Spoštovane kolegice in kolegi, nadaljujemo sejo odborov, ki je sedaj seveda odprta za javnost.

Prehajamo na 2. TOČKO DNEVNEGA REDA - ZASEDANJE SVETA EVROPSKE UNIJE ZA SPLOŠNE ZADEVE, KI BO V BRUSLJU 19. NOVEMBRA 2024.

Gradivo k tej točki smo prejeli od Vlade 14. novembra 2024 na podlagi 8. člena Zakona o sodelovanju med Državnim zborom in Vlado v zadevah Evropske unije. Pri tej točki ponovno naprošam magistra Marka Štucina, državnega sekretarja na Ministrstvu za zunanje in evropske zadeve, da nam predstavi izhodišča za udeležbo delegacije Republike Slovenije na zasedanju sveta. Izvolite, gospod državni sekretar.

Hvala lepa.

Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci! Dovolite, da predstavim izhodišča za udeležbo slovenske delegacije na rednem zasedanju Sveta za splošne zadeve, ki bo potekalo 19. novembra v Bruslju.

Svet za splošne zadeve bo v sklopu priprav na decembrsko zasedanje evropskega sveta obravnaval obrazloženi osnutek dnevnega reda. Gre za prvo obravnavo agende Evropskega sveta, druga bo potem sledila na naslednjem zasedanju Sveta za splošne zadeve decembra, tako tukaj ne pričakujemo neke daljše razprave.

Na zasedanju Evropskega sveta decembra, ki mu bo predsedoval že novi predsednik Antonio Kota, je znova predvidena razprava o dveh perečih zunanjepolitičnih temah, in sicer o Ukrajini in na Bližnjem vzhodu. Voditelji bodo razpravljali tudi o vlogi Evropske unije v svetu, še posebej v luči rezultata volitev v Združenih državah Amerike. Evropska unija se je namreč znašla v dobi geostrateških sprememb, kar zahteva nove usmeritve. Ena od točk dnevnega reda bo razprava o pripravljenosti Evropske unije na odpornost, preprečevanje kriz in odzivanja nanje. Podlaga za to bo poročilo nekdanjega finskega predsednika Nista, ki predstavlja temeljito analizo trenutne pripravljenosti Evropske unije na različne krize, od naravnih nesreč do oboroženih konfliktov. Za Slovenijo bo pomembna tudi razprava o migracijah. Evropski svet bo glede te točke preučil aktualno stanje in po potrebi podal nove usmeritve. Med ostalimi točkami bo Evropski svet pozval, naj potrdi sklepe o širitvi Evropske unije, ki jih bo Svet EU predvidoma sprejel 17. decembra. Slovenija se strinja s predlaganim dnevnim redom za decembrsko zasedanje Evropskega sveta, vsebinsko pa, kot rečeno, bomo stališča do obravnavanih tem predstavili decembra pred samim zasedanjem, ko bo predložen tudi osnutek vsebinskih sklepov.

2. točka na Svetu za splošne zadeve bo letni dialog o pravni državi, in sicer razprava o posameznih državah. Svet za splošne zadeve bo opravil deseto specifično razpravo o stanju vladavine prava, in sicer tokrat v Malti, na Nizozemskem, v Avstriji in na Poljskem. Razprava bo temeljila na poročilu Evropske komisije o vladavini prava za letošnje leto, s poudarkom na ugotovitvah iz nacionalnih poglavij in na priporočilih obravnavanim državam. Slovenija ocenjuje, da je specifična razprava v okviru rednega letnega dialoga koristno preventivno orodje, ki za izmenjavo izkušenj in dobrih praks prispeva h krepitvi vladavine prava v Evropski uniji in v posameznih državah članicah. Slovenija bo izpostavila pomen uresničevanja priporočil komisije in redne izmenjave mnenj o najboljših praksah v državah članicah ter obravnavala vse vidike in izzive s področja vladavine prava v skladu z evropskimi standardi in vrednotami.

