Vse članice in člane odbora in ostale prisotne lepo pozdravljam!

Pričenjam 52. nujno sejo Odbora za finance.

Obveščam vas, da je zadržani, se seje ne more udeležiti naslednji član odbora, gospod Franc Breznik in na seji bodo kot nadomestne članice oziroma člani odbora s pooblastili sodelovali: Branko Zlobko namesto Jerneja Žnidaršiča, Uroš Brežan namesto Tineta Novaka, Tomaž Lah namesto Lenarta Žavbija in gospa Karmen Furman namesto Suzane Lep Šimenko.

S sklicem seje ste prejeli dnevni red seje odbora. Ker v poslovniškem roku nisem prejela drugih predlogov v zvezi z dnevnim redom, ugotavljam, da je določen takšen dnevni red kot ste ga prejeli s sklicem seje.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA - SEZNANITEV Z OSNUTKOM SREDNJEROČNEGA IN FISKALNO STRUKTURNEGA NAČRTA REPUBLIKE SLOVENIJE 2025-2028.

K obravnavi te točke so vabljeni predstavnice, predstavniki Ministrstva za finance.

Kot gradivo k tej točki pa ste prejeli osnutek srednjeročnega fiskalno-strukturnega načrta Republike Slovenije 2025-2028 in dopis Ministrstva za finance z dne 2. 10. 2024.

Besedo dajem predstavnici Ministrstva za finance, državni sekretarki magistri Saši Jazbec.

Izvolite.

Lepo pozdravljeni in hvala lepa za besedo.

Torej spoštovane, spoštovani poslanke, spoštovani poslanci!

Letos je stopila v veljavo prenovljena zakonodaja Evropske unije na področju tako imenovanega upravljanja ekonomskih in fiskalnih politik. Če povem po domače, novo evropsko fiskalno pravilo. Zdaj bom povedala najprej na začetku malo uvoda, potem bom pa v tem kontekstu predstavila še dokument, ki ste ga dobili na mizo.

V glavnem prenovljena evropska, prenovljeno evropsko fiskalno pravilo je želelo nasloviti pomanjkljivosti prejšnjega pravila in je šlo načelno v smer poenostavitve, se pravi, da bi se pogovarjali o bolj razumljivih spremenljivkah, kot smo se pogovarjali pri prejšnjih fiskalnih pravilih, da bi bilo usmerjeno v večje lastništvo držav članic, in da bi bilo v bistvu prilagojeno bolj posameznim članicam, se pravi, ne tisto, kar je bilo prej v bistvu, če rečem v ne lepi slovenščini, »one-size-fits-all«, se pravi, se je šlo v neke vrste pravilo, ki bi upoštevalo različne položaje javnih financ v katerih se nahajajo posamezne države. In po dveletni razpravi je potem letos bil dosežen konsenz oziroma konec lanskega leta, letos so bili pa na ravni Evrope sprejete pravne podlage, da se bo v kontekstu evropskega fiskalnega pravila spremljalo dve spremenljivki: ena je, kako hitro rastejo očiščeni izdatki in druga je, kakšna je ciljna raven dolga, se pravi, s kakšno dinamiko se znižuje javnofinančni dolg v posameznih državah, in to je v bistvu osnova. Ker je bila letos pravna podlaga sprejeta tako pozno je v bistvu letos leto 2024 je prehodno leto. Ponavadi se je ta del, spomladanski del evropskega semestra je obsegal določitev poti, se pravi, konkretno, da sem zelo konkretna, poslanci ste vsakega aprila sprejeli zgornjo mejo izdatkov in ciljne salde za prihodnja tri leta za štiri blagajne javnega financiranja in za sektor država, in to je bila potem podlaga za vlado, da je oblikovala in državni proračun in za druge enote to se je v praksi izkazalo, konkretno naše domače fiskalno pravilo z vsemi temi mejami se je izkazalo za manj učinkovito v tem kontekstu, ker ti lahko fiskalno politiko oblikuješ na en srednji rok, in če imaš na letni ravni določene meje, ki se spreminjajo, potem to ni smisel tega, zato je šlo pravilo v smer, ki sem jo omenila. In letos zaradi prehodnega leta je, torej vse države prav v tem času, zdaj da bodo zadostile evropski uredbi, pripravljajo te SFSN, se jim reče, se pravi, srednjeročne fiskalno strukturne načrte kot nadomestilo za program stabilnosti in načrt nacionalni reformni program. Se pravi ta dokument, ki ga imate pred sabo, je zdaj nadomestek, da rečem, dokumentov, ki ste jih poznali od prej programa stabilnosti, ki je vseboval, se pravi, izračune fiskalne projekcije in tega načrta, pardon, nacionalnega reformnega programa, ki je vseboval reforme, zdaj je to en dokument, ki se mu reče srednjeročno fiskalno strukturni načrt, ki vsebuje v bistvu oba dva dela, se pravi makro fiskalni del, številke prvih šest poglavij in potem sedmo poglavje z reformami. Tako, da to torej za uvod. Torej, to je ta podlaga, ki je pripeljala do tega, da smo vam ta dokument oziroma še v obliki osnutka prinesli pokazati. Namreč ta dokument je treba v sklopu jesenskega dela evropskega semestra skupaj z »draft budgetary plan«, se pravi osnutkom proračunskega načrta za leto 2025, posredovati Evropski komisiji, ker gre, še enkrat poudarjam, za prihodnje leto in za prvič sledimo evropski uredbi in smo ta osnutek torej predstavili Ekonomsko-socialnemu svetu, potem smo naredili javni posvet za širše javnosti, se pravi, za občine, da rečem, za nevladne organizacije in ga predstavljamo pač v taki obliki osnutka tudi v Državnem zboru.

