Dobro jutro, kolegice in kolegi!

Naj vam uvodoma povem, da bom sejo po pooblastilu predsednika Odbora za zadeve Evropske unije gospoda Franca Breznika kot podpredsednik odbora vodil sam.

Začenjam 86. sejo Odbora za zadeve Evropske unije.

Obveščam vas, da je danes zadržan in se seje ne bo udeležil član oziroma predsednik Franc Breznik. Na seji kot nadomestni član odbora s pooblastili sodeluje Sandra Gazinkovski, ki nadomešča kolega Lenarta Žavbija.

Obveščam vas, da so na sejo povabljeni poslanci Evropskega parlamenta iz Republike Slovenije. Pozdravljam magistra Mateja Tonina, Urad predsednice Republike Slovenije, Kabinet predsednika Vlade ter predstavnike Vlade in Državnega sveta. Vse navzoče lepo pozdravljam!

Prehajamo na določitev dnevnega reda seje odbora.

S sklicem seje ste prejeli dnevni red seje odbora. Ker v poslovniškem roku nisem prejel predlogov za njegovo spremembo, je določen takšen dnevni red seje, kot ste ga prejeli s sklicem.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA - ZASEDANJE SVETA EVROPSKE UNIJE ZA EKONOMSKE IN FINANČNE ZADEVE, KI BO V LUKSEMBURGU 8. OKTOBRA.

Gradivo k 1. in 2. točki dnevnega reda smo prejeli od Vlade 3. oktobra na podlagi 8. člena Zakona o sodelovanju med Državnim zborom in Vlado v zadevah Evropske unije.

Prosim magistrico Sašo Jazbec, državno sekretarko na Ministrstvu za finance, da nam predstavi izhodišča za udeležbo slovenske delegacije na zasedanju sveta.

Izvolite.

Dobro jutro!

Najlepša hvala za besedo.

Lepo pozdravljeni!

Torej, izhodišča Republike Slovenije za zasedanje Sveta ekonomskih in finančnih ministrov so sledeča. Ministri bodo obravnavali stanje izvajanja mehanizma za okrevanje in odpornost tukaj smo prišli v globoko v drugo polovico izvajanja tega načrta. Države članice se trudijo s pripravo in potrjevanjem predlogov za izplačila katerih pogoj so izvedene reforme in investicije in na tem, na tem srečanju ECOFIN se predvideva potrditev izvedbenih sklepov za spremenjene načrte za Portugalsko in Litvo. Potem je predsedstvo predvidelo nadaljevanje redne obravnave ekonomskih in finančnih posledic ruske agresije v Ukrajini. Komisija bo ministrom predstavila stanje in zakonodajne predloge o vzpostavitvi mehanizma sodelovanja pri posojilih za Ukrajino in o zagotovitvi izredne makro finančne pomoči, ki jih je objavila prejšnji mesec. Cilj teh predlogov je, da se Ukrajini omogoči nujno finančno pomoč s skupnim pristopom mednarodne skupnosti. Slovenija sodeluje v razpravah o načinih skupne pomoči Ukrajini in podpira usklajeno delovanje in solidarnost med državami EU.

Potem bo zanimiva točka glede evropskega semestra. Ministri bodo izmenjali mnenja na podlagi letošnjih izkušenj, s temi novimi pravili, z novim pravilom, z novim ciklom. Prav letos, kot veste, so stopile v veljavo spremenjena pravila ekonomskega upravljanja, kot se temu reče, se pravi novo fiskalno pravilo. In ta cikel bo, zdaj bomo, smo vsi pred izzivom te implementacije novega revidiranega okvira in pa v okviru katerega je v bistvu treba tudi umestiti okvir, torej načrt za okrevanje in odpornost. Ključno je, da se zagotovi časovnica evropskega semestra, ki omogoča ustrezen čas in za pripravo teh dokumentov in za razprave potem, da se postopki znotraj semestra ne podvajajo in da se tudi poročanje ne podvaja. Menimo, da mora evropski semester ostati fokusiran na ključne izzive na EU ravni in v državah članicah.

