31. redna seja

Odbor za delo, družino, socialne zadeve in invalide

4. 10. 2024

Transkript seje

Vse članice in člane odbora, vabljene ter ostale prisotne prav lepo pozdravljam!

Začenjam 14. sejo Odbora za izobraževanje, znanost in mladino.

Obveščam vas, da je zadržana kolegica Iva Dimic. Na seji kot nadomestne članice in člani odbora s pooblastili sodelujejo: Soniboj Knežak, ki nadomešča Damijana Zrima, Tereza Novak, ki nadomešča Gašperja Ovnika, magistrica Karmen Furman, ki nadomešča Alenko Helbl, Anton Šturbej, ki nadomešča Jožefa Lenarta, Aleksandra Gazinkovski, ki nadomešča Roberta Janeva.

S predsednikom Odbora za delo, družino, socialne zadeve in invalide sva se dogovorila, da bo današnjo sejo vodil on.

Kolega Milan Jakopovič, predajam ti besedo.

Hvala lepa.

Spoštovani kolegice in kolegi, članice in člani odbora, vabljeni ter ostali prisotni, lep pozdrav!

Začenjam 31. sejo Odbora za delo, družino, socialne zadeve in invalide.

Na seji kot nadomestne članice in člani odbora s pooblastili sodelujejo naslednje poslanke in poslanci: doktorica Tatjana Greif nadomešča doktorja Mateja Tašner Vatovca, poslanka Katarina Štravs nadomešča Jurija Lepa, doktorica Mirjam Bon Klanjšček nadomešča magistra Darka Krajnca, Franci Kepa nadomešča poslanca Zvonka Černača, poslanec Tomaž Lisec nadomešča Alenko Helbl in poslanec Branko Zlobko nadomešča Saro Žibrat.

S sklicem seje ste prejeli naslednji dnevni red: pod točko ena, 29. redno letno poročilo Varuha človekovih pravic Republike Slovenije za leto 2023 s poročilom Varuha človekovih pravic Republike Slovenije o izvajanju nalog državnega preventivnega mehanizma po Opcijskem protokolu h Konvenciji OZN proti mučenju in drugim krutim, nečloveškim ali poniževalnim kaznim ali ravnanju za leto 2023. Ker v poslovniškem roku ni bilo predlogov za spremembo dnevnega reda, ugotavljam, da je določen dnevni red seje, kot ste ga prejeli s sklicem.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA, ki jo bomo na podlagi prvega odstavka 41. člena Poslovnika Državnega zbora obravnavali kot zainteresirani delovni telesi. Matično delovno telo za obravnavo letnega poročila Varuha človekovih pravic je Komisija za peticije, človekove pravice in enake možnosti, ki bo poročilo obravnavala na svoji seji in pripravila poročilo s priporočilom za sejo Državnega zbora. Poročilo se obravnava po enofaznem postopku.

Na spletnih straneh Državnega zbora je objavljeno gradivo za sejo. Na sejo so bili vabljeni: Varuh človekovih pravic, Vlada, Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, Ministrstvo za solidarno prihodnost, Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje, Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije, ki so se opravičili, ter Državni svet.

Prosim vse vabljene in kasneje vse razpravljavce, da se v predstavitvi poročila in kasneje v razpravi osredotočite predvsem na področja, ki so v pristojnosti Odbora za delo, družino, socialne zadeve in invalide ter Odbora za izobraževanje, znanost in mladino.

Za predstavitev letnega poročila dajem besedo varuhu človekovih pravic, gospodu Petru Svetini. Izvolite.

Peter Svetina

Hvala lepa.

Spoštovana predsedujoča, spoštovani poslanke in poslanci, predstavniki Vlade, lepo pozdravljeni!

Danes bi predstavil nekaj poudarkov predvsem s področja delovnih teles iz 29. rednega letnega poročila Varuha človekovih pravic in državnega preventivnega mehanizma za leto 2023.

Skupaj v celoti smo v lanskem letu obravnavali 6225 zadev, od tega 3224 pobud. Ugotovili smo 262 kršitev človekovih pravic in drugih nepravilnosti. Največkrat smo ugotovili kršitve načela dobrega upravljanja, neupravičenega zavlačevanja postopkov, enakosti pred zakonom, da je Slovenija pravna in socialna država, pravice do socialne varnosti in pravice invalidov. Največ kršitev, 55, smo ponovno ugotovili na resornem področju Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, kar kaže, da Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti še vedno ne deluje po načelu dobrega upravljanja in da se stanje iz leta v leto ne izboljšuje. Na področju socialnih zadev sem posebej zaskrbljen nad izvajanjem osebne asistence. Tudi lani smo obravnavali več pobud posameznic in posameznikov, ki so pri ponovni oceni o upravičenosti do osebne asistence, celo ob morebitnem poslabšanju zdravstvenega stanja prejeli nižje število ur ali pa do osebne asistence sploh niso bili več upravičeni. Ponavljam, da je takšno odločanje nedopustno. Sprememba ocenjevalnega obrazca ob nespremenjeni zakonodaji ne sme posegati v že pridobljene pravice, kar nenazadnje izhaja tudi iz prakse Evropskega sodišča za človekove pravice. Opozarjamo tudi na nesprejemljivo tajnost obrazca za ocenjevanje potreb po osebni asistenci, saj je s tem kršeno načelo pravne varnosti. Poudarjam, da mora biti jasno določeno, do katerih pravic so posamezniki lahko upravičeni in pod kakšnimi pogoji, saj je to tudi osnova za učinkovito vlaganje pravnih sredstev. Z namenom razjasnitve celotnega postopka ocenjevanja na terenu smo lani tudi prisostvovali v konkretnem primeru obiska komisije izvedencev pri prosilcu zaskrbljen sem, da je že vsaka četrta pobuda, ki jo obravnavamo na področju pokojninskega in invalidskega zavarovanja, utemeljena. Obravnavali smo na primer več primerov, ko je posameznik prejel odločbo Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, da je zmožen za delo, Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje pa je istemu posamezniku izdal odločbo, da je za delo nezmožen glede na obravnavane pobude in ugotovljeno neskladnost zakonodaje. Zato vladi priporočamo, da v vseh predpisih poenoti in uskladi definicijo invalidnosti s Konvencijo o pravicah invalidov ter tako poskrbi za usklajenost notranje zakonodaje s konvencijo in z Ustavo.

Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti pa priporočamo, naj prenovi sistem ugotavljanja invalidnosti in uvede le en organ za ugotavljanje invalidnosti ter da naj skupaj z ministrstvom za zdravje spremeni določila javnih predpisov, ki postavljajo osebe z motnjami v duševnem zdravju v manj ugoden položaj kot druge invalide s primerljivimi omejitvami. Na področju varstva pravic invalidov dajemo 24 novih priporočil, neuresničena pa ostajajo številna pretekla priporočila. Ponavljam neuresničeno priporočilo, da Vlada čim prej pripravi ustrezen predlog Državnemu zboru, da Republika Slovenija skladno z drugim odstavkom 33. člena Konvencije o pravicah invalidov končno le vzpostavi neodvisno telo za spodbujanje varovanja in spremljanje izvajanja te konvencije, glede na to, da na to opozarjamo že 14 let, se kljub vsem prizadevanjem vpletenih še čisto nič ni spremenilo. V letu 2023 smo ponovno veliko pozornosti namenili dostopnosti grajenega okolja in storitev za invalide. Dejstvo je, da je dostopnost osnovnih in srednjih šol, sodišč centrov za socialno delo in drugih objektov v javni rabi. Javnega prometa in infrastrukture, spletišč ter različnih storitev še vedno za invalide ni. Zadostna. Zato ponovno pozivam državo in občine, da nemudoma ukrepajo. Nenazadnje se konec prihodnjega leta izteče 15-letni prehodni rok za prilagoditev? Glede starejših ugotavljamo, da se pogosto slabo zavedajo svojih pravic, saj se jih bojijo uveljavljati, zato so velikokrat žrtve birokratiziranih in prezapletenih postopkov. Tudi v letu 2023 smo obravnavali vprašanje digitalnega opismenjevanja starejših in ponovno opozorili, da je nujno, da lahko do enakih storitev dostopamo tudi po telefonu in osebno. Iz leta v leto prejmemo vedno več pobud, tudi anonimnih, ki se nanašajo na nasilje in neustrezno obravnavo starejših v institucionalnem varstvu oziroma v bolnišnični oskrbi. Danes žal še nimamo dovolj alternativ institucionalnemu varstvu, čeprav država že nekaj let poudarja proces deinstitucionalizacije tiste alternative institucionalnemu varstvu, ki pa že obstajajo, žal ne zadoščajo potrebam. Takšna alternativa je na primer pomoč na domu, ki ni povsod enako dostopna in je časovno zelo omejena. Tistim, ki potrebujejo oskrbo, mora država v večji meri ponuditi oblike skupnostne skrbi dnevne centre, stanovanjske skupine, bivalne enote, ki ponekod že uspešno delujejo. Ena od sistemskih rešitev so tudi oskrbovana stanovanja, v zvezi s katerimi pa smo lani prejeli več pobud in odprli sistemsko vprašanje. Pobudniki so očitali predvsem nejasne pogoje za najem oskrbovanega stanovanja ter ne zagotavljanje oskrbe in nege v oskrbovanih stanovanjih, kot to določa 9. člen pravilnika o standardih in normativih socialno varstvenih storitev. Ugotovili smo tudi neenakopraven položaj najemnikov, ki živijo sami ali nimajo sorodnikov. Pričakujem, da bo ministrstvo za solidarno prihodnost čim prej uresničilo naše priporočilo in celovito prenovilo zakonodajo na področju oskrbovanih stanovanj.

