Spoštovane kolegice in kolegi ter ostali prisotni! Začenjamo 33. nujno sejo Komisije za nadzor javnih financ.

Obveščam vas, da ni obvestil o nadomeščanjih niti ne o zadržanih poslankah in poslancih.

S sklicem seje ste prejeli dnevni red seje. Ker v poslovniškem roku ni bilo predlogov za njegovo spremembo, je določen dnevni red seje, kot ste ga prejeli s samim sklicem. Komisiji pa predlagam, da združimo obravnavo obeh točk dnevnega reda. Ali kdo nasprotuje temu predlogu? (Nihče.) Najlepša hvala.

Prehajamo na 1. IN 2. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG SPREMEMB PRORAČUNA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA LETO 2025 IN PREDLOG PRORAČUNA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA LETO 2026.

Predlog je v obravnavo 30. septembra 2024 predložila Vlada Republike Slovenije. Gradivo obeh predlogov je objavljeno na spletnih straneh Državnega zbora Republike Slovenije. K točkam dnevnega reda sem vabil: Ministrstvo za finance in Računsko sodišče Republike Slovenije. V skladu s Poslovnikom Državnega zbora Komisija za nadzor javnih financ obravnava oba dokumenta kot zainteresirano delovno telo, torej z vidika svojih pristojnosti, torej tista dela obeh predlogov, ki se nanašata na delovanje v bistvu samo Računskega sodišča.

Predlog sprememb proračuna Republike Slovenije za leto 2025 obravnavamo na podlagi 166. člena Predloga proračuna Republike Slovenije, za 2026 pa na podlagi 157. člena poslovnika. Predlagam, da kratko uvodno predstavitev obeh predlogov poda državna sekretarka na Ministrstvu za finance, gospa Saša Jazbec, nato pa bom dal besedo še predstavnici Računskega sodišča. Izvolite.

Spoštovani poslanci, lepo pozdravljeni. Dobro jutro!

Kot ste povedali uvodoma, je Vlada v skladu z rokom iz Zakona o javnih financah Državnemu zboru posredovala vse proračunske dokumente za leti 2025 in 2026, Prejšnji teden sta vam predloga teh dveh proračunov predstavila predsednik Vlade in minister za finance, potem pa od prejšnjega petka pa potekajo obravnave teh dveh predlogov po vseh zainteresiranih delovnih telesih. Tako da v tem duhu, ker poslušate te razprave že drugje, se nismo danes namenili, da bi vam dodatno predstavljali na kakšnih podlagah smo pripravili ta dva predloga proračunov in sva z, torej, in v bistvu tu poudarjamo samo to, da smo vse uporabnike, Vlada pri pripravi proračunov obravnava seveda enakovredno, ampak v skladu z določbami Zakona o javnih financah pa obstaja pet posebnih proračunskih uporabnikov, med njimi je tudi Računsko sodišče, tako da Vlada, ko pripravi svoje predloge in če ne doseže konsenza s temi petimi ustavno določenimi kategorijami, je potem v skladu z zakonom pravilo, da v predlog, v predlogu upošteva zneske oziroma limite, ki jih predlaga uporabnik. Tako, da mi smo v predlogu za leto 2025 izpostavili že v uvodu tega teh obrazložitev splošnega dela proračuna da dva, dva proračunska uporabnika, ki sta prepoznana kot ustavna organa, da se, da smo v bistvu vključili v predlog proračunov 2025, 2026 njuna predloga in ne vladna predloga, tako da za natančnejše vsebine predlagam, da jih seveda razloži predstavnica Računskega sodišča.

Sva pa z generalno direktorico proračuna seveda na voljo za vaša konkretna vprašanja v povezavi s čimerkoli pri teh dveh predlogih.

Hvala lepa.

Ja, najlepša hvala državna sekretarka.

Že dalj časa se soočamo s tem, da pač ja, KNJF je zadolžen v bistvu za Računsko sodišče, jaz tudi res predlagam, da se potem držimo tega dela. Saj, zanimala nas bodo ena in ista vprašanja, ki nas zanimajo že deset let glede računskega sodišča.