3. točka na dnevnem redu so vrednote Unije na Madžarskem, gre za obrazloženi predlog. V skladu s 7. členom Pogodbe o Evropski uniji Svet za splošne zadeve v okviru postopka po prvem odstavku tega člena opravi tudi pregled aktualnega stanja. Pričakujemo krajšo splošno razpravo o širšem naboru aktualnih odprtih vprašanj s področja spoštovanja temeljnih vrednot Evropske unije. Tokratna razprava predstavlja kontinuiteto pregleda stanja na Madžarskem, ki bo potekala tudi med madžarskim predsedovanjem Svetu Evropske unije. Slovenija podpira nadaljevanje postopka v skladu s prvim odstavkom 7. člena, saj to predstavlja eno od ključnih zagotovil za spoštovanje temeljnih vrednot Evropske unije, poleg tega omogoča tudi konstruktiven dialog z obravnavo na državo članico. In seznanitev z aktualnim stanjem, zdaj zadnja točka bo vloga kohezijske politike pri krepitvi konkurenčnosti Evropske unije. Predsedstvo bo na to temo organiziralo delovno kosilo. Stališče Republike Slovenije je, da mora kohezijska politika ostati ključna naložbena politika Evropske unije, saj pripomore h krepitvi konkurenčnosti, trajnosti in njene odpornosti. Po oceni Slovenije kohezijska politika kot razvojna politika pomembno prispeva k izvajanju naložb in reform s ciljem zmanjševanja regionalnih, socialnih in teritorialnih razlik. Za učinkovito soočanje s trenutnimi in novimi izzivi regiji Evropske unije pa se bo morala kohezijska politika okrepiti in tudi prilagoditi. Izboljšati bo treba upravljanje na vseh ravneh in zmanjševati administrativna bremena. Za uravnotežen in vključujoč razvoj regij bo treba sredstva kohezijske politike prednostno usmeriti na področje krepitve trajnostnega gospodarskega razvoja in konkurenčnosti, inovativnosti, digitalne povezljivosti, razvoja novih znanj in kompetenc za potrebe trga dela, kakovostnih in dostopnih javnih storitev ter sistemov. Krepitev prometnih povezav in učinkovitejše odzivanje na podnebne spremembe, ukrepe za reševanje stanovanjske politike ter podporo medgeneracijskemu sodelovanju in krepitvi solidarnosti.

S tem zaključujem predstavitev. Hvala za pozornost.

Najlepša hvala državnemu sekretarju. Odpiram razpravo kolegic in kolegov. Želi kdo razpravljati pri tej točki? Vidim, da ni prijavljenih. Torej končujem razpravo.

Na glasovanje bom sedaj dal predlog sklepa, ki se glasi: Odbor za zadeve Evropske unije se je seznanil z izhodišči za udeležbo delegacije Republike Slovenije na zasedanju Sveta Evropske unije za splošne zadeve, ki bo v Bruslju 19. novembra 2024, in jih podprl. Sedaj prosim, da glasujemo, in sicer samo članice in člani Odbora za zadeve Evropske unije, z glasovalnimi napravami - še enkrat bodite pozorni - od številke ena do številke 20.

Glasujemo. Za je bilo 11 kolegic in kolegov, nihče proti.

(Za je glasovalo 11.) (Proti nihče.)

Ugotavljam, da je sklep sprejet.

S tem končujem 2. točko dnevnega reda.

Besedo predajam predsedniku Odbora za zunanjo politiko, kolegu Bakoviću. Izvolite.

Hvala lepa.

Spoštovani! Ugotavljam, da smo se članice in člani Odbora za zunanjo politiko seznanili z izhodišči za udeležbo delegacije Republike Slovenije na zasedanju Sveta Evropske unije za splošne zadeve, ki bo v Bruslju 19. novembra letošnjega leta.