Opozarjam na alarmanten odnos države kot ustanovitelja do domov za starejše. Vsi domovi se soočajo s kadrovsko stisko, saj zaposleni zaradi boljših plač odhajajo, odhajajo v druge dejavnosti, pri katerih so višje plače. Ni nedeljskega, prazničnega in nočnega dela. Pridobili smo podatke, da je iz tega razloga, da je iz tega razloga praznih že veliko postelj v domovih starejših in da zaradi pomanjkanja kadra že zapirajo posamezne oddelke. Tudi nekateri na novo odprti domovi zaradi pomanjkanja kadra ne morejo začeti z delom ali pa vsaj ne v celoti, obenem pa so čakalne vrste ljudi, ki prav zaradi navedenih razlogov ne morejo dostopati do socialno varstvenih storitev vedno daljše. Glede zaposlenih in brezposelnih pristojnemu ministrstvu priporočamo, da spremeni 63. člen omenjenega zakona tako, da delavec ne bo izgubil pravice do nadomestila za primer brezposelnosti, kadar zaradi delodajalčeve redne odpovedi v nasprotju z zakonom o delovnih razmerjih za zavarovanje svoje pravice ni zahteval arbitražne odločitve ali sodnega varstva, ker ni vedel, da zanj kot varovano kategorijo veljajo drugačna pravila glede odpovedi že leta opozarjamo tudi na problematiko dolgotrajnosti in posledično premajhne učinkovitosti inšpekcijskih postopkov na delovno pravnem področju.

Že sprejeti ukrepi za povečanje učinkovitosti dela Inšpektorata Republike Slovenije za delo žal še vedno niso prinesle želenih učinkov. Od Vlade pričakujem, da bo zagotovila pogoje, da bodo postopki potekali v razumnih rokih. Na področju šolstva smo se lani veliko ukvarjali z napovedano reformo šolskega sistema. Izpostavili smo, da so učni načrti za osnovne in srednje šole preobsežni in od učencev in dijakov zahtevajo preveč faktografskega učenja podrobnosti, preveč različnih vsebin, ki so dandanes na spletu dosegljive z enim klikom. Potreben je tudi konkreten premik v manj statično in bolj gibanje usmerjeno izobraževanje. Zaskrbljen sem, da je tretjina članov delovne skupine za pripravo nacionalnega programa vzgoje in izobraževanja za prihodnje desetletje izstopila iz delovne skupine, saj njihove argumente in stališča pristojni na ministrstvu niso upoštevali. Ker naj bi imeli že vnaprej pripravljene vse rešitve, žal država zamuja s sprejetjem Nacionalnega programa za obdobje 2023-2033, zato me skrbi, da bo ponovno zmanjkalo časa v predvidenih rokih za njeno implementacijo. Razočarani pa smo bili tudi, ker v predlogu novele Zakona o osnovni šoli priporočila iz otroškega parlamenta niso bila niti obravnavana niti omenjena, kar pomeni kršitev participacije otrok v zadevah, ki se nanašajo nanje iz Konvencije o otrokovih pravicah. Zadovoljen pa sem, da je bilo na podlagi naše skupne izjave z nevladnimi organizacijami s področja otrokovih pravic o prenovi šolskega sistema v zadnji noveli Zakona o osnovni šoli upoštevano priporočilo, naj se otrokom, ki se šolajo na domu, zagotovi enak nivo znanja, kot otrokom, ki hodijo v šolo, vendar pa ugotavljamo, da na več drugih priporočil ni bilo upoštevanih oziroma so rešitve šle celo v nasprotno smer od naših priporočil. Zato pristojne glede reforme šolstva za naslednje desetletje čaka še veliko dela, predvsem pa je nujno upoštevanje, da je šola tudi vzgojna in ne le izobraževalna ustanova, kjer bi morali biti v ospredju celovit razvoj otroka, v okviru omenjene prenove šolskega sistema opozarjamo tudi, da je nujno najti ustrezno rešitev prostorske preobremenjenosti osnovnih šol s prilagojenim programom. Večkrat smo bili namreč obveščeni o velikih težavah s prezasedenostjo, ki jih imajo Center Janeza Levca v Ljubljani, osnovna šola Helene Puhar v Kranju in še mnoge druge. Zavzemamo se za uvedbo vključujočega izobraževanja, ki kot pravica izhaja tudi iz 24. člena konvencije o pravicah invalidov, v Sloveniji pa smo, žal, še daleč od tega. Obravnavali smo na primer učenca, ki se zaradi zdravstvenih težav ni mogel udeležiti šole v naravi, saj ni bilo jasno, kako bo financirana njuna prisotnost. Njuna prisotnost dodatnega spremljevalca tega otroka. Poudarjam, da so s tem otroku kršene ustavne pravice. Ministrstvu za vzgojo in izobraževanje smo zato priporočili, naj se vsem otrokom, ki imajo zdravstvene težave, zagotovi spremljevalec, če se želi udeležiti šole v naravi. Prejeli smo več pobud in opozoril glede zagotavljanja prehrane otrok v vrtcih in šolah. Izpostavljamo, da ima otrok s prehransko dieto enake potrebe po hranilih in energiji kot njegov zdrav vrstnik. Če je le možno, je jedilnike v šolah treba načrtovati tako, da se otrok ne počuti drugačnega od drugih ali pa prikrajšanega za določene jedi. Problematiko neustrezne prehrane oziroma količinsko skopih obrokov in neupoštevanja dietetičnih potreb smo zaznali tudi v socialno varstvenih zavodih. Veliko smo se lani ukvarjali tudi s porastom medvrstniškega nasilja, ki po našem mnenju potrebuje več pozornosti in sodelovanja različnih inštitucij. Nasilje nad otroki in medvrstniško nasilje vplivata na duševno zdravje otrok, na njihov šolski uspeh, vključenost v družbo. Če ne posvečamo zadostne pozornosti in njegovi zajezitvi, so lahko posledice zelo hude. S to problematiko se srečujemo tudi preko zagovorništva otrok, zato smo lani organizirali svetovni posvet Pomen zagovorništva pri skrbi za duševno zdravje otrok. Ponovno izpostavljamo kritično pomanjkanje pedopsihiatrov, kliničnih psihologov in drugih strokovnjakov. Opozarjamo tudi na dejstvo, da skrb za otroke s posebnimi potrebami še vedno ni urejena. Sistemsko, temveč je odvisna od ozaveščenosti posameznikov in od njihovih individualnih prizadevanj. Vse to neposredno vpliva na dolgotrajnost sodnih postopkov, ki zadevajo otroke in mladostnike, To pa je povsem nesprejemljivo.