Tako, da izvolite, gospa Tadeja Pušnar, izvolite.

Hvala lepa, gospod predsednik.

Pozdrav vsem ostalim!

Mogoče bi začela z zadnjega konca. To vedno povemo, ne glede na to, da to ni tema današnje razprave. Kar zadeva celoten Predlog sprememb proračuna za leto 2025 in Predlog proračuna za leto 2026 se bo Računsko sodišče seveda o tem izreklo, ko bo zaključilo revizijo zaključnega računa za posamični leti. Kar pa zadeva finančni načrt Računskega sodišča za ti dve leti, bi želela mogoče začeti s tem, da, kot ste tudi predsednik, lepo izpostavili in državna sekretarka, Računsko sodišče je ustavni državni organ, najvišji organ, ki kontrolira celotno javno porabo in za Računsko sodišče je izjemnega pomena njegova samostojnost in neodvisnost, kar je, čemur je pritrdilo Ustavno sodišče s svojo odločbo leta 2020.

Vezano na to neodvisnost pa samostojnost je potrebno povedati, da je Računsko sodišče ob obravnavi finančnega načrta v celoti sledilo oziroma skupaj z Ministrstvom za finance vzpostavilo zelo konstruktiven dialog in doseglo v bistvu tisto, kar je ocenilo, da je za njegovo delo potrebno, tako v smislu materialnih pogojev za delo kot tudi precejšnjega povišanja na delu investicij, kjer ministrstvo načrtuje dva večja projekta v naslednjem letu. To pojasnjujem zato, ker je postopek priprave finančnega načrta tekel in se mi zdi pomembno, da na tem mestu, ko imamo to priložnost, to povemo, v popolnoma drugačnem vzdušju, kot je na primer teklo usklajevanje z Računskim sodiščem glede skupnih temeljev za nov plačni sistem, kjer je bilo Računsko sodišče v celoti spregledano, je pa ta tematika neobhodno oziroma zelo tesno povezana s to problematiko, ki jo obravnavamo danes. Ni stvar v nominalni višini plač, ampak je stvar v pripoznanju institucije in v umestitvi institucije tudi po plačah vodstva na način, kot to predvideva ta Zakon o Računskem sodišču in Ustava. Računsko sodišče je torej za svoje delovanje po predlogu, ki je v obravnavi danes, po naši oceni dobilo zadostna sredstva oziroma taka, kot jih je želelo oziroma predlagalo. Računsko sodišče, ravnanje v tistem drugem postopku, ki sem ga omenjala, obžaluje, ker Zakon o Računskem sodišču funkcije Računskega sodišča veže na funkcije Ustavnega sodišča, bo pa ne glede na to, da s svojim delovanjem po naravi stvari in po svojih pristojnostih posega oziroma nadzoruje vse druge veje oblasti, tudi izvršilno, še naprej seveda svoje delo opravljalo visoko strokovno, nepristransko in objektivno. Toliko na kratko, če bi bilo potrebno še kaj natančno pojasniti pa sem na voljo. Hvala lepa.

Ja, najlepša hvala. Torej, zdaj odpiram jaz razpravo. Če želi kdo razpravljati? Nihče.

S tem bi jaz torej izpostavil to vprašanje. V preteklosti smo vedno imeli problem na kakšen način naj sploh, pa ne samo Računsko sodišče, ampak vse nadzorne institucije, da ostanejo tudi finančno samostojne oziroma neodvisne. Tako da, jaz sem vesel tega, da je pač Računsko sodišče je zadovoljno s temi predlogi proračunov, želim pa ob tem v tej razpravi generalno poudariti, da nadzorne institucije te države ne le, da morajo biti robustne, močne napram, se pravi, Vladi, Državnemu zboru in ostalim državnim institucijam, se pravi, da so res neodvisne, morajo biti tudi finančno, se pravi, kar se da neodvisno, mislim, morajo biti finančno neodvisne, da se zagotovi ta ustavna ta ustavni kriterij, ta ustavna materija, ki jo recimo Računsko sodišče ima ali pa drugi organe. Se pravi, tukaj še enkrat, pač tudi za naprej ne velja za finančno ministrstvo, ne glede na to, kdo je finančni minister in katera je vlada, je to eden izmed temeljev demokratičnosti, da so te institucije samostojne in neodvisne, tudi v finančnem smislu.