Zdaj, po tem mogoče bom še to v uvodu povedala, potem grem pa na predstavitev. Mi imamo ne glede na spremembo evropskega fiskalnega pravila, imamo še vedno svoj Zakon o fiskalnem pravilu, to je dvotretjinski zakon s svojimi zahtevami in bomo, imamo pripravljeno tudi spremembo tega zakona, zato da bomo uvedli spremembe, čeprav ta uredba, kot veste, uredba se uporablja neposredno, zato imamo pravne podlage za to, medtem ko je direktiva direktiva, jo je pa treba prenesti v pravni red do konca prihodnjega leta, tako da mi imamo to pripravljeno, da bomo v bistvu vsem, tudi tem pravnim normam zadostili, da bomo torej iz obstoječega fiskalnega pravila pripravili vse dokumente.

Mogoče res samo še to, novo fiskalno pravilo bo zahtevalo da se po državah spremlja rast očiščenih izdatkov. Kaj to pomeni? To pomeni, da bo država glede na analizo vzdržnosti dolga lahko torej imela določene izdatke omejene in iz teh izdatkov, ki bodo po letih rastli, se bodo izločali tisti izdatki, ki so zanjo, da rečemo, eksogena spremenljivka, se pravi, recimo obrestne mere, ko se bo merilo rast teh očiščenih izdatkov, se bodo obresti od tega odštele, ker so odvisne od torej od razmer na finančnih trgih. Potem se bo od te rasti izdatkov odštevalo tudi tista sredstva, ki jih dobimo iz Evrope, se pravi, ker imajo zagotovljen svoj vir in tudi ta del slovenske udeležbe, ki je s tem povezan in pa še nekateri drugi diskrecijski ukrepi, se pravi, na ravni Evropske unije. Se bo fiskalno pravilo izvajalo v smeri kakšna je rast teh očiščenih izdatkov.

Zdaj, če konkretno pogledamo samo še strukturo tega dokumenta je torej postopek sprejemanja, potem pregled fiskalnih zavez posamezne države, kakšne so makroekonomske predpostavke, ki jih je pripravil neodvisni organ, kakšne so projekcije dolga sektorja država in potem v onem drugem delu informacije o reformah in investicijah, predvsem vezane na priporočila, prioritete EU in pa seveda na izvajanje Načrta za okrevanje in odpornost.

Ocena rasti očiščenih odhodkov je bila pripravljena na podlagi te jesenske napovedi Umarja. In za obdobje 2025-2028 je v povprečju na leto dovoljena rast očiščenih izdatkov v višini, 4,5 odstotka kar je pomembno, kako se je prišlo, kako pač smo prišli do te številke. Pomembno je, da ti tako imenovani očiščeni izdatki ne rastejo hitreje od proizvodne zmogljivosti gospodarstva oziroma od potencialnega BDP, ker se s tem namreč zagotovi postopno zniževanje primanjkljaja in dolga sektorja država. Na tem mestu želim poudariti, da bo v bistvu fiskalna politika v tem obdobju usmerjena v postopno konsolidacijo, vendar ob hkratnem zagotavljanju visokih ravni investicij sektorja država, načrtujemo jih nekje na ravni okrog 5 odstotkov BDP. Ja, to je bila ena lekcija iz prejšnje konsolidacije, kjer se je precej linearno zniževalo predvsem investicije, pa tudi drugo in se v bistvu ni obneslo, tako da ob vseh izzivih, ki jih imamo ali kot država ali pa kot Evropa, je pač ena, ena zdrava raven investicij seveda pomembna. Poleg fiskalnih ciljev, se pravi v tem srednjeročno fiskalno strukturnem načrtu je prikazano kako naj bi se gibal primanjkljaj sektorja država po posameznih letih in kako naj bi se gibal dolg sektorja država. Se pravi, pod 3 odstotki primanjkljaj in proti 60 odstotkom BDP dolg. Poleg tega so vsebovane tudi ključne reforme in investicije, se pravi, to sta pokojninska, zdravstvena reforma, sigurno med prioritetnimi področji ukrepanja. Cilj pokojninske, ki je trenutno v usklajevanju s socialnimi partnerji je na eni strani zagotavljanje vzdržnosti sistema, zagotavljanje dostojnih pokojnin in pa preglednost sistema. Ker je treba nasloviti izzive v povezavi z demografskimi napovedmi v Sloveniji, sočasno sprejemamo in izvajamo ukrepe tudi na drugih področjih, tako da tukaj zraven je odpornost trga dela, kjer se tudi pripravljajo spremembe, izobraževanje, ki naslavljajo potrebe na trgu dela, potem učinkovite migracije in zaposlovanje tujcev ter pa ter učinkovite ukrepe na področju varstva in zdravja pri delu. Na področju zdravstva želimo zagotoviti optimizacijo procesov v okviru javnega zdravstva; čim bolj dostopno in kakovostno javno zdravstveno varstvo. Izboljšave so predvidene v smeri doseganja boljše stroškovne učinkovitosti izvajalcev. V letošnjem letu je v planu sprejetje strategije razvoja zdravstvene dejavnosti na primarni ravni do leta 2031, ki predvideva v pacientove potrebe usmerjeno obravnavo v tem primarnem varstvu in pa je predvidena je ustanovitev javne agencije, katere cilj bo zagotavljanje razvoja in delovanje sistema upravljanja kakovosti v zdravstvu, potem so ukrepi predvideni na področju absentizma, kjer bodo zmanjšali potrebe po koriščenju zdravstvenih storitev in s tem ublažili pritiske k rasti odhodkov. Za zdravstvo med pomembnimi ukrepi je tudi sprememba plačnega sistema v javnem sektorju, s katero želimo ohraniti transparentnost in pa javno finančno obvladljivost plačnega sistema. Celovite spremembe so predvidene tudi na področju visokošolskega sistema za zagotavljanje veščin in znanja prebivalstva in pa področje raziskav, razvoja in inovacij. Tam predvidevamo izboljšanje učinkovitosti javnih naložb in spodbujanje sodelovanja med akademsko skupnostjo in gospodarstvom. Potem so še ključne naložbe, ki so predvidene tudi v okviru Načrta za okrevanje in odpornost, so tudi krepitev digitalnih kompetenc, projekti za raziskave in razvoj na področju krožnega gospodarstva, širokopasovno omrežje in drugi in pa tudi področje energetske oskrbe, energetske varnosti, razogljičenja, učinkovite rabe energije. Te so pa ključne komponente nacionalnega energetskega in podnebnega načrta. Glede na izpostavljenost tudi Slovenije podnebnim spremembam za doseganje podnebne nevtralnosti je pa v pripravi Podnebni zakon, že v izvedbi. Torej, izvajajo se pa naložbe v energetsko in trajnostno prenovo stavb, potem v nove proizvodne naprave za obnovljive vire energije in pa naložbe povezane s podnebjem. Pomemben del seveda izdatkov, pa tudi v prihodnosti je namenjen zagotavljanju varnosti kot naslavljanje geostrateških tveganj in pa seveda v prihodnjih dveh letih tudi, kot sem že omenila, je potrebno do konca pripeljati načrt za okrevanje in odpornost. Ne samo reformni, tudi investicijski del pri v Sloveniji konkretno bo pa v ospredju, pa ne samo pač v naslednji dve leti, ampak v bistvu ta popoplavna obnova, ki jo bomo kot ta enkraten dogodek lahko iz te rasti odštevali še do avgusta, do avgusta prihodnje leto. Se pravi, kar bo v dveh letih, v dveh letih po poplavah porabljeno, se bo od tega odštevalo, medtem ko potem bo postala ta obnova, da rečem, redni del teh izdatkov, ob tem pa je Vlada in Vlada predlagala in Državni zbor potrdil diskrecijske ukrepe tako imenovane na strani prihodkov, ki predstavljajo vir za proračunski sklad za obnovo. Tako da na vseh teh področjih se zasleduje tudi usmeritev fiskalne politike, da se zagotavlja kakovost in učinkovitost javnih financ na vseh teh izpostavljenih področjih.