Položaju otrok smo lani namenili veliko pozornosti, saj smo na področju otrok obravnavali skoraj 500 zadev in še dodatnih 200 pobud. V okviru zagovorništva otrok glede mladih bi morala država nujno aktivneje pristopiti k reševanju stanovanjskega vprašanja. Obravnavali smo več pobud. Zaradi nezadovoljstva z bivalnimi razmerami v najemniških in neprofitnih stanovanjih odločevalce že leta pozivamo, da ustrezno uredijo problematiko prekarnosti, ki mladim preprečuje, da bi se osamosvojili in si načrtovali prihodnost. Aktivnosti resorja odgovornega za mladinske politike močno pogrešamo.

Spoštovani! Poleg letnega poročila pa predstavljam še Poročilo državnega preventivnega mehanizma za leto 2023. Lani smo obiskali 87 krajev odvzema prostosti, največ varstveno delovnih centrov, policijskih postaj in domov za starejše. Kot državni preventivni mehanizem smo podali kar 578 priporočil, kar pomeni še dodatno povečanje glede na pretekla oziroma pretekla leta. Največ priporočil smo dali varstveno delovnim centrom, policijskim postajam, domovom za starejše, zaporom in psihiatričnim bolnišnicam. Ob obiskih varstvenih delovnih centrov smo ugotovili, da se nekaterim uporabnikom omejuje osebno svobodo in enot institucionalnega varstva ne morejo samostojno zapuščati, čeprav nihče od njih ni bil center nameščen v skladu z določbami zakona o duševnem zdravju, ki je trenutno edina zakonska podlaga za omejevanje osebne svobode v socialno varstvenih inštitucijah. Gre za grobo kršitev pravic uporabnikov. Ministrstvu za solidarno prihodnost smo priporočili, da zagotovi ustrezne pravne podlage za vse tovrstne centre v državi. Lani smo opravili tematske obiske različnih socialno varstvenih zavodov in centrov v katerih smo ugotovili, v kolikšni meri je stanovalcem zagotovljena pravica do zasebnosti, zdravstvenih storitev, intimnosti in ali imajo možnost vzpostavitve odnosa z osebo istega ali drugega spola znotraj zavoda, ali izven njega. Ugotovili smo, da vsem stanovalkam in stanovalcem da recimo, ja, konkretno vsem stanovalkam na primer doma na Krasu ni bil zagotovljen redni ginekološki pregled, prav tako praviloma niso bile vključene v državne preventivne programe za odkrivanje rakavih in predrakavih sprememb.

Spoštovane, spoštovani! Nemogoče je v tako kratkem času predstaviti vse naše aktivnosti, ugotovljene kršitve in priporočila, ki se nanašajo na delovanje obeh odborov. Naše letno poročilo je naše najmočnejše orodje, saj vas, spoštovane poslanke in poslanci, preko tega poročila seznanjamo, predvsem pa jasno opozarjamo na številne kršitve človekovih pravic v Sloveniji. Opozarjam, da je nujna krepitev socialne države, kamor poleg zdravstva sodijo tudi področja, ki so v pristojnosti vaših odborov. Žal pa brez nujnih reform, ki že leta čakajo na uresničitev sprememb na bolje v družbi ne bo. Še več, brez nujnih reform se bo položaj posameznic in posameznikov predvsem ranljivih skupin še naprej poslabševal. Ugotavljam, da smo v državi vse večkrat priča, da ministrstva med seboj ne sodelujejo in ne usklajujejo stališč.

Prelaganje odgovornosti z enega ministrstva na drugo bi moralo biti za predstavnike vlade nedopustno. Zavedati se moramo, da socialne pravice, ki so v pristojnosti vaših obeh odborov, niso privilegij, ampak so enakovredne vsem drugim človekovim pravicam, zato jih mora država ustrezno uresničevati. Želim si, da bi bil v središču reform človek, in da odločevalci v dialogu s ključnimi deležniki najdete skupne rešitve, ki nikogar ne bodo pustile zadaj. Hvala lepa.

Hvala lepa.