S tem končujem 2. točko dnevnega reda in 79. sejo Odbora za zunanjo politiko in vsem skupaj želim lep dan.

Besedo predajam nazaj predsedniku Odbora za zadeve Evropske unije, gospodu Francu Brezniku.

Hvala, kolega Baković.

Spoštovane članice in člani Odbora za zadeve Evropske unije, prehajamo na 3. TOČKO DNEVNEGA REDA - ZASEDANJE SVETA EVROPSKE UNIJE ZA KMETIJSTVO IN RIBIŠTVO, KI BO V BRUSLJU 18. NOVEMBRA 2024.

Gradivo k 3. in 4. točki smo prejeli od Vlade 14. novembra 2024 na podlagi 8. člena Zakona o sodelovanju med Državnim zborom in Vlado v zadevah Evropske unije.

Sedaj bom prosil predstavnico Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, namestnico generalne direktorice, gospo Simono Vrevc, da nam predstavi izhodišča za udeležbo slovenske delegacije na zasedanju sveta. Izvolite, gospa Vrevc.

Spoštovani predsedujoči, hvala za besedo.

Spoštovane poslanke in poslanci ter ostali prisotni! Dovolite mi, da vas seznanim z izhodišči Vlade Republike Slovenije za udeležbo na zasedanju Sveta za kmetijstvo in ribištvo, ki bo potekalo v ponedeljek, 18. novembra 2024.

Svet za kmetijstvo in ribištvo bo obravnaval tako ribiške točke kot tudi točke s področja kmetijstva. Pri ribiških točkah tukaj sta dva ločena zakonodajna predloga, ki jih bo komisija predstavila. Prvi se nanaša na določitev kvot oziroma ribolovnih možnosti za Atlantik in severno morje in drugi se nanaša na predlog dodelitve oziroma ureditve upravljanja z ribolovnim naporom za Sredozemsko in Črno morje. Za prihodnje leto. Ta dva predloga bo komisija predstavila z namenom, da se potem na decembrskem zasedanju sveta doseže politični dogovor, kaj je pomembno z vidika slovenskega ribištva.

Za nas je pomembna predvsem ta 2. točka, kjer gre za Sredozemsko in Črno morje in za nas je ključno, da zaradi specifik našega ribištva se ohranja posebna rezervacija, tako z vidika obsega rib, ki jih lahko rodimo, se pravi sardona in sardele, ter tudi, da se ohranja možnost dovoljenega ribolovnega napora za ribolov do 3 tisoč dni letno. Sicer je za Slovenijo in Republiko Slovenijo pomembno, da se pri določitvah kvot izhaja iz znanstvenih dosežkov, da se upošteva cilje ohranjanja trajnostnega ribolovnega napora in pa seveda za nas je pomembno, kar se tiče prve točke, kjer gre za Atlantik. Tukaj bomo predvsem sledili ali pa upoštevali to, kar bo končni dogovor držav članic, ki jih ta to področje zadeva.

3. točka, ki bo obravnavana na svetu, gre za redno točko, ki se obravnava vsakič drugič na Svetu. Namreč, gre za spremljanje razmer na kmetijskih trgih, zlasti po invaziji na Ukrajino. Tukaj se bomo tokrat seznanili s poročilom predsedstva o razpravah, o razpravah glede razmer na posameznih sektorjih. Madžarsko predsedstvo je te razprave pripravilo z namenom, da potem ugotovitve, da bo ugotovitve komisije upoštevalo v prihodnji reformi kmetijske politike, kar se je pokazalo seveda, da je eden izmed ključnih izzivov, s katerimi se celoten kmetijski sektor in pa tudi posamezni sektorji soočajo, da so ti izzivi predvsem horizontalne narave. Posledice, posledice vedno večjih škod zaradi neugodnih naravnih nesreč, bolezni živali in rastlin in pa seveda geopolitičnega konteksta, vse to vpliva na sektorje in seveda zaradi tega je naše