Če zaključim tale uvod. Ta srednjeročni fiskalno strukturni načrt določa dovoljeno rast očiščenih izdatkov, ki nam bo omogočala postopno zniževanje javnega finančnega primanjkljaja in dolga ter hkrati omogočila tako ambiciozno raven investicij. Kot omenjeno smo osnutek tega načrta predstavili socialnim partnerjem in drugim deležnikom. Vlada ga bo dokončno obravnavala prihodnji teden in ga skupaj z osnutkom proračunskega načrta za leto 2025 poslala Evropski komisiji. Velja izpostaviti, da nova pravila Sloveniji omogočajo postopno konsolidacijo in na koncu je seveda najpomembnejše, kako bomo izvajali fiskalno politiko, kar se bo pa pokazalo v letnih poročilih o napredku. Tako sem zdaj tu na voljo za vaša vprašanja, komentarje, ki jih bomo potem smiselno upoštevali pri oblikovanju končnega besedila tega dokumenta SFSN, srednjeročno fiskalno strukturnega načrta.

Hvala.

Hvala lepa za predstavitev.

Odpiram razpravo o obravnavanem gradivu. Želi kdo komentirati? (Da.) Izvolite, gospod doktor… / smeh/ Rado Gladek.

Zdaj ne vem, ali je to v sklopu zdravstvene reforme, da sem doktor… / smeh/ Ja, malo heca. Hvala lepa za besedo. Saj je prav, da začnemo z dobro voljo tudi ta osnutek.

Osnutek srednjeročnega fiskalnega strukturnega načrta je zelo optimističen. Jaz sem tudi po naravi optimist, tako da s tega vidika bi rekel, odlično. V naslednjih letih se bomo rešili večino problemov, kar se tiče financ, ampak ko ali pa tako bom rekel, kot poslanec sem pa dolžan, da tudi malo globlje se zakopljem v ta dokument. No, pa ko sem ga pregledoval, sem naletel na kar nekaj oziroma se mi poraja kar nekaj vprašanj oziroma se z določenimi trditvami, ki so v tem osnutku, ne morem strinjati, pa jih bom tekom razprave izpostavil, pa potem prosil tudi za vaš odgovor oziroma za komentar. Zdaj mogoče, če začnem, vi ste dvakrat omenili, da ste imeli oziroma, da ste osnutek predstavili Ekonomsko socialnemu svetu, pa drugim zainteresiranim. Zdaj, jaz odkrito povem, nisem zasledil nekega komentarja oziroma v javnosti kako je bilo to sprejeto, tako da bi prosil mogoče par besed glede te predstavitve oziroma kaj, kakšno je bilo mnenje te zainteresirane javnosti.