Na tem mestu vas obveščam, da je zadržan in se seje ne more udeležiti poslanec Aleksander Reberšek.

Sedaj sprašujem predstavnike prisotnih ministrstev, če želi kdo besedo? Ugotavljam, da ne. Želi bes… Želi. V redu, predstavnik Ministrstva za solidarno prihodnost, državni sekretar doktor Luka Omladič.

Izvolite.

Luka Omladič

Najlepša hvala.

V imenu Ministrstva za solidarno prihodnost se zahvaljujem Varuhu človekovih pravic za njegovo poročilo, tudi za njegovo dosedanje delo, ki je, bi rekel, izredno dragoceno tudi za naše delo, za naše poslanstvo na ministrstvu, kot opozorila, kot napotila, kot podčrtanje tistih področij kjer moramo narediti še več in odpraviti težave, ki so bile izpostavljene. Če se lahko tukaj dotaknem samo nekaj področij, ki jih je v svoji predstavitvi varuh predstavil in nakažem, da odziv Ministrstva za solidarno prihodnost, ki pa je seveda še, bi rekel tako kot je poročilo, tudi obsežnejše, tudi samo obsežnejši.

Najprej glede tega kar je bilo nazadnje izpostavljeno, torej preventivnega, državnega preventivnega mehanizma in obiskov varuha v naših socialnovarstvenih zavodih, to je izredno pomembno delo opravljeno. Vsako poročilo varuha prejmemo na ministrstvu, ga skupaj z izvajalci podrobno pregledamo in seveda tukaj je absolutno cilj, da vse tiste nepravilnosti, ki so tukaj bile odkrite tudi izpostavimo in o njih v vsakem posameznem primeru varuhu tudi poročamo. Zelo pomembna točka, ki jo je tukaj izpostavil varuh je vprašanje varovanih oddelkov. V naši mreži socialno varstvenih zavodov. Če jo imamo v varstveno delovnih centrih, v domovih za starejše varovane oddelke in tukaj je pa res potrebna maksimalna občutljivost, ko gre pač za omejevanje, pravzaprav svobode, prostosti zaradi takšnih okoliščin. In strinjamo se z varuhom, da dejansko tu obstaja kar precej prostora za izboljšavo na področju varovanih oddelkov. Zdaj, poudaril bi, da je Ministrstvo za solidarno prihodnost v letošnjem letu stopilo v proces verifikacije vseh varovanih oddelkov, torej, sistematično smo šli, postopek pravzaprav še poteka, čez vsak varovani oddelek znotraj naših socialnovarstvenih zavodov in ga preverjamo, ga verificiramo in tudi sami opozarjamo na stvari, ki niso pravilne, ki jih je pač potrebno izboljšati v skladu z določili zakonov pristojnih. Poleg tega smo na Ministrstvu za solidarno prihodnost tudi imenovali delovno skupino za vzpostavitev specializirane enote za obravnavo oseb z najtežjimi oblikami motenj v duševnem zdravju. Torej ministrstvo naše iz Vlade dobilo, s strani Vlade dobilo to nalogo, da pripravi zakonska izhodišča za pravno ureditev tega področja. In še tisto, kar smo v letošnjem letu naredili, vzpostavili smo posebno delovno mesto na ministrstvu koordinatorja namestitve za varovane oddelke, spet uradnika, strokovnjaka, kar pričakujemo, da bo to pospešilo reševanje te aktualne problematike glede varovanih oddelkov. Seveda pa je tukaj treba še reči, da kar se tiče dolgoročne usmeritve, pa je seveda tukaj podlaga strategija za deinstitucionalizacijo do leta 2034, ki jo je letos tudi sprejelo ministrstvo, minister za solidarno prihodnost in cilj strategije za deinstitucionalizacijo je pa neka dolgoročna in celovita transformacija varovanih oddelkov, torej transformacija nasploh sistema, da pravzaprav vsem za katere je to mogoče, pravzaprav omogočimo življenje v skupnosti primerno njihovim okoliščinam, torej da pravzaprav se v tej smeri tudi v skladu z evropskimi smernicami premikamo v družbo, kjer pravzaprav zapiranja v tem smislu ne bo več. To je cilj, kajti vsako, vsako zapiranje, je neke vrste kršitev človekovih pravic in deinstitucionalizacija tukaj jasno pravi, vsak posameznik mora imeti možnost, da živi po svojih zmožnostih v skupnosti. To pa je cilj strategije na koncu.