Potem bodo ministri potrdili izhodišča za letna zasedanja Mednarodnega denarnega sklada in G20 finančnih ministrov in guvernerjev centralnih bank, ki bo konec meseca v Washingtonu. Pred zasedanjem konference pogodbenic Okvirne konvencije Združenih narodov o podnebnih spremembah bodo ministri, torej financ ministri, potrdili tudi sklepe glede financiranja ukrepov za boj proti podnebnim spremembam. Eno izmed pomembnih vsebinskih področij tega srečanja COP 29 bo financiranje ukrepov za boj proti podnebnim spremembam v državah v razvoju. Države bodo predvsem iskale konsenz o novem kvantificiranem cilju podnebnega financiranja, ker se z letom 2025 končuje zavezanost izpolnjevanja tega cilja sto milijard dolarjev letno. EU, vključno s Slovenijo, si prizadeva, da bi nov cilj odražal globalne in domače napore za mobilizacijo podnebnega financiranja, da bi vključeval paleto virov in mehanizmov financiranja in pa razširil bazo donatorskih držav na vse tiste, ki so sposobne prispevati.

Ostale pomembne točke sklepov se nanašajo še na pomen uskladitve finančnih tokov s podnebnimi cilji, poziv k povečanju mobilizacije javnih in zasebnih sredstev in pa pomen povečanja financiranja prilagajanja na podnebne spremembe. Ministri se pa bodo seznanili tudi s stanjem zakonodajnih predlogov in izvajanjem zakonodaje na področju finančnih storitev, kar je sicer redna ECOFIN točka, en dan pred zasedanjem financ ministrov bo pa potekalo zasedanje tako imenovane evro skupine, se pravi to je držav z evrom, ki bo v razširjenem formatu predvidoma nadaljevala z razpravami o konkurenčnosti evroobmočja, o digitalnem evru in pa o uniji kapitalskih trgov.

Hvala za pozornost. Za morebitna vprašanja sem vam na voljo.

Hvala lepa, državna sekretarka.

Sedaj pa odpiram razpravo poslancev in poslank. Želi kdo besedo? (Da.)

Kolega mag. Gregorič, izvolite.

Hvala, gospod predsedujoči.

Hvala tudi predstavnikom Vlade za ta pojasnila in predstavitev gradiva.

Glede Ukrajine, posledice, ekonomske in finančne posledice ruske agresije proti Ukrajini. Tu me zanima, ali se predvideva 15. ali 16. paket sankcij. In drugič, ali se predvideva zaplemba ruskega premoženja, ki je deponirano v evropskih bankah.

Glede podnebnega financiranja pa hvala za to dodatno pojasnilo, da gre za to, če sem prav razumel, da se en mehanizem izteka leta 2025 oziroma bo potekel leta 2025, s katerim naj bi sto milijard na leto zbrali denarja za financiranje podnebnih ukrepov proti podnebnim spremembam v državah razvoju. Pa me s tem v zvezi zanima, glede na to, da je bilo leta 2022 po teh podatkih mobiliziranih 115,9 milijarde dolarjev, ali je dejansko ta denar bil zbran. Kaj pomeni "mobilizirano", ali je bil ta denar dejansko zbran in razdeljen v države v razvoju, in če je bil razdeljen, po kakšnem ključu? In kaj je pa zdaj ta novi mehanizem, novi kvantificirani cilj podnebnega financiranja na CKG oziroma, konkretno, koliko bo prispevek Evropske unije na letni ravni v ta novi mehanizem?

Hvala lepa.

Hvala za vprašanja.

