobravnavne naroke. Tako je pridobila potrebne veščine, ki jih potrebuje oseba, ki kandidira za prosto sodniško mesto. Nina Smerkolj je izrazila interes za sojenje na kazenskem področju. Njeno kandidaturo je podprl predsednik Okrožnega sodišča, kolegica pa se je tudi izkazala na razgovoru pred Sodnim svetom, zato jo predlagamo Državnemu zboru v izvolitev.

Drugi kandidat je Luka Kavčič, prav tako rojen leta 1982. On je diplomiral leta 2008 na Pravni fakulteti v Ljubljani. Potem se je za kratek čas najprej zaposlil v eni izmed gospodarskih družb, nato je kariero nadaljeval na Uradu za varstvo okolja in narave, kjer je opravljal širok spekter upravno pravnih nalog. Pripravništvo je opravljal na Višjem sodišču v Ljubljani in leta 2011 opravil pravniški državni izpit. Strokovno pot je nadaljeval v sodstvu in to delo s krajšo prekinitvijo opravlja vse do leta 2015. Od takrat dalje deluje kot odvetnik, zaposlen v eni od odvetniških pisarn. Kandidata torej odlikuje že skoraj 13 let delovnih izkušenj po pravniškem državnem izpitu, pri čemer je izkušnje pridobival tako v sodstvu kot v odvetništvu. Njegovo kandidaturo je podprl predsednik Okrožnega sodišča, kandidat se je tudi zelo izkazal na razgovoru pred Sodnim svetom. Tudi njega zato Državnemu zboru predlagamo v izvolitev.

Tretji kandidat je Luka Pust. On je rojen leta 1981. Tudi on je diplomiral na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani, in sicer leta 2005. Potem je bil po opravljenem pravniškem državnem izpitu sprva zaposlen kot odvetniški kandidat in nato kot odvetnik v odvetniški družbi Neffat. Leta 2016 se je zaposlil na oddelku za gospodarsko sodstvo Okrožnega sodišča v Ljubljani. Od maja 2022 pa je zaposlen kot strokovni sodelavec na našem, to je civilnem oddelku Vrhovnega sodišča, kjer pripravlja poročila in sklepe o vseh zadevah, s katerimi se ukvarja Vrhovno civilni oddelek Vrhovnega sodišča. Tudi ta kandidat ima več kot 13 let delovnih izkušenj po opravljenem pravniškem državnem izpitu, od tega več kot šest let v odvetništvu in več kot sedem let na sodiščih. Zato tudi njega predlagamo Državnemu zboru imenovanje. Hvala lepa.

Hvala lepa tudi vam.

Imamo še eno pooblastilo, in sicer Andreja Kert zapolnjuje nezasedeno mesto Poslanske skupine Svoboda.

Sedaj pa odpiram razpravo. Želi kdo razpravljati? Anja Bah Žibert, izvolite.

Hvala lepa za besedo. Dve zadevi bi imela, pa morda, če lahko dobim tudi kakšen odgovor. Prvo je zagotovo to, kar večkrat imamo pri teh predlogih, tudi prehajanje iz odvetniških vrst v sodno vejo oblasti. Zdaj, razlog potrebe po dodatnih sodnikih na različnih oddelkih, na različnih, bom rekla, instancah je, da je potreba po novem kadru, se pravi, manko kadra. In me zanima pri teh zadevah, ko prihaja do prehajanj, ali se morajo potem ti bivši odvetniki, bom rekla, iz postopka izločiti, če pridejo pred zadevo katero so prej obravnavali, morda stranko, se pravi, so jo zastopali, tukaj so pa zdaj kot sodniki. Se pravi, me zanima ali prihaja potem do izločitev teh sodnikov? Pa koliko je tega, ker pač interes je seveda, da sodnik opravlja čim bolj polno delo.

In pa druga zadeva, 1. 12. 2023, to je bil razpis za ta mesta, o katerih danes obravnavamo. Se pravi kar dolgo že od tega, razlog pa je bil huda kadrovska stiska. Poglejte, Sodni svet je te predloge obravnaval pol leta kasneje, se pravi, pol leta kasneje so se ti predlogi šele obravnavali. In zdaj, še štiri mesece po tem, ko ste vi obravnavali, je to v Državnem zboru. Se pravi, pravzaprav bo minilo eno leto, preden bo prišlo do novih zased mest. Mene res zanima, če je to res hitro, bom rekla, izbiranje kandidatov za mesta, če je res takšna potreba. Namreč jaz vedno pri teh, bom rekla, novih imenovanjih sem vedno nekoliko pozorna, tudi glede na to, da Slovenija ni tista država, ki ima najmanj sodnikov na število prebivalcev, ampak je bolj v drugi polovici. Tako, da morda samo to, zakaj tako dolgi postopki in pa morda kaj je s temi, ki prihajajo iz odvetniških vrst, potem v sodno in v primeru, da imajo neko stranko pred seboj, bivšo. Hvala lepa.

Hvala lepa. Samo trenutek, prosim. Želi še kdo razpravljati? Izvolite, magister Čujovič.

Poglejte, pravzaprav sem zelo hvaležen za ti dve vprašanji. Najprej glede prehajanja iz odvetniških vrst v sodniške vrste. Na Sodnem svetu opažamo, da je v zadnjem, to je od nekdaj, nekaj kar se od nekdaj dogaja. V zadnjem času je povečanje, povečan pritisk oziroma večja želja, da bi odvetniki prihajali v sodniške vrste, teh kandidatov je nekoliko več. Zakaj? Na to vam pravzaprav jaz ne znam odgovoriti, rekel bi, da je to situacija splošna, v državi, tudi odvetniki, nekateri si želijo zamenjati področje, nekateri pač, morate vedeti, pred leti ni bilo razpisov za sodniška mesta, pa so si nekateri morda želeli soditi, pa ni bilo priložnosti, zdaj pa ta priložnost je, in si želijo zamenjati področje delovanja.