Kar se pa tiče generalno, ne morem, da ne bi, državna sekretarka, bi samo rad opozoril, predsednik Vlade je proračunske dokumente predstavil pretekli teden. Še isti dan zvečer je odjeknila novica, ki je pač simptomatična za dogodke v Evropi, povezane z avtomobilsko industrijo. Se pravi, napoved odpustitve 600 delovn..., 600 ljudi iz Maleja v Šempetru pri Gorici. Podobni signali prihajajo tudi iz drugod, se pravi, iz drugih delov Slovenije, od podjetij, ki se ukvarjajo z avtomobilsko industrijo in imamo zgodbo, da Nemčija dobesedno že kar nekaj časa zelo močno kiha in je dejansko v tehnični recesiji. Jaz verjamem, da proračunski dokumenti temu niso v tolikšni meri pripravljeni. Seveda imamo nizko brezposelnost, zadolževanje pade na račun GDP, da ne bo pomote, nominalno se veča. Kar se pa tiče nasploh kondicije gospodarstva, je absolutno, ta trenutek v dobri, je še vedno v dobri kondiciji, ampak signali in znaki na račun naših izvoznih trgov, kot so Avstrija in Nemčija, so slabi, in da bo potrebno imeti to, ne rabim nobenega odgovora na to kar je pač logično, gre za splošno diskusijo, da bo pač treba imeti pred očmi res to dejstvo, kako se prilagajati zlomu nemške avtomobilske industrije. Tudi včerajšnja novica glede Volkswagena in odpustitve ni najboljša. Se pravi, to vse vpliva na absolutno na Slovenijo, na gibanje našega GDP tudi zaposlenosti, čeprav mislim, da tukaj res ni nobene krize, glede na to, da ljudje iščejo dobre kadre, ljudi, ki jih bi lahko zaposlili, dejansko jih ni, tudi balkanski trgi so prazni, z delovno silo in recimo, kadri so resen problem, ampak pač tudi drugi, tudi drugi segment, zlasti kako povečati produktivnost, dodano vrednost.

To nas bo, to nas bo v naslednjem letu doletelo. Glede na to, kaj se dogaja v Nemčiji, nas bo to doletelo in ti proračunski dokumenti temu niso v celoti tako pripravljeni, na te izzive, kar je logično, da ne, ki so bili pripravljeni z drugih vidikov, ampak sam prihajam iz teh krajev blizu Šempetra pri Gorici iz Vipavske doline in lahko rečem, da je tam panika velika, ker tukaj ne gre za to, da se bi nemška avtomobilska industrija tudi v celoti skrčila to proizvodnjo, da ne bi več potrebovali polizdelkov iz Mahleja, ampak gre za to, da recimo to proizvodnjo oni selijo v Bosno ali pa na Madžarsko, zaradi tega, ker imajo cenejšo delovno silo ali pa nižjo obdavčitev dela, se pravi, se jim tam bolj splača. Mogoče Mahle ima za 25 odstotkov manj naročil, ampak to ne pomeni, da ti odpustiš eno tretjino zaposlenih. Se pravi, tudi pred temi izzivi bomo, kako biti konkurenčen na trgu delovne sile. Kajti vidite, da nekdo, ki je neka nemška multinacionalka, lahko jutri reče, pa gre na Madžarsko, v našo sosednjo državo, živimo pa v isti Evropski uniji drugače, ali pa v Bosno, je še cenejša. Po vsej verjetnosti tudi ta razprava ni kot kritika proračuna, ampak kot komentar, da bo treba, tudi kar se tiče davkov in ostalih stvari, biti prilagojen na izzive, ki prihajajo, da bomo konkurenčni in da bodo ta podjetja ostajala, ob tem kar gledamo v Nemčiji, še vedno v Sloveniji.