Želi še kdo besedo? (Ne.) Če ne, bi se samo še jaz kratko javil. Mene pa zanima predvsem, državna sekretarka, ali predvideva Vlada ponovno spremembo. No, torej glede na to, da se boste na zasedanju pogovarjali tudi o spremembah nacionalnih načrtov, ali se to dotika tudi aktualnega, spremenjenega iz, se mi zdi, septembra 2023, to pomeni, to je bil zaradi poplav naš spremenjen načrt in tudi zaradi lokacije sredstev. In ali Vlada načrtuje zdaj nekje na več kot polovici črpanja kakšne dodatne spremembe, predvsem z vidika reform. To pomeni, ker vemo, potrebujemo reforme, da dobimo ta denar. Kakšno je, čisto na kratko morda, kakšno stališče bo zagovarjala naša država pri tej točki.

Izgleda, da so vprašanja zastavljena, tako izvolite besedo za odgovore.

Hvala lepa.

Torej, najprej glede Ukrajine oziroma Rusije. V pripravi je nov paket sankcij, države to želijo, tako da to se pripravlja. Glede tega, kaj bodo konkretne sankcije, s tem nisem seznanjena. Glede zaplembe premoženja pa to ni na agendi. Do koder so zdaj prišli, je, da bodo v bistvu proceeds of frozen assets, se pravi, prihodki od tega zamrznjenega premoženja, so zdaj vzpostavili neke pravne podlage, da bi se ta denar uporabljal lahko za financiranje, torej za pomoč Ukrajini, medtem ko zaplemba premoženja ni na uradnih tapetah, da tako rečem.

Glede financiranja podnebnih sprememb v državah je zgodba taka, da ni nekega, kot bi rekla, sklada ali karkoli, da bi vsi v ta sklad nalagali, ampak gre v bistvu za to, zaveza, ne bom rekla bogatih držav, ampak držav, ki zmorejo, da pomagajo, ker pač veste, da se šteje, da bogate države ali pa razvite države ustvarjajo največ škode na tem področju z izpusti, da ne rečem, posledice pa potem imajo te manj razvite ali pa revnejše države in je v bistvu zaveza znotraj tudi Okvirne konvencije Združenih narodov o podnebnih spremembah, da so se te države zavezale, da bodo po svojih močeh prispevale. In tu gre lahko tudi za to, tu gre za bilateralne potem interakcije med posameznimi državami in v bistvu na tej konferenci se potem, mislim, pred to konferenco potem seštevaš, kakšen je cilj. Cilj je bil zastavljen pred leti in je bil sto milijard na letni ravni vsako leto, da prispevajo države. In ta je bil dejansko, kot ste tudi videli, kot je tudi v poročilu napisano, je bil dosežen leta 2022. In zdaj, ko naj bi se določil nov kvantificiran cilj, kvantificiran pač pomeni oštevilčen, tako da nova številka še ni določena. To je vsebina, o kateri bodo seveda podrobneje razpravljali podnebni ministri. Podnebni ministri se, kot vsi drugi, s finančnimi ministri ali pa vabijo finančne ministre na take konference ravno zato, da slišijo, kakšne so vse potrebe in da potem financ ministri, da rečem, v svoje proračune ali pa da bolje slišijo, če tako rečem, na to uho, da je treba en del proračunov ali pa financ, ne samo javnih financ, namenjati tudi za te namene, za podnebne spremembe.

