Spoštovane kolegice, spoštovani kolegi!

Nadaljujemo sejo Odbora za zadeve Evropske unije in Odbora za zunanjo politiko, ki je sedaj odprta za javnost.

Prehajamo na 3. TOČKO DNEVNEGA REDA - ZASEDANJE SVETA EVROPSKE UNIJE ZA SPLOŠNE ZADEVE, KI BO V LUKSEMBURGU 15. OKTOBRA 2024.

Tudi pri tej točki bom na začetku prosil državnega sekretarja na Ministrstvu za zunanje in evropske zadeve, gospoda magistra Marka Štucina, da nam predstavi izhodišča za udeležbo delegacije Republike Slovenije na zasedanju Sveta.

Gospod državni sekretar, izvolite.

Hvala lepa, oba predsedujoča.

Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci!

Dovolite, da predstavim izhodišča za udeležbo Slovenske delegacije na rednem zasedanju Sveta za splošne zadeve, ki bo 15. oktobra potekalo v Luksemburgu.

Svet za splošne zadeve bo v sklopu priprav na zasedanje Evropskega sveta, ki bo 17. in 18. oktobra 2024 obravnaval obrazložen osnutek sklepov. Vsebino stališča s tem v zvezi sem podrobneje predstavil že pri 1. točki dnevnega reda te seje v okviru predstavitve izhodišč za udeležbo predsednika Vlade doktorja Roberta Goloba na rednem zasedanju Evropskega sveta, zato predlagam, da se podrobneje posvetim naslednjim točkam dnevnega reda zasedanja Sveta za splošne zadeve.

Svet bo na predlog madžarskega predsedstva obravnaval Deklaracijo o negovanju judovskega življenja in boju proti antisemitizmu, nakar bo sledila krajša razprava z direktorico Agencije EU za temeljne pravice Sirpo Rautio o tozadevnih vprašanjih. Besedilo izjave je bilo predhodno usklajeno na delovni ravni in na Odboru stalnih predstavnikov v Bruslju. V dokumentu je izpostavljen pomen boja proti vsem oblikam antisemitizma, rasizma ter sovraštva in diskriminacije, zlasti v luči naraščajočega antisemitizma v Evropski uniji. V deklaraciji je poudarjeno tudi, da je treba judovsko življenje v bistvu negovati s spominjanjem na holokavst, s poudarkom na kulturi, izobraževanju in zagotavljanju pogojev za ta način življenja. Slovenija v okviru prizadevanj EU za boj proti širšim vidikom diskriminacije ter sovraštva sprejem deklaracije podpira.

Odnosi med Evropsko unijo in Švico. Tukaj bo komisija predstavila trenutno stanje v odnosih. Kot veste, so se leta 2013 začela pogajanja o institucionalnem okvirnem sporazumu med Evropsko unijo in Švico, ki bi kot krovni sporazum reguliral dvostranske odnose. Po več letih brez napredka je Švica maja leta 2021 od tega sporazuma odstopila. V letu 2023, se pravi v lanskem letu, pa so se pogajanja ponovno pričela oziroma obnovila. Slovenija podpira enoten nastop Evropske unije in paketno obravnavo pogajalskih vsebin. Pozdravlja tudi prizadevanja Komisije za reševanje odprtih vprašanj v korist Evropske unije, njenih držav članic in Švice, ob zavedanju, da sta Evropska unija in Švica ključni gospodarski in politični partnerici. Slovenija tako podpira pogajanja o institucionalnih rešitvah za sporazume med Evropsko unijo in Švico, povezane z notranjim trgom, ter sporazume, ki so podlaga za stalni prispevek Švice h koheziji unije in pridružitev Švice programom Unije.

Zadnja točka, Evropski semester. Svet za splošne zadeve bo v okviru obravnave Evropskega semestra predvidoma brez razprave odobril specifična priporočila Evropske komisije državam članicam glede ekonomskih politik za leti 2024 in 2025 ter jih posredoval Evropskemu svetu v potrditev; pred tem jih je namreč obravnaval in že potrdil tudi pristojni Svet za ekonomske in finančne zadeve, ECOFIN. Slovenija prednostne naloge, ki jih je Evropska komisija vzpostavila v okviru Evropskega semestra, pozdravlja, še zlasti poudarek na izboljšanju konkurenčnosti. Ocenjujemo, da poročilo odraža dosežke Slovenije v preteklem letu, na primer na področju zelenega prehoda, vključno z razvojem tehnik zelenega proračunskega načrtovanja, ter da se predlagana specifična priporočila za Slovenijo nanašajo na relevantne izzive.

Na dnevni red zasedanja so bile sicer naknadno uvrščene še tri točke, razno. Komisija bo na kratko poročala o izkušnjah, pridobljenih ob volitvah v Evropski parlament, poročala bo o stanju v odnosih med Evropsko unijo in Združenim kraljestvom. Nemčija pa je izpostavila tudi aktualne razmere v Gruziji.