Omenil bi še področje domov za starejše. Iz vidika tega, kar slišimo, kar, s čimer se soočamo ves čas, torej kadrovske stiske. Kadrovska stiska v domovih za starejše so res eden izmed največjih težav v tem trenutku v Sloveniji, v Evropi nasploh. Kaj smo glede tega naredili, kaj delamo, kaj nameravamo storiti? Najprej bi morda še spomnil na to, da je letos začela veljati prva prva, prva pravica iz, prva storitev iz novega zakona o dolgotrajni oskrbi, torej v letošnjem letu od 1. januarja do danes smo že zagotovili približno 500 novih uporabnikov te storitve oskrbovalca družinskega člana, torej 500 državljank in državljanov, ki ni bilo do sedaj deležnih dolgotrajne oskrbe, jo je že danes, je deležnih zaradi novega Zakona o dolgotrajni oskrbi in ta številka se še, bi rekel, pravzaprav dnevno povečuje. Lahko vam rečem, da samo od avgusta, zadnje številke sem včeraj preverjal, od avgusta do danes je 90 novih uporabnikov storitve oskrbovalca družinskega člana, do konca leta bo celotna številka blizu tisoč, vendarle kadrovska stiska v domovih ostaja. Na kakšen način smo jo naslovili? V okviru našega ministrstva in naših pristojnosti smo sprejeli poseben zakon, tako imenovan kadrovski zakon, ki v okviru naših pristojnosti izboljšuje pogoje dela v socialnovarstvenih zavodih, ki bo omogočal v naslednjih nekaj letih socialno varstvenim zavodom, da bodo lažje vključevali prostovoljce, da bodo lahko izobraževali, štipendirali svoje zaposlene, da bodo lahko, da bodo lahko tudi kupovali sodobne, sodobne, pa pripomočke za nego, da se bo bolje vzpostavilo tudi sodelovanje z Zavodom za zaposlovanje in pač v nekem, seveda, manjšem obsegu tudi zaposlovanje tujcev na socialno varstvenih zavodih. Torej, s tem našim zakonom pravzaprav določamo neko osebo na zavodu za zaposlovanje, ki bo specifično zadolžena za socialnovarstvene zavode in socialnovarstvenim zavodom omogočamo tudi posebno izobraževanje. Tujih delavcev, da se bodo pač prilagodili, lažje in hitreje prilagodili delu v Sloveniji. Seveda pa tukaj jasno poudarjam, da tukaj pač tujci niso, niso rešitev za našo kadrovsko stisko. To je en delček, en delček rešitve, ampak tista glavna, glavna, glavno zavedanje pa vendar mora biti, da moramo znotraj naše družbe zagotoviti dovolj mislim, da moramo zagotoviti vire, da bomo lahko pravzaprav dolgotrajno oskrbo v prihodnosti, kadrovske vire, da bomo lahko dolgotrajno oskrbo v prihodnosti izvajali. No, zato mislim, da je izredno pomemben tudi prenova sistema plač v javnem sektorju, ki je pred kratkim je bil sklenjen sporazum med sindikati in vlado o novem plačnem zakonu. Plačna reforma, ki bo stopila z novim letom v veljavo, bo pomenila, da nihče, noben delavec ne bo imel plače pod minimalno plačo, za socialnovarstvene zavode je to izredno pomembno. Tukaj smo imeli 60 in več odstotkov pravzaprav delavk in delavcev pod minimalno plačo, sedaj pod to minimalno plačo ne bo nihče in tudi v skladu s pogajanji o odpravi plačnih nesorazmerij ne samo, da ne bodo pod minimalno plačo, ampak se bodo tudi njihove uvrstitve plačne izboljšale, pričakujemo, kar bo, seveda pričakujemo vplivalo na kadrovsko stisko iz tega vidika, da se bodo plače delavcev, ki so ena izmed, bi rekel, teh zelo pomembnih motivatorjev prihoda in odhoda delavk in delavcev v zavode, nekoliko ublažilo, seveda pa je to nekaj s čimer bomo morali delati še naprej.

In še zadnja, še zadnji element tega recimo kadrovske stiske. Seveda z uveljavljanjem Zakona o dolgotrajni oskrbi se bodo uveljavljale tudi druge oblike varstva starejših, predvsem tukaj poudarjam razvoj pomoči na domu in storitve dolgotrajne oskrbe na domu. To je spet tako, pričakujemo, kot je že v tem trenutku oskrbovalec družinskega člana omogočil več sto ljudem oskrbo, bo prav tako razširitev dolgotrajne oskrbe na domu ponudila dodatno možnost za to?

Kar se tiče pomembnega področja, ki ga je izpostavil tudi Varuh ne vemo, močno se zavedamo, da so, da so oskrbovana stanovanja nekaj, kar je pravzaprav zastarelo ureditev. Ureditev je zastarela, potrebno je, potrebno je prenoviti. Na Ministrstvu za solidarno prihodnost smo naročili strokovne podlage in so pravzaprav že pripravljene, v tem letu smo rezultate te raziskave dobili in v prenovi stanovanjske zakonodaje, ki je zdaj pravzaprav že v fazah priprave, bomo naslovili tudi prenovo tega področja oskrbovanih stanovanj, ki je, kot rečeno, se močno zavedamo, je nujna in v tem trenutku zastarela.

Morda bi na tej točki pač zaenkrat zaključil pa seveda smo odprti za nadaljnja pojasnila. Hvala.

Hvala lepa.

Besedo je želela predstavnica Ministrstva za vzgojo in izobraževanje, državna sekretarka je Janja Zupančič.

Izvolite.

Janja Zupančič

Hvala za besedo in lep pozdrav!

Hvala tudi za res izčrpno poročilo gospoda Varuha človekovih pravic in naslavljanje tem, s katerimi vsi skupaj želimo zagotoviti bolj kakovostne pogoje.