Potem pa glede... No, tu je pa zgodba zelo jasna in vam tu z lahkoto pač povem, da ni nobene možnosti, da bi se kakršnikoli reformni ukrepi spreminjali, se pravi načrt, tudi na slovenski strani ne. Kar se lahko spreminja in kar se ves čas v bistvu spreminja, so take male spremembe teh posameznih načrtov, predvsem na strani, na investicijski strani, se pravi tam, kjer se ugotavlja, da kakšne vsebine iz objektivnih razlogov ne morejo biti dosežene. Tam, ko je dejansko prišlo še do kakšnih napak in tako naprej, se delajo potem te manjše spremembe, kakšne manjše spremembe tudi pri doseganju kakšnih ciljev. Poudarjamo, da ko se je delal načrt, to je bilo leta 2021, je bila recimo velik problem nezaposlenost ali pa visoka brezposelnost mladih, in je določen prav kvantificiran cilj, koliko mladih mora v tem času dobiti službo. Ampak enostavno je zdaj bazen mladih v Sloveniji, če konkretno govorim, premajhen, da bi lahko to dosegli. In v bistvu gre potem za take spremembe, medtem ko na reformni strani pa sploh ni nobenih možnosti, da spreminjaš. To je pa že od vsega začetka bilo pač jasno, da je reforma, kot ste rekel, pogoj za plačilo. Tako da če reforme ne izvedeš, in zdaj, ker se ta program, ker se ta načrt že kar nekaj časa izvaja, so seveda že tudi primeri držav, ko so oddajale zahtevke, kjer so bili samo delno izpolnjeni mejniki, in so potem, če oddaš zahtevek, kjer imaš delno izpolnjen mejnik, potem v bistvu dobiš delno plačilo, imaš pol leta časa, da to še vedno spremeniš; če ne, potem je pač ta denar izgubljen iz tega naslova. Tako da v tem kontekstu nimamo namena, slovenska Vlada nima namena spreminjati tega načrta.

Hvala.

Hvala lepa. Kolega Gregorič je izgleda zadovoljen z odgovorom. Potem pa jaz samo še eno podvprašanje. Torej, kar se tiče reformnega dela, vse po časovnici in kolikor ste rekli, nekatere države so že poslale zahtevke, niso dobile sto odstotne oziroma plačila, to pomeni, da nekaj je zaštekalo, po domače, torej vi pa zdaj trdite, da Vlada, glede na to, kakšno časovnico si zastavljate, je opredeljeno v NOO, vse poteka po planu in torej bomo mi upravičeni brez problemov do vsega denarja, govorim samo o reformnem delu, seveda, ne o investicijskem, ne o zaposlovanju mladih, ampak o reformnem delu, ki je ključen in tam je tudi, se mi zdi, največ denarja predvidenega.

Gospod Hoivik, hvala za vprašanje.

Vabljeni!

V sredo je seja Odbora za finance, kjer bomo zelo natančno obravnavali ta naš, torej kot vsak kvartal predstavimo Državnemu zboru, kaj se dogaja z načrtom za okrevanje in odpornost. Tudi se bomo pohvalili, da smo tretji zahtevek dobili zdaj kljukico, to je zahtevek, ki smo ga poslali pred poletjem, potrdila ga je Evropska komisija, zdaj so ga potrdili tudi na pristojnih odborih, da je kljukica sto procentna, se pravi, da bomo ta tretji obrok dobili tako, kot je bil načrtovan.

Glede same časovnice, vam ni nobena skrivnost, da za originalno časovnico zaostajamo, smo podedovali kar znatne zaostanke, ko smo se tega lotili, tako da ne gre po originalni časovnici in v bistvu ob spremembi NOO lani jeseni smo delno tudi prilagodili časovnico teh reform, tako da zaenkrat, tako da ne boste rekli, da vas zavajam. Po originalni časovnici ne gremo, ampak absolutno se zavedamo, da je treba te reforme izvesti, v planu so, da se bodo izvedle in da bomo dobili, še vedno računamo iz tega naslova 100 procentov do konca izvajanja.

Hvala.

Hvala lepa, državna sekretarka, za odgovore.

Torej, zaključujem razpravo na tej točki in na glasovanje dajem predlog sklepa, ki se glasi: Odbor za zadeve Evropske unije se je seznanil z izhodišči za udeležbo delegacije Republike Slovenije na zasedanju Sveta Evropske unije za ekonomske in finančne zadeve, ki bo v Luksemburgu 8. oktobra 2024 in jih podprl. In pričenjam z glasovanjem.

Glasujemo. Navzočih je 14 članic in članov odbora, za je glasovalo 9, nihče proti.