Naj za konec še poudarim, da bo pred samim zasedanjem Sveta za splošne zadeve potekala medvladna konferenca z Albanijo, na kateri naj bi Albanija odprla prvi pogajalski sklop na poti članstva v Evropsko unijo. To pa izpostavljam predvsem zaradi tega, ker je to po treh letih prva konkretna zadeva, če gledamo odpiranje ali pa zapiranje pogajalskih sklopov oziroma poglavij, prva konkretna zadeva s katerokoli državo kandidatko za članstvo v Evropski uniji. Zadnja država, ki je pred tremi leti odprla pogajalski sklop, je bila recimo Srbija med takratnim slovenskim predsedovanjem Evropski uniji. To ni pomembno samo za Albanijo, ampak ocenjujemo, da gre za pomemben dosežek oziroma pomemben korak v širšem procesu pogajanj držav kandidatk za članstvo v Evropski uniji. Namreč, končno prihajamo do točke, ko se kljub temu, da že nekaj časa divja vojna v Ukrajini in ves čas govorimo o geostrateškem pomenu širitve Evropske unije, ko se pač prvič zdaj dogajajo neki konkretni koraki. In Slovenija upa in si bo tudi prizadevala, da bo ta medvladna konferenca spodbudila tudi ostale države kandidatke za članstvo, zato da okrepijo prizadevanja za izpolnjevanje pogojev in da naredijo naslednje korake pri približevanju Evropski uniji.

Evo, hvala lepa.

Najlepša hvala za predstavitev gospodu magistru Marku Štucinu.

Odpiram razpravo kolegic in kolegov. Želi kdo razpravljati pri tej točki? (Da.)

Kolega Gregorič, izvolite.

Hvala lepa, predsednik.

Samo eno kratko vprašanje, pogajanja za sporazum s Švico. Mene zanima, kakšna je razlika v sporazumih s Švico napram sporazumov z Norveško.

Hvala lepa.

Izvolite.

V tem trenutku je na to vprašanje težko odgovoriti, ker pogajanja še niso končana. Mislim, Evropska unija si prizadeva predvsem za to, da bi na čim več področjih prišlo do tistih skupnih točk, kjer bi bilo sodelovanje mogoče. Zdaj recimo lahko povem, da je pri potrjevanju ključnega mandata za pogajanja z Evropsko komisijo vlada Švice predstavila sedem sklopov priporočil, ki jih bo vodila pri pogajanjih. In s tem vam tudi odgovorim, katera področja so na mizi: gre za področje električne energije, sporazum o kopenskem prometu, kmetijski sporazum, priseljevanje, zaščita plač, se pravi, ohranitev sedanje ravni zaščite tudi glede na višje cene v Švici kot v drugih državah članicah Evropske unije. Tam imamo institucionalne elemente in pa sporazum o prosti trgovini. Vsa ta pogajanja z državami izven Evropske unije so zelo kompleksna na različnih področjih. Kot rečeno, pogajanja so še v teku, tako da mogoče bo lažje odgovoriti na to vprašanje potem, ko bodo bližje, ko bodo bolj konkretizirani tudi rezultati teh pogajanj.

Najlepša hvala.

Tako zaključujem razpravo.

Na glasovanje pa sedaj dajem predlog sklepa, ki se glasi: Odbor za zadeve Evropske unije se je seznanil z Izhodišči za udeležbo delegacije Republike Slovenije na zasedanju Sveta Evropske unije za splošne zadeve, ki bo v Luksemburgu 15. oktobra 2024, in jih podprl.

Glasujemo, in sicer samo članice in člani Odbora za zadeve Evropske unije z glasovalnimi napravami od številke 1 do številke 20, tako da bodite pozorni.

Glasujemo. Za je glasovalo 14 kolegic in kolegov, nihče proti.

(Za je glasovalo 14.) (Proti nihče.)

Ugotavljam, da je sklep sprejet.

S tem končujem 3. točko dnevnega reda.

Besedo predajam podpredsedniku Odbora za zunanjo politiko, kolegu Andreju Kosiju.

Izvolite, kolega Kosi.

Hvala, kolega Breznik.

Torej, preden nadaljujem, samo še eno pooblastilo, in sicer poslanca Žana Mahniča nadomešča poslanec Andrej Hoivik.

Spoštovani, ugotavljam, da smo se članice in člani Odbora za zunanjo politiko seznanili z Izhodišči za udeležbo delegacije Republike Slovenije na zasedanju Sveta Evropske unije za splošne zadeve, ki bo v Luksemburgu 15. oktobra 2024.

S tem zaključujem 3. točko dnevnega reda in 77. sejo Odbora za zunanjo politiko ter vam želim lep dan in seveda prijeten vikend!