Kar se tiče izločanja, je tako: če si ti z neko stranko ali v neki osebi sodeloval, potem je na mestu izločitev, tu ni nobenega dvoma. To velja za vse sodnike, torej tudi za sodnike, ki so karierni sodniki, se pravi od začetka že v sodniških vrstah in od tistih, ki so zamenjali poklic in iz odvetništva prišli v naše vrste. Ni pa razlogov za izločitev, nič več. Kaj želim povedati? Tudi sam recimo, ko sem sodil še na višjem sodišču v Ljubljani in sem potem šel na Vrhovno sodišče, sem se potem, ko je zadeva z višjega prišla na vrhovno sodišče, v vseh teh zadevah moral izločiti. Tega ni tako zelo veliko, da bi prihajalo, da bi bila to kakšna težava.

Kar se pa tiče dolgotrajnosti postopkov izbire, se pa lahko strinjam z vami, ti postopki trajajo predolgo. Zdaj zakaj je minilo šest mesecev od tega, ko je iztekel rok do tega, da je Sodni svet te zadeve obravnaval, je v prvi vrsti število kandidatk in kandidatov. 34 prijavljenih pomeni, da mora predsednik okrožnega sodišča opraviti 34 razgovorov s temi kandidati, potem ko opravi razgovor s temi kandidati, mora za vsakega od kandidatov, tako zahteva zakon, napisati mnenje, vsa ta mnenja morajo biti vročena po ZUP, kar pomeni, da je rok za dvig 15 dni, potem je rok za odgovor na to mnenje osem dni. Kandidati lahko dajo pripombe, ko so oblikovane pripombe, mora predsednik dati dokončno mnenje in še, ko imamo pravnomočno dokončno mnenje, lahko to predsednik sodišča pošlje na Sodni svet. In če je kandidatov 34, potem je šest mesecev v resnici nek rok, ki ga je pravzaprav težko skrajšati. Skrajšali bi ga lahko edino na način, da posežemo v zakonodajo, kar pa ni naša temveč vaša pristojnost. Zdaj, štiri mesece od trenutka, ko Sodni svet opravi izbiro in do tega, da to pride na Mandatno-volilno komisijo, torej v Državni zbor, je prav tako povezano z zakonodajo. Po tem, ko Sodni svet opravi izbiro mora napisati sedem, v tem primeru, ker je bilo sedem razpisanih sodniških mest, sedem odločb, ki jih mora utemeljiti in obrazložiti, zakaj je izbral točno teh sedem kandidatov. Vseh teh sedem odločb se vroča v upravnem postopku vsem prijavljenim kandidatom, ki imajo po zakonu 30-dnevni rok, da vložijo tožbo na Vrhovno sodišče. Ko so vse vročene in če ni tožbe postanejo sklepi o izbiri pravnomočni in šele takrat nastopi priložnost, da vam to lahko posredujemo. Tudi to je del, na katerega žal Sodni svet nima vpliva, ker so zakonski roki pač taki kot so. Hvala.

Hvala lepa. Želi še kdo? Anja Bah Žibert, izvolite.

Hvala lepa, predsedujoča. Jaz bi mogoče pozvala Sodni svet, če lahko dobimo pa vendarle kakšno statistiko, koliko je izločitev v samih postopkih. Mene pač to zanima glede na to, da res nismo neka velika država in že tako pride lahko zaradi drugih razlogov, tako kot ste povedali, me zanimajo pač te izločitve. Je pa druga stvar, zdaj jaz pač verjamem, da ta, kar ste odgovorili, postopek zahteva Zakon o upravnem postopku in pač izročitve roki in tako naprej, roki za pritožbo, ampak me čudi, ker 34 kandidatov na eni strani je res težko seveda, da se na hitro z njimi pogovori. Po drugi strani pa Sodni svet te zadeve zelo hitro izpelje. Jaz sem, vas ni bilo takrat, ampak mislim, da je bil še predsednik predhodnik in smo naredili statistiko kako hitro Sodni svet pa odloči potem, ne vem, o 20 kandidatih. Tako da, mogoče bi se vsepovsod dalo malo bolj zbližati, pa kako zadevo hitreje speljati. Ampak vi ste pač postopek povedal in se vam za to zahvaljujem.

Hvala lepa. Še kdo? Želite še kaj odgovoriti?

Morda samo to, da za statistiko bomo zaprosili Vrhovno sodišče, in ko jo bomo dobili, vam jo bomo posredovali.

Kar se tiče pa razpisov, pa morda pojasnim še to. Vedno pač poteka ta razpisni postopek v dveh fazah, to pomeni na dveh sejah. Na prvi pregledamo vso dokumentacijo, opravimo razpravo in potem vedno povabimo določeno število kandidatov na razgovor, pri čemer povabimo za mesta okrajnih in okrožnih ter višjih sodnikov vsaj enkrat več kandidatov, kot je razpisanih sodniških mest. Za mesto vrhovnih sodnikov pa vse prijavljene kandidate. Te roke skušamo še dodatno skrajševati tako, da smo ravno ta mesec ugotovili, da imamo večje število razpisov, ki, če tako rečem v narekovajih, stojijo pri nas, zato imamo v ponedeljek dodatno sejo in to ne samo od dveh popoldan, ampak bomo začeli ob 8.30 zjutraj in bomo imeli do večera, dokler ne bomo vseh razpisov obravnavali. To je največ kar mi lahko storimo. Hvala.