Zdaj, kot ste rekli, ta nov fiskalni načrt oziroma ta nova fiskalna pravila zasledujejo dva cilja. Se pravi ohranjanje tega primanjkljaja sektorja države pod 3 % BDP pa zmanjšanje oziroma neko mejo tega zadolževanja, doseganje te meje v naslednjih 4, 5 letih na 60 p%. Zdaj, vi ste tukaj zapisali, razumem, da se pač ta načrt oziroma ta osnutek pripravlja na osnovi neke metodologije, ampak meni je bilo že tukaj, bi rekel, malo zaskrbljujoče glede na informacije, ki jih pač dobivamo od Umarja in drugih, Sursa in tako naprej ste tukaj že na začetku napisali, da se te predpostavke razlikujejo od uradnih makroekonomskih napovedi. Tako da tukaj že lahko pride do neke diskrepance, kar se tiče teh številk. Tako da tudi sami ste zapisali, da ta osnutek, zdaj če sem vas prav razumel ste rekli, da boste ta osnutek potrjevali na Vladi brez, da bi imeli statistične podatke kar se tiče SURS, se pravi, glede gospodarske aktivnosti in tako naprej, ki naj bi bili na voljo konec septembra. Zdaj jaz sem pričakoval, da se bo to počakalo pa da se bo da se bo na podlagi teh podatkov mogoče še ta osnutek kaj popravil, ampak če vas prav razumem, temu ne bo tako. Zdaj, kar se tiče Umarja, vi v teh tabelah, tako kot sem že prej rekel, nekaj je ta metodologija, nekaj so podatki Umarja in že tukaj na strani štiri, ko je ta tabela glede predvidene stopnje rasti se stvari pač razlikujejo glede na to vašo, bi rekel napoved pa na napovedi Umar, Umar pač malo znižuje predvideno gospodarsko rast. Tako, da tukaj je mogoče en tak vprašanje kako je s tem? Zdaj pa, če grem naprej po tem poročilu. Pa bom tudi vprašanje. Zdaj, ena od trditev, ki ste jo zapisali, da je potrošnja države dvignila oziroma je tudi posledica preoblikovanja prostovoljnega dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja v tem letu. Kako, kakšne so projekcije potem za naprej? Ker tudi poslušamo oziroma vemo, da so zdravstvene storitve, da se dražijo, vsi vemo, da je ta dopolnilno zdravstveno zavarovanje spremenjeno, obvezno, da je povzročilo določeno izgubo, če temu tako rečem. Tako da, kako je s temi predvidevanji za naprej oziroma nekih konkretnih rešitev v tem osnutku oziroma pričakovanj nisem zasledil? Zdaj tudi zelo optimistično ste zapisali, da se v 2025 se ob predpostavljenem povečanju gospodarske aktivnosti v mednarodnem okolju pričakuje nadaljnjo rast investicij v predelovalne dejavnosti. Zdaj, po nekih informacijah je tudi ta trditev mogoče malo preveč optimistična, trgi, ki so nam najbližje oziroma države, s katerimi največ sodelujemo so malo skeptične oziroma malo v strahu, kar se tiče njihovih gospodarskih aktivnosti. Tako da ta trditev se mi zdi malo, mogoče preveč optimistična glede na splošno stanje v evropskem gospodarstvu. Zdaj potem tukaj se dotikate na peti strani povišanja inflacije, pa mogoče komentar. Zdaj ekonomisti, se pravi v 2025 naj bi se inflacija dvignila na 3,3 procente, ekonomisti opozarjajo, da tudi ta predviden nov sistem plač bo imel, bo imel vpliv na inflacijo. Tako da mogoče kakšen komentar, kako vi pričakujete oziroma tukaj v tem osnutku nisem zasledil prav posebej neke analize kaj, kaj naj bi ta, kaj naj bi to povišanje, predvideno povišanje plač pomenilo kar se tiče inflacije. In kot ste rekli, nekaj je ta, bi rekel matematični del, pač sestavili ste ta matematični del, ki pa je odvisen predvsem od reform. In potem se tudi kar obširno dotikate teh reform. Zdaj, mogoče bom malo kasneje bolj, bolj konkretno vprašal za kakšne stvari. Marsikatero stvar smo zdaj iz tega osnutka prvič slišali oziroma mogoče malo bolj jasno napisano sploh kar se tiče pokojninske reforme, ampak o tem mogoče malo kasneje. Zdaj tukaj na 11. strani sem si tudi podčrtal uskladitev dohodninske lestvice. Zdaj v 2024, v letošnjem letu pač te uskladitve ni bilo, v 2025 pa bo. Vi to sicer tukaj omenjate, da bo prišlo do te indeksacije, ampak nikjer pa ne zasledim neke analize kaj, kaj bo ta indeksacija pomenila s strani proračuna oziroma teh ciljev, ki jih zasledujemo. Potem, če grem naprej, so pa tukaj že reforme. Zdaj vsi z velikim zanimanjem čakamo oziroma spremljamo kakšne bodo dejanske rešitve glede pokojninske reforme. Zdaj, kar smo v glavnem od predstavnikov Ministrstva za delo slišali, nihče ne bo delal več. Vi tudi tukaj v tem osnutku navajate, da bo nova pokojninska reforma prinesla po eni strani boljše oziroma da bo sledila, da bodo pokojnine pač primerne glede na trenutno ekonomsko situacijo. Po drugi strani naj bi ta pokojninska reforma zmanjšala obremenitev proračuna oziroma javnih financ, ampak jaz moram reči, da ko to berem tukaj se jaz ne morem čisto strinjati oziroma je tukaj kar nekaj nejasnih ali pa mogoče preveč optimističnih trditev. Zdaj, kar se tiče same, nihče ne bo delal več, tukaj lahko vidimo, da se razmišlja o povišanju starosti upokojitve, kar roko na srce je realno oziroma o tem bomo morali razmišljati. Tako da, tako da tista trditev, da nihče ne bo delal več najbrž, najbrž ne drži. Ampak bolj sem tukaj zastrigel z ušesi vi tukaj v razlagi na 19. strani, dol spodaj v tej opombi, lepo navedete, da se bodo razmerja med, se pravi, usklajevanja pokojnin z leti zmanjševala, se pravi bodo šla bolj na stran inflacije kot pa na stran plač. Zdaj realno gledano plače rastejo hitreje kot inflacija. Se pravi tukaj je po mojem mnenju zelo velika bojazen, da ta trditev, da bodo pokojnine zasledovale ekonomski standard ali ne vem, kako bi pravo besedo rekel za to, se mi zdi, da s tem ukrepom temu ne bo tako, ker inflacija na srečo je običajno nižja, kot so običajno dvigi plač. Tako, da tukaj na dolgi rok se bojim, da bomo, da bodo upokojenci začeli izgubljati oziroma, da bodo pokojnine kot take realno ali pa, da bo kupna moč upokojencev na ta način padla. Zdaj, dotikate se tudi oziroma navajate to uvedbo drugega pokojninskega stebra. Ja, vsi se zavedamo, da pokojnina najbrž v prihodnosti ne bo dovolj za - govorim pokojnina iz vplačanih sredstev v pokojninsko blagajno ne bo dovolj za - preživetje, da bo ta, da bo ta drugi steber potreben. Zdaj, kar se tiče same pokojnine, tudi ta ideja, da se bo s časoma, zdaj se gleda samo pač določeno ali pa mislim, da je zdaj 25 let najboljših let, ko si vplačeval pokojninsko blagajno, z leti naj bi se to dvignilo na polno, na ves čas. Tudi to jaz mislim zdaj tako, če čisto realno ali pa iz mojega vidika gledam. A tudi ta rešitev, ki je po eni strani logična, da se razumemo, saj logično je, kolikor vplačaš toliko bi mogel tudi dobiti, ne. Ampak dejstvo je, da čez obdobje zaposlovanja, ne dobiš vedno enako plačo oziroma mogoče na začetku nižjo, pa ti pol raste in tako naprej. In če gledaš to vse skupaj, ta rešitev sigurno znižuje na koncu, bi rekel to izračunano pokojnino. Res je, da se bo ta odmerni odstotek dvignil, ampak vprašanje, če bo ta odmerni odstotek pokril to razliko. In kot sem že prej rekel, potrebno bo razmišljati tudi o tem drugem stebru, ki v neki meri za določene segmente že teče, ampak se pa bojim, da bo tukaj treba predvsem veliko delati na zaupanju, ker Slovenci pač enostavno po izkušnjah iz preteklosti, večina, ali pa mogoče manj poučeni, ne zaupajo v te, bi rekel normalno, normalne rešitve zahodnega sveta, kar se tiče pokojnin. Tako da tukaj mislim, da bo treba precej napora vložiti, da se to, da se to zaupanje dejansko vrne ali pa sploh pride do ljudi in da bodo vplačevali, če malo karikiram, na nas, da bodo vzeli kredit pa stanovanje kupili, da bodo imeli na koncu na stara leta za rento, ne bo treba pač tukaj precej napora pač vložiti.