Pa bom mogoče kar šla po vrsti. Kot ste izpostavljali, obsežnost učnih načrtov. Tukaj vemo, da poteka kurikularna prenova in da sledi skupnim ciljem. Da, proces je obsežen, vanj je vključenih ogromno ljudi, tako učiteljev, praktikov, sodelavcev Zavoda Republike Slovenije za šolstvo in pa tudi akademikov, tako da verjamemo, da bodo sledili tem skupnim ciljem in pripravili take rešitve, ki bodo odgovarjale potrebam današnjega časa, med njimi pa tudi naslavljali potrebo po gibanju, ki ste jo omenili.

Glede sodelovanja z otroškim parlamentom. Lahko rečem, da tukaj poteka dobro sodelovanje v obeh smereh, da sodelujemo, spremljamo razprave, se vključujemo tudi v pripravo na letošnji parlament, smo se odzvali na njihovo poročilo, tako da tukaj bi ocenila trenutno dogajanje kot zelo tvorno. V zvezi s prostorsko preobremenjenostjo šol, ki izvajajo prilagojene programe, seveda je tukaj potrebno naslavljati to tudi širše, tako da tudi tukaj se ministrstvo tudi medresorsko povezuje, sodeluje z različnimi združenji in organizacijami, iščemo rešitve. En del rešitve zagotovo je tudi v financiranju in pa v celotnem sistemu dela z otroki s posebnimi potrebami. Priporočilo, ki se nanaša na zagotavljanje spremljevalcev za otroke s posebnimi potrebami, je v celoti realizirano, tako da tukaj smo tudi posodobili pravilnik in zagotavljamo rešitve, kot ste tudi vi predlagali.

Kar zadeva prehrano, je seveda to zelo občutljiva tema in v smislu tega, da dejansko zahteva velike kapacitete tako prostora, kadra in vsega, kar je povezano z organizacijo prehrane. Tudi tukaj je potrebno poudariti, da šole so dolžne zagotavljati medicinsko indicirane diete, da pa tudi to zahteva veliko priprav in tudi znanja, zato so tudi, se kuhinjsko osebje usposablja, imamo zdaj tudi dietne kuharje za to, da bi res poskrbeli, da tukaj zagotovimo kar se da zdrave možnosti za otroke.

Na področju medvrstniškega nasilja in reševanja te vsebine je tudi ogromno aktivnosti, ogromno gradiva, podpore v obliki izobraževanj za zaposlene v šolah in pa aktivnosti, ki se izvajajo z učenci in za učence, tako da bi lahko rekla, da iz teh enajstih priporočil, ki so bila naslovljena na naš resor, na Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje, je pet priporočil v celoti realiziranih, šest pa delno, tako da verjamem, da bomo tudi na tistih šestih še uspeli narediti korak naprej s skupnimi močmi, tako da hvala lepa.

Hvala lepa.

Želi besedo predstavnik Državnega sveta? (Da.)

Gospod Danijel Kastelic, izvolite.

Danijel Kastelic

Hvala lepa za besedo, spoštovana predsednica in predsednik posameznega odbora, spoštovani poslanke in poslanci, predstavniki Vlade in seveda varuh s sodelavci!

Državni svet je varuhovo poročilo obravnaval na 20. seji, 18. septembra, in ga ocenil kot dobro pripravljenega, preglednega in informativnega. Zelo priročen in koristen se nam zdi tudi povzetek dela varuha za preteklo leto, ki nam omogoča hiter vpogled v vsa varuhova priporočila, za katera si želimo, da bi jih državni organi bolj spoštovali. Pri tem v razmislek dajemo krepitev nabora varuhovih pristojnosti v smeri preseganja priporočil in možnosti tudi izrekanja sankcij. Varuha smo prav tako pozvali še k večji proaktivnosti tudi v smislu sprotnega in okrepljenega obveščanja javnosti o ugotovljenih kršitvah, pa tudi k poglobljenim stikom z lokalnimi skupnostmi. Mnenje Državnega sveta je precej dolgo, ker ste ga prejeli tudi v pisni obliki se v vse podrobnosti ne bom spuščal, bi pa izpostavil nekaj ključnih točk iz razprave na skupnem zasedanju, ki se nanašajo na področje iz pristojnosti vaših dveh odborov. Skupaj z varuhom smo kot eno ključnih težav pri uresničevanju človekovih pravic na področju socialne oskrbe pa tudi zdravstvene nege v socialnovarstvenih zavodih prepoznali kadrovsko podhranjenost. Posledice slednje se kažejo v nedostopnosti storitev, veliko je že praznih postelj, oddelki se zapirajo, nekateri domovi se zaradi pomanjkanja kadrov ne morejo odpreti, kmalu pa naj bi bili zavodi primorani omejiti ali pa opustiti tudi izvajanje pomoči na domu. To bi seveda zelo prizadelo tako potencialne uporabnike teh storitev kot tudi lokalne skupnosti, ki so sicer pristojne za to obliko skupnostne skrbi. Ocenjujemo tudi, da brez konkretnih zvišanj plačil za delo, občutno višjih od minimalne plače, kmalu ne bo možno več zagotavljati ustreznega nivoja skrbi za starejše in ranljive skupine prebivalstva. Zaposleni v zdravstveni negi in socialni oskrbi namreč opravljajo tudi težka fizična in psihično zelo zahtevna dela, ki trenutno niso ustrezno ovrednotena in tudi neustrezno spoštovana. Vse navedeno nakazuje tudi na to, da pogoji za pospešeno deinstitucionalizacijo na področju socialnega varstva še zdaleč niso izpolnjeni. Opozarjamo tudi na to, da takšna rešitev ni primerna za vse, zagotovo ne za tiste posameznike, ki v domačem okolju zaradi velikih in kompleksnih potreb nikakor ne morejo dobiti dovolj kakovostne in varne oskrbe. Trenutno je torej še veliko odprtih vprašanj, predvsem glede sistema dolgotrajne oskrbe, ki še ni zaživel popolno, zato je toliko bolj obremenjen sistem osebne asistence, ki pa ni na voljo vsem, na primer osebam starejšim po 65. letu, vključno z invalidi, ki presežejo to starostno mejo. Posledično smo ocenili, da brez ustreznega kadrovskega in finančnega opolnomočenja institucij na področju zdravstva in socialnega varstva ne bomo prišli daleč, ker ideje deinstitucionalizacije sama po sebi ne bo rešilo vseh težav z oskrbo. Zagotoviti bi bilo treba tudi zadosten nivo oskrbe v okviru dolgotrajne oskrbe, zlasti za tiste, ki potrebujejo 24 urno pomoč.