Gospod Horvat.

Hvala lepa, predsednik.

Lep pozdrav odličnim gostjam! Hvala lepa za vašo predstavitev.

Razumem poslovniške določbe in razumem, zakaj smo mi, Komisija za nadzor javnih financ, tukaj zainteresirano delovno telo, gre pa za najpomembnejše dokumente, ki jih sprejema Državni zbor, vsekakor. S tem sva se zadnjič tudi na javni sceni prav tako v Državnem zboru strinjala z gospodom Boštjančičem. To so tudi ključne prave teme, o katerih bi moral Državni zbor intenzivirati razpravo.

Če pogledamo zdaj najprej gospodarske napovedi, ki so na nek način ena od strokovnih podlag za pripravo proračunskih dokumentov in vodenje ekonomske politike in vodenje ekonomske politike. Jaz bom najbolj vesel in zadovoljen, če bomo naslednje leto dosegli res 2,4 procenta, kot napoveduje Umar. Še bolj bom vesel, če bomo dosegli višjo rast, to si najbrž vsi želimo. Letošnja, napoved za letošnje leto, ki zdaj seveda ni predmet te debate, ampak spremljamo trende od prvotne napovedi, 2,4, se zdaj gospodarska aktivnost umirja in je Umar napovedal gospodarsko rast 1,5 odstotka. Predsednik je že omenjal nekaj primerov; upam, da se ne bo sprožil plaz. Ti primeri, Mahle in drugi, nas morajo skrbeti. Seveda ministri, predsednik Vlade, gospodarski minister, pravijo, podjetja se ne selijo zato, ker bi bilo poslovno okolje pri nas slabo, ampak zaradi evropske situacije. Jaz to seveda težko razumem, ampak vsak je svoje besede gospodar. Kot sem že povedal, iz teh proračunskih dokumentov izhaja tudi neka intonacija za vodenje ekonomske politike. In zdaj moje splošno vprašanje, ker smo Komisija za nadzor javnih financ. Javne finance imajo prihodke in odhodke za neracionalno trošenje nam pomaga Računsko sodišče, kar smo izjemno hvaležni. Naj samo spomnim, računalniki, Ministrstvo za kulturo, Prešernova nagrada, Litijska in tako naprej. Tako da tu smo dejansko kot komisija in Računsko sodišče delali z roko v roki. In sem razumel na eni strani strinjanje predstavnice Računskega sodišča, na drugi strani pa tudi kritično noto Računskega sodišča. To bomo seveda spremljali naprej. Skratka, mi moramo na nek način skrbeti, da bo gospodarstvo cvetelo, da govorim po domače, kar pomeni, da se bo tudi proračun polnil. Raje imam to, in to je tudi naša politika, Nove Slovenije, da imamo dobro poslovno okolje, ker tam bo potem gospodarstvo že ustvarjalo prihodek in seveda tudi plačevalo davke, ki pa morajo biti razumni, racionalni. Moje ključno vprašanje je, glede na to, da spremljamo tudi lestvice konkurenčnosti in tako naprej, v čem se vidi v teh proračunskih dokumentih, da se bo konkurenčnost slovenskega gospodarstva izboljšala v naslednjem letu in v letu 2026. To je ključno, in tega najbrž, državna sekretarka, zdaj še nimate, teh podatkov, imate pa - vedno pohvalim, ker to vsak dan gledam na aplikacijo Apr, zelo dobra. Jaz pa prihajam iz drugega konca kot predsednik iz Pomurja in najbrž mi danes ne boste mogli odgovoriti, ali bo s spremembami proračuna za leto 2025 in proračunom 2026 Pomurje kot statistična regija glede financiranja projektov še vedno z naskokom na zadnjem mestu? Ali pa je morebiti vlada se le lotila skladnejšega regionalnega razvoja? Če subjekti v Pomurju, tudi občine, nimajo absorpcijske sposobnosti, je to prav, da Vlada tudi jasno pove. Bom zelo hvaležen za vaš komentar. Hvala lepa.