Zdaj sicer tukaj navajate, da Inštitut za ekonomska raziskovanja pravi, da naj bi vsi ti nabori ukrepov pozitivno vplivali na odhodke. Zdaj, jaz težko se zdaj z nekimi strokovnjaki, bi rekel prepiram, ampak vseeno imam neko skepso, neko skepso, da glede na predstavljeno, da mislim, da je tukaj kar nekaj pasti, ki ne bodo, ki znajo pač porušiti ta optimizem oziroma ta načrt.

Zdaj, kar se tiče na področju zdravstva. Ja, glejte, veliko je govora, veliko je nekih strategij in tako naprej, ampak premaknemo se pa ne. Pa zdaj to ni, bi rekel, stvar financ, ampak je pa del tega osnutka neka zaveza in tako naprej no tako, da tukaj se bojim, da nas čaka še veliko dela, ker, ne vem, tudi če smo včeraj spremljali eno oddajo, ki se je tudi malo zdravstva dotikala, vidite, da so zelo različni pogledi na nekatere stvari, tako da te stvari bo po moje treba, mislim, nek konsenz doseči, pa dejansko potem neke rešitve iskati, ki bodo za vse sprejemljive, predvsem pa za bolnike. Ker zdaj smo še daleč od tega, da bi denar sledil bolniku, očitno sledi vsem drugim, ne.

Zdaj tukaj ste tudi zapisali, da je ta osnutek zagovarja močnejšo vlogo Zavoda za zdravstveno zavarovanje kot aktivnega strateškega kupca. Zdaj nikjer ni govora mislim pa saj to najbrž ni del tega, ampak mogoče pa o resnem premisleku o vlogi Zavoda za zdravstveno zavarovanje, ker kako bo Zavod za zdravstveno zavarovanje strateški kupec, če so v organih upravljanja zavoda dobavitelji, tako da tukaj, tukaj bi definitivno bilo potrebno, potrebno nekaj narediti oziroma te stvari, te stvari malo spremeniti.

Zdaj zatrjujete tudi, da se bodo aktivnosti vodile kar se tiče digitalizacije zdravstva oziroma zbirk podatkov in tako naprej. Veste, da smo oziroma da se je en zakon, ki je naslavljal to, da je že neslavno propadel, jaz absolutno trdim, da je to potrebno, hkrati pa tudi trdim, da bo to zelo, zelo trd oreh za streti. Zdajšnjo situacijo, kar se tiče digitalizacije, tako da tukaj lahko se napiše, ampak izvedbeno pa mislim, da bo, da bo tukaj preteklo še kar nekaj vode, da bomo to spravili v nek, v nek, da bomo res lahko rekli, da imamo te stvari digitalizirane. Kar se tiče investicij. Ja, seveda, smo zelo optimistični, ampak po drugi strani pa spremljamo zdaj sago v Mariboru, ki nam ta veter v jadra optimizma malo, malo zmanjšuje. Zdaj zapišete tudi kar se tiče oskrb oziroma dolgotrajne oskrbe in hkrati realno zapišete, da bomo tukaj imeli najbrž največji problem kar se tiče kadrov. Tudi eden od ukrepov, ki je potreben, ki ga seveda vsi najbrž bomo slej kot prej potrebovali, če bomo dočakali, ampak ta kadrovski, ta stavek je po moje največja cokla oziroma največji problem, ki ga bo treba nekako streti.