(Za je glasovalo 9.) (Proti nihče.)

In s tem ugotavljam, da je sklep sprejet.

Hvala lepa predstavnikom Ministrstva za finance, in s tem končujem 1. točko dnevnega reda.

Prehajamo na 2. TOČKO DNEVNEGA REDA - ZASEDANJE SVETA EVROPSKE UNIJE ZA PRAVOSODJE IN NOTRANJE ZADEVE, KI BO V LUKSEMBURGU 10. IN 11. OKTOBRA 2024.

Prosim doktorja Milana Brgleza, državnega sekretarja na Ministrstvu za pravosodje, da nam predstavi izhodišča v delu za pravosodje.

Izvolite.

Hvala za besedo.

Torej 10. in 11. oktobra bo v Luksemburgu potekalo zasedanje Sveta za pravosodje in notranje zadeve Slovenijo bova zastopala minister Poklukar in sam. Na pravosodnem delu bo v okviru razprav o vladavini prava beseda tekla o vprašanju izboljšanja dostopa do pravnega varstva skozi prizmo malih in srednjih podjetij in spodbujanja njihove konkurenčnosti. Gre za eno od prioritet madžarskega predsedstva, ki želi tokrat nasloviti morebitne ovire, s katerimi se soočajo mala in srednja podjetja. Fokus razprave bo na dostopnosti, transparentnosti ter jasnosti zakonodaje ter možnostih, ki jih odpira alternativno reševanje sporov. Slovenija v razpravah o prihodnosti pravosodnega sodelovanja poudarja pomen koherentnosti in transparentnosti obstoječe zakonodaje, ter potencialne nove zakonodaje, ki bi morala vselej predstavljati dodano vrednost za uporabnike. Pozdravljamo razmislek o dodatnih pravilih za izvrševanje zahtevkov majhnih in srednjih podjetij, odločati o tem pa bi morali šele potem, ko bi študije pokazale, da je dodatno varstvo v njihovo korist potrebno in smotrno. Pozdravljamo, da bo predsedstvo v razpravo vključilo tudi vidik alternativnega reševanja sporov, kjer je zagotovo dodana vrednost.

Nadalje bo razprava tekla o boju proti rasizmu, natančneje v poročilu o izvajanju akcijskega načrta EU za boj proti rasizmu 2020/2025. Komisija je akcijski načrt sprejela, da bi okrepila boj proti rasizmu in rasni diskriminaciji. Med najpomembnejšimi ukrepi so bili imenovanje prvega koordinatorja za boj proti rasizmu, ustanovitev stalnega foruma za organizacije civilne družbe in podskupine za izvajanje nacionalnih akcijskih načrtov. Komisija je izvedla obsežno posvetovanje, nato pa sprejela poročilo v katerem navaja, da je napredek bil dosežen, vendar se ta med državami članicami, državami članicami močno razlikuje. Strukturni in institucionalni rasizem ostaja razširjeno vprašanje, ki zahteva močnejše nacionalne zaveze na vseh področjih ter okrepljeno sodelovanje med civilno družbo, vladami in institucijami Evropske unije. Madžarsko predsedstvo kot najbolj pereče izpostavlja naslednje izzive: boj proti sovražnemu govoru in kaznivim dejanjem iz sovraštva, obravnava vpliva rasizma in antisemitizma na vsakdanje življenje in skladnost ukrepov sprejetih na različnih ravneh. Svet bo povabljen k razpravi o glavnih izzivih pri izvajanju akcijskega načrta in o potrebnih prihodnjih korakih, pa tudi o načinih, kako bi EU lahko pripomogla k državam članicam pri njihovih nacionalnih naporih. Slovenija vsekakor pozdravlja to razpravo.