Spregovorili smo tudi o nesprejemljivem dejstvu, da Center za socialno delo Sežana še vedno ni dostopen za invalide, pa tudi o pomanjkanju sistemskih rešitev za osebe, ki se po poškodbi in bolezni ter medicinski rehabilitaciji vrnejo v domače okolje, lokalno okolje, pa tudi delovno okolje, ki ni prilagojeno njihovim potrebam. Pri iskanju sistemskih rešitev bi se lahko zgledovali tudi po tujih ureditvah, in ne bi bilo potrebno novih študij. Izrekli smo tudi seveda nekaj pohval glede upoštevanja opozoril varuha na neprimerno znižanje sredstev za delovanje varstveno delovnih centrov, označitve parkirnih mest za invalide v Mestni občini Maribor. Še več let, že več let zapored pa v okviru obravnave varuhovih priporočil razpravljamo tudi o še vedno neizvršeni obvezi države, da v skladu z drugim odstavkom 33. člena Konvencije o pravicah invalidov že skoraj po 15 letih od njene ratifikacije tukaj v Državnem zboru ni vzpostavljeno neodvisno telo za spodbujanje varovanja in spremljanje konvencije. Ministrstvo za pravosodje in tudi varuh se sicer zadnji dve leti bolj intenzivneje angažirata na tem področju, a se pri tem premalo upošteva tudi želje invalidov, ki smo sicer že predlagali ustrezno rešitev, da se takšno telo vzpostavi neodvisno od Vlade in varuha na podlagi ustreznega opolnomočenja trenutnega Sveta za invalide Republike Slovenije za bolj neodvisno delovanje. Na to temo smo pod okriljem Državnega sveta odvili že več aktivnosti, od zakonodajne iniciative, ki sta jo podprla tako Nacionalni svet invalidskih organizacij kot Svet za invalide Republike Slovenije pa tudi z organizacijo posveta, na katerem je bilo sprejetih nekaj konkretnih sklepov, ki pa prav tako še niso bili uresničeni. Nedavno predlagana zakonodajna rešitev, ki jo je v javno razpravo dalo Ministrstvo za pravosodje in v skladu s katero bi vlogo neodvisnega organa v skladu s konvencijo prevzel varuh, pa je naletela na ostro nasprotovanje tudi Nacionalnega sveta in Sveta za invalide Republike Slovenije. Predlog zakona je bil namreč pripravljen brez vključevanja invalidov oziroma reprezentativnih invalidskih organizacij, kar predstavlja kršitev načela nič o invalidih brez invalidov. Državni svet zato poziva k iskanju rešitev ob aktivnem vključevanju invalidov.

V razpravi seveda nismo mogli prezreti tudi zelo pereče problematike sobivanja romskih skupnosti z večinskim prebivalstvom na jugovzhodnem delu Slovenije, pri čemer smo bili seznanjeni, da se naelektreno vzdušje seli tudi v druge dele države, kjer bivajo Romi, na primer v Prekmurju, ki je sicer od nekdaj veljalo za zgled sožitja različnih narodnih skupnosti. Varuha smo ob tem pozvali k okrepljeni neposredni komunikaciji tako z romskimi skupnostmi, kot s predstavniki posameznih lokalnih skupnosti, kjer je trenutno ta problematika najbolj izrazita. Toliko na kratko z naše strani. Kot rečeno, več je zapisano v našem pisnem mnenju.

Hvala za vašo pozornost.

Hvala lepa.

Zaključili smo z uvodnimi predstavitvami in stališči vabljenih.

Prehajamo na razpravo članic in članov odborov. Odpiram razpravo. Kot prva se je k razpravi prijavila Tereza Novak.

Izvolite.