Zdaj veste, da jaz če kaj, se oglasim takrat, ko govorimo o kakšnem, kakšnih davčnih spremembah, pa kar se tiče gospodarstva. In zdaj vi ste tukaj zapisali, da je Vlada sprejela ukrepe na davčnem področju za podporo gospodarstva in potem zapišete, da glavni namen paketa davčnih sprememb ni zagotavljanje dodatnih javnofinančnih virov, ampak je po vaše pomoč gospodarstvu. Zdaj, kako si jaz razlagam, če vi trdite, da so te davčne spremembe s ciljem podpore gospodarstvu, predstavniki gospodarstva oziroma dva predstavnika interesnih združenj gospodarstva pa zapustita ta strokovni svet za davčne spremembe? To je po moje signal, da te trditve čisto ne držijo. Tudi, če gledam te davčne spremembe, kar nekaj jih bomo zdaj še v kratkem obravnavali, jaz imam občutek, da lahko nekatere, ampak če tako malo posplošim, se mi pa zdi, da gre bolj v neko zaviranje oziroma da vsekakor niso v spodbudo razvoju gospodarskega okolja.

Zdaj, kar se tiče dviga konkurenčnosti in produktivnosti. Mislim, da je bil že tudi vaš, mislim da imate celo v koalicijski pogodbi zapisano, pa ne me za besedo držati, me popravite, če sem narobe rekel, da je cilj 100000 evrov dodane vrednosti na zaposlenega. Zdaj, tudi tukaj bo, se bojim pa če se navežem na prejšnjo trditev, da po mojem ravno ne pomagate gospodarstvu. Ampak ne glede na to, tukaj bo treba tudi kar nekaj naporov, ker če smo trenutno, zdaj če imate pravi podatek, če smo 2022 imeli približno dobrih 55000 evrov dodane vrednosti v 2023 63 nekaj čez 63000 evrov, se pravi, smo še zelo daleč do 100000. Tako da absolutno si želim, da bi ta cilj bil dosežen, ampak trenutno s trenutno politiko ali pa spet govorim o davkih, bi to, ne vem, če bomo to v petih letih dosegli, kot če bi šli po zdajšnjem tempu tako kot je zdaj? Okej, dobro, kapitalski trg. Je tudi tukaj mogoče, ne bi se tukaj v toliko spuščal, dejstvo je, da je kapitalski trg v Sloveniji še zelo nerazvit oziroma tudi kot sem prej rekel še ima mislim veliko nezaupanje za določene zadeve kar se tiče kapitalskih vlaganj in tako naprej. Tako, da tukaj pustimo času čas. Jaz upam, da se te stvari spremenijo. Zdaj, tudi trajnostna mobilnost in prometna politika. Tudi velik poudarek imate na tem. Po drugi strani, saj določene investicije, določene investicije tečejo, ampak dnevno pa slišimo, spremljamo kako so mogoče ti načrti malo nerealni, pa še tisti, ki se nekako uresničujejo ali se dvigujejo cene teh projektov ali se zamuja, bom rekel, na veliko pri gradnjah in tako naprej. Po drugi strani smo zdaj spremljali primer, ko smo, kar se tiče trajne mobilnosti, ko so naši dijaki in študentje čakali na avtobuse ali bodo prišli nanj ali ne bodo. Tako da mi, se mi zdi, da pri nekih stvareh smo tako že na osnovi, pademo, tako da potem je vprašanje, koliko so te ideje tukaj noter dejansko uresničljive?

Zdaj, kar se tiče digitalnega prehoda. Jaz sem že prej omenil, pri zdravstveno, ja, seveda, določene stvari se dogajajo, nekateri postopki se digitalizirajo, ampak po drugi strani pa dnevno srečujemo oziroma dobivamo neke informacije ali jih, danes sem bral v nekem finančnem časopisu, v nekem paradoksu, ko je Spirit sprejemal vloge za podporo okolijsko odgovornemu ravnanju večji energetski in snovni učinkovitosti in je zahteval vso dokumentacijo v papirju. Celo njihova razlaga je bila, da če bi v digitalni obliki to dobili, da bi cel postopek trajal dlje, kar je meni nerazumljivo. In potem je še ena, še en razpis, isto odprt za razogljičenje v industriji in tudi na ta razpis so morali vsi prinesti vloge v papirnati obliki. Kaj hočem povedati? Mi na papirju marsikaj zapišemo, ampak pri udejanjanju tega imamo pa zelo velike težave.

Tako da ne bom predolg, saj ne vem, če sem si še kaj posebej označil. No, pač na koncu, ko gledam to tabelo, ne te projekcije, pa bom s tem tudi zaključil. Ja, na papirju ali pa v tabelicah so stvari, mislim pač tudi cilj je bil, da pač pripravite nek osnutek, ki bo za Evropsko komisijo sprejemljiv, ampak, ko gledaš te številke kako naj bi bruto dolg padel, kako naj bi ta javna poraba bila nekako vzdržna imaš občutek, ja, da je bilo to lepo tako napisano, da se bo izšlo oziroma da se te kocke, kar se tiče matematično zložijo. Ampak, če se vrnem naprej na te reforme, ki naj bi te kocke podprle oziroma te številke, ki so tukaj notri podprle, se pa bojim, da bo v teh štirih letih, ko naj bi ta cikel, ki ga ta osnutek zajema, ki naj bi te reforme in pač učinke dejansko, ti učinki bili vidni na koncu v teh številkah, se pa bojim, da pa ne bo temu čisto tako. Tako da se mi zdi, da zaključim, ta osnutek malo preveč optimističen oziroma mogoče malo premalo realen glede na situacijo in v Sloveniji in v našem gospodarskem okolju, tukaj mislim predvsem Evropsko unijo.

Hvala.

Hvala lepa.

Še dam besedo gospe Andreji Živic.

Izvolite.

Hvala lepa, predsedujoča.