Svet bo v nadaljevanju, se bo v nadaljevanju seznanil s trenutnim stanjem aktualnih pogajanj o zakonodajnih aktih ter informacijo glede boja proti trgovini s prepovedanimi drogami in organiziranemu kriminalu ter boja proti nekaznovanosti v zvezi z rusko agresijo na Ukrajino. Boj proti trgovini s prepovedanimi drogami in organiziranemu kriminalu ostaja prednostna naloga. Belgijsko predsedstvo je junija predstavilo poročilo o napredku in v luči tega je madžarsko predsedstvo določilo prednostne ukrepe za drugo polovico leta 2024. Svet bo obvestilo o teh in nadaljnjih ukrepih, pri čemer bo poseben poudarek na novi evropski pravosodni mreži o organiziranem kriminalu. Eurojust podaja informacije o njihovih aktivnosti s tem v zvezi. Na decembrskem zasedanju bo na to ponovnem predstavljen napredek. Vse od začetka ruske agresije v Ukrajini svet za pravosodje obravnava različne možnosti in izvaja različne korake za preprečevanje nekaznovanosti v povezavi z najhujšimi mednarodnimi kaznivimi dejanji. Madžarsko predsedstvo bo tudi tokrat poročalo predvsem o aktivnostih Eurojusta in skupne preiskovalne skupine v kateri ob podpori Eurojusta sodelujejo Ukrajina, Litva, Latvija, Poljska, Estonija, Romunija, Slovaška ter tožilec Mednarodnega kazenskega sodišča. Eurojust bo pri preiskavah sodeluje preko baze za zavarovanje, izmenjavo in analizo dokazov ter gosti mednarodni center za pregon agresije zoper Ukrajino, ki bo zagotovil možnosti pregona v prihodnosti s strani nacionalnih organov ali s strani novega mednarodnega tribunala v kolikor bo ta ustanovljen, saj mednarodno kazensko sodišče ni pristojno.

Predsedstvo bo v nadaljevanju predstavilo stanje glede pristopa EU k Evropski konvenciji o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, predvsem glede sodbe sodišča EU v zadeva Euro Lex Kosovo ter skupaj s Komisijo informiralo ministre o trenutnem stanju glede boja proti antisemitizmu.

Načrtuje namreč, da bi Svet za splošne zadeve 15. oktobra potrdil Deklaracijo Sveta EU o varstvu in ohranjanju judovskega načina življenja. Besedilo ostaja zaradi različnih pogledov držav članic na posamezne poudarke še vedno precej odprto in na zelo splošnem nivoju. Poudarja pomen boja proti vsem oblikam antisemitizma, rasizma ter sovraštva in diskriminacije zlasti v kontekstu naraščajočega antisemitizma v EU ter tudi potrebo po spodbujanju judovskega življenja s spominjanjem, kulturo in izobraževanjem. Slovenija si tekom pogajanj prizadeva za oblikovanje dokumenta, ki bi temo ohranjanja judovske kulture in načina življenja obravnaval celovito, uravnoteženo, večdimenzionalno in čim bolj neodvisno od dnevno političnega dogajanja. Na primer: v kompromisni verziji besedila je omenjena vojna v Gazi, Belgija, Finska, Irska, Švedska, Francija, Španija in Slovenija pa smo želeli, da je v besedilo vključen dogovorjen jezik sklepov Evropskega sveta z dne 27. 6. 2024, ki se sklicuje tudi na nesprejemljivo število civilnih žrtev in humanitarno katastrofo v Gazi.

Evropska komisija bo v nadaljevanju podala informacijo o temah za poročilo o uporabi listin o temeljnih pravicah v EU za leto 2024 in poročala svetu o napredku v pogajanjih z Združenimi državami Amerike o sporazumu o edokazih, ki bo omogočil pridobivanje dokazov v elektronski obliki v kazenskih zadevah neposredno od ponudnikov storitev. Slovenija pozdravlja redno poročanje Komisije svetu v tej zadevi. Nazadnje bo predsedstvo ministre seznanilo še z informacijo o prihodnjem ministrialu EU Zahodni Balkan s področja pravosodja in notranjih zadev, ki bo konec meseca.