Najlepša hvala- Še kdo za razpravo? Gospod Reberšek.

Hvala lepa za besedo. Bom izkoristil tudi to priložnost in vprašal, tule me nekaj stvari zanima in bi jih pač rad tudi pokomentiral.

V okviru podprograma sredstev za pomoč ob naravnih nesrečah so načrtovana sredstva za odpravo posledic naravnih nesreč, ki so se zgodile v letu 2023 v višini 355,8 milijona evrov. Zdaj bom pa tako rekel, ravno dva dni nazaj se je na mene obrnila ena občanka iz Malih Braslovč, ki me je opozorila, da ima zdaj, bom rekel, zelo velike težave pri izplačilu finančnih sredstev za odpravo posledic poplav, da mora zagotavljati tudi neke račune. Sama pa je takrat povedala, da je veliko teh uničenih stvari kupila na Bolhi in da zdaj teh računov enostavno nima. Hkrati pa bo znesek, ki bi ga morala dobiti od države, se ji še zmanjšal za vrednost kolikor bo dobila od zavarovalnice. Se pravi, pri nekem preprostem državljanu ga zdaj lovimo za vsak cent, ga stiskamo v nek kot. Po drugi strani tudi v naši državi pa vidimo, da recimo pred državnim zborom pa stojijo te vojaške stražarnice, 94 tisoč evrov pride ena taka stražarnica, kakor da je zlata, kar pomeni nekje dobrih 40 tisoč evrov na kvadrat. Poplavljenci pa, recimo, se borijo in tako naprej in jih tam pa lovite, bom rekel, praktično za vsak cent.

Naslednja stvar, jaz verjamem, da se zdaj ta vprašanja mogoče bolj dotikajo določenih odborov, pa vendar bi vprašal tudi naslednje. Če smo v času recimo naše vlade nagrajevali delo, se pravi povečevali plače zaposlenim, je bil prvi ukrep te vlade, ko je prišla na oblast, da je takoj plača vsem zaposlenim zmanjšala. Po drugi strani pa vidimo zdaj tukaj proračunske postavke, ki se za denarna nadomestila brezposelnim se predvideva več finančnih sredstev, recimo za 33 milijonov več kot v veljavnem proračunu za leto 2025. Se pravi, da povečujete te denarne postavke, hkrati tudi se povečuje denarna postavka za denarno socialno pomoč...

Ja, to bomo na odboru šli čez, ker zdaj imamo v bistvu poslovniško, gospod Reberšek, samo lahko malo splošne razprave o proračunu in trendih, ker smo le KNJF, ampak drugače pa vizavi Računskemu sodišču, ker nimamo tu staffa iz ostalih ministrstev, da nam bi lahko odgovarjali. Ampak če lahko strnete...

Ja v bistvu v bistvu se strinjam, ampak ne glede gledam kot celoto vse skupaj, saj sem samo povedal, da je to sicer bolj vprašanje za odbor, ampak vidim neke zgrešene poteze te Vlade, da se denar namenja za neke brezposelne, namesto da bi se nagrajevali, delo pa recimo. Po drugi strani pa tudi gledamo, da se za izenačevanje možnosti za invalide namenja pa manj denarja. Ne vem, če me razumete, ampak želim sporočiti, da se denar namenja za nekaj, kar ni tako nujno potrebno. In da bi se res ta denar namenil za karkoli drugega.

V redu, potem bom jaz zaključil. Se mogoče bolj posvetil vprašanjem na določenih odborih. Želel sem pa pač na splošno pokomentirati, da vidim neke stvari v tem proračunu in da bi jaz osebno recimo ta denar namenil za kaj drugega. Hvala.