Jaz bi se bolj generalno navezala na nova pravila. In sicer, sedaj vemo oziroma jaz imam zdaj prvo četrtletje podatke koliko naš dolg je bil približno 45,4 milijarde evrov in sicer za tri milijarde višji kot v enakem obdobju lani, a kljub nominalni rasti se je med letno relativni delež našega dolga rahlo znižal, upadel iz 72,2 na 70,7 odstotka bruto domačega proizvoda. To so podatki, ki sem jih vzela iz Intrastata. In moram reči, da ko sem primerjala podatke prejšnjih vlad, recimo iz 2021 je znašal dolg v procentu bruto domačega proizvoda 74,8 konec, leta 2023 pa 68,4. Tako da jaz mislim, da so vidni rezultati sistemskih ukrepov, ker tukaj imamo dober članek, da nova pravila oziroma primanjkljaji, so v veliki meri tudi posledica iskanja kratkoročnih političnih točk, povezana predvsem z volilnimi cikli, parcialnimi političnimi interesi in zadovoljevanjem zahtev interesnih skupin. Tako povišan javni dolg praviloma ne prispeva k dolgoročni gospodarski rasti, temveč zlasti krči dobrobit prihodnjih generacij. Zdaj, primanjkljaji so zanimivo tudi lahko pogosti v obdobjih ugodne gospodarske rasti. Ker se v celoti ne strinjam z opozicijskim kolegom da je nov načrt oziroma nova pravila, da so preveč optimistična, ker vemo, da ugodna in prevelika gospodarska rast običajno terja tudi povečanje inflacije, ki potem povleče za seboj še ogromno drugih kazalnikov. Mogoče edino me pa res, vem, da so bila pravila pozno sprejeta in bodo prvič uporabljena za leto 2025 in me pa zanima, kakšne ocenjujete njihove posledice, ker so pravila vezana na mandat. Se pravi, ta Vlada je sedaj dala po starih pravilih že dve leti skozi, še dve leti mandata nam manjka, bom rekla, do konca in me zanima kakšne so lahko posledice. bom rekla, teh novih pravil, ki bodo samo dvoletne v tem mandatu, pač žal oziroma leto in pol, če smem konkretno povedati. To je ena zadeva.

Druga, kot sem prosila, bi samo prosila, če imamo pol letne podatke javnega dolga, ne v procentih, ampak v številkah. In ali imamo kakšne, kakšne zapisane posledice v kolikor države ne bi dosegle pravil. Ker menim, da je Slovenija že na dobri poti, sicer prvi, prvi kazalnik pod 3 procente BDP dolga že dosegamo, mislim, da je celo, da imamo celo 2,9 primanjkljaj sektorja ostaja pod 3 procente BDP. Javni dolg v procentu BDP pa je okrog 70,7 po Maastrichtskih tedanjih pravilih pa so meja 60 odstotkov in moram povedati, da je tudi Slovenija ena izmed držav pod povprečjem dolga v bruto domačih proizvodih samo za, v bruto domačem proizvodu. Samo za informacijo, ko vidno izstopa šest najbolj zadolženih držav, kjer je javni dolg presegel celo celoletni bruto domači proizvod. Na vrhu lestvice še vedno Grčija 159,8 procenta sledijo tri velike članice evrskega območja, Italija 137,7, Francija 110,8, Španija 108,9 nato je še Belgija 108, Portugalska sto in tako naprej. In tukaj moram reči, da verjetno smo glede na podatek 2023 8,4 procenta blizu pravil, ki bodo veljala oziroma so podobna tudi Maastrichtskem pravilu, ki bi morala že sedaj veljati. In ja, me zanimajo tudi posledice ob nedoseganju pravil in verjetno tudi ta nova pravila so po posameznih državah, ker so, ker je javni dolg in pravila, ki sedaj veljajo so, bom rekla, eskalirala.

Hvala lepa.

Hvala lepa.

Za besedo je prosil Tomaž Lisec, izvolite.

Ja, hvala za besedo, spoštovana predsednica.

Spoštovani predstavnici ministrstva, vsem skupaj lep pozdrav!

Bom zelo kratek, ker je kolega Rado že večinoma povedal. mmi govorimo o osnutku srednjeročnega fiskalnega strukturnega načrta Republike Slovenije od 2025 do 2028 skratka tudi za naslednjo vlado, katerakoli to bo. Zato sem še toliko bolj z zanimanjem prebral tiste vsebinske cilje, ki jih ta osnutek tega načrta predvideva. Pa mi dovolite za začetek, pa upam, da ne bo narobe mišljeno, da je v tem osnutku preveliko balasta, ki nima, se mi zdi, po mojem mnenju nobenega vpliva na fiskalno, fiskalni strukturni načrt Republike Slovenije v naslednjih letih, pa bom v nadaljevanju obrazložil par zadev.

Bi pa začel z dvema zadevami, ki jih je tudi že kolega Rado izpostavil, torej pokojninsko in invalidsko zavarovanje ter pa zdravstvo. Zdaj, če tukaj preberemo, da na primer na področju pokojninskega in invalidskega sistema bo načrtovana nižja rast odhodkov za pokojnine, kar dejansko pomeni, da bodo verjetno pokojnine vsaj manjše ali pa bo nekje pač suma sumarum se privarčevalo. In prav tako piše, strukturne spremembe na področju zdravstva bodo prav tako pozitivno vplivale na gibanje odhodkov za zdravstvo oziroma omejila njihovo rast. Zdaj, ali to pomeni ali nižje investicije ali manj možnosti oziroma pravic ljudi ali pa kako drugače bi tukaj prosil en odgovor oziroma komentar. Kajti, ko se nekje nekaj zmanjša, potem verjetno pomeni, da ljudje manj dobijo.

Naslednja stvar, ki se jo bom dotaknil, torej pokojnine. Moram reči, da sem z zanimanjem prebral na strani 18 spremembe pokojninskega sistema, ki verjetno v javnosti ne bodo večinsko dobro sprejete, pa čeprav vem, da niste predstavniki Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve, ki verjetno morajo biti prvopodpisani pod spremembo pokojninskega novega zakona. Ali verjamete, da bo pokojninska reforma v tem mandatu še sprejeta naslednja stvar, ki sem že prej govoril o zdravstvu. Veliko je napisano, kaj se mora narediti, ampak prihodki in odhodki manjkajo večinoma. Ustanovljena bo javna agencija, katere cilj je zagotavljanje razvoj in delovanje sistema upravljanja kakovosti v zdravstvu ter spremljanje napredka uresničevanja temeljnih načel kakovosti zdravstvene obravnave. Zdaj z vsem dolžnim spoštovanjem, vem, da tukaj tudi ni predstavnikov Ministrstva za zdravje, ampak kaj bo ta javna agencija delala? V gradivu Srednjeročno fiskalno strukturni načrt Republike Slovenije do leta 2028 pojma nimam, verjetno se boste strinjali, tudi verjetno vi o tem niste veliko seznanjeni, skratka, dvomim pa, da bo ta javna agencija na področju zdravstva pozitivno vplivala tako na fiskalni strukturni načrt, kot pa tudi na pozitivno vlogo slovenskih zavarovancev pri vsakodnevnih problemov na področju zdravstva. Naslednja stvar, javni sektor, o katerem pa se veliko govori za razliko od agencij na področju zdravstva, pa je v bistvu zelo malo napisano. Nekatere, bom rekel, osnovne informacije so tukaj, ampak še vedno manjka, pa sem potem tudi v teh preglednicah iskal javni sektor, plačni sistem. Ali imate na Ministrstvu za finance finančne učinke novega plačnega sistema predvidene za trenutno veljavni predlog, ki je v javni obravnavi, skratka, prihodki, odhodki po posameznih letih, ker mislim, da bi bilo prav, da ga vsaj člani Odbora za finance slej ko prej dobimo.

Naslednja stvar, kjer je prav tako veliko napisanega, je področje energetike, ampak tudi tukaj, razen da piše, da bomo mislim da morali dati za zeleni prehod 56 milijard evrov, kaj posebnega oprijemljivega ne najdem, seveda razen to, da bo pač poraba končne energije v javnem sektorju se zmanjševala za 2 odstotka letno v primerjavi z izhodiščnim letom 2005.

Naslednja stvar, stanovanjska politika. Z vsem dolžnim spoštovanjem, kdorkoli vam je to pisal, jaz sem si tukaj zapisal bla, bla, bla, čisto nobene vsebinske zadeve, sploh pa ne na področju financiranja in če bi dali v iskalnik najemništvo, najemniško bi bilo dve tretjini teksta. Samo v najemniških stanovanjih, le v enem ubogem segmentu je napisano, da se bo poskušalo tudi občine nekako obvezati, da bodo aktivne na tem področju. Skratka, najem, najem, najem je očitno prihodnost stanovanjske politike v Sloveniji, nič pa ne piše o lastniški stanovanjski politiki, ki pa je preteklost in sam verjamem v sedanjost in tudi prihodnost stanovanjske politike in da ta stanovanjska politika ne bo vezana le na dve največji mesti v Republiki Sloveniji. Vsi ostali pa bomo še vedno sanjali tretje pasove in čakalne vrste na vpadnicah v ti dve največji mesti.

Skratka, želim, spoštovani predstavnici Ministrstva za finance, da od Ministrstva za solidarno prihodnost pri nadaljnji obravnavi tega osnutka načrta pridobite bolj konkretne zadeve. Nenazadnje, če ne boste tega naredili, bomo mi potegnili ven magnetograme, kaj vse so obljubljali v predvolilnem času in kaj obljubljajo še sedaj, pa na žalost nič ni bilo rečeno, samo o tem, kako bo opredeljeno, kako bo naslovljeno in kako sta ključna naloga in cilj na tem področju že znana. Ampak, če imaš ključne naloge in cilje, za njimi vedno stojijo tudi številke. Moram pa priznati, da bolj, ko sem šel proti koncu in sem gledal tukaj investicije v okviru Načrta za okrevanje in odpornost, sem pričakoval morda pa kakšno tabelo več o investicijah, ki se že izvajajo iz teh evropskih sredstev. Kaj smo že naredili, kaj se dogaja in kaj se bo v naslednjih treh letih naredilo. Je pa, z vsem dolžnim spoštovanjem, bolj kot konkretno številke vse predstavljene v odstotnih točkah. Tako da ne bom predolg, spoštovani predstavnici Ministrstva za finance, jaz bi pričakoval morda ob zaključku ali tanjše gradivo, pa to bolj vsebinsko, predvsem pa finančno opredeljeno. Kajti, še enkrat, kakšno ustanavljanje javne agencije, pa dolgo vezanje glede stanovanjske politike in še česa, brez konkretnih številk po mojem mnenju nimajo kaj iskati v tako pomembnem projektu, ki ne samo, da bo zavezoval še 18 mesecev to Vlado, ampak tudi naslednjo vlado, pa da ne bo nesporazuma, ne glede na to, kakšna bo. Verjetno pa se vsi strinjamo, da vsaj dve tretjini ministrov, če že ne vsi, ne bodo isti, kot so sedaj.

Najlepša hvala.

Hvala lepa.

Naslednji je gospod Franc Rosec, izvolite. Samo kratko, pa bom potem, ja, potem bom pa dala besedo.

Hvala za besedo, predsednica.

Bom res kratek.

Namreč, tule se res vidi, da je to osnutek od osnutka in da to je nekaj skupaj, bi rekel, malo nametano. Pa bom samo stran 26, energetika, notri vam piše, da se bo zapiranje termoelektrarne Teš 6 se bo predvidoma nadaljevalo še 15 let, spodaj imate pa napisano: "Teš 6 zapiramo leta 2033." Se pravi, mi pa govorimo o neki energetski politiki in v prihodnosti šaleške energetike različne zgodbe. Se pravi, tu je nek C, jaz podpiram 15 let, prvi stavek sem spodaj bil še pa 33, to je res nekdo, kar nekaj kopij, pas noter, nekaj na lepo, da pač svoj s svoje strani dopolnil. In jaz upam, da bo tisti predlog, ki bo šel na Vlado oziroma končno dokument, da bo res malo bolj skupaj urejen in da bo tudi bolj neko sosledje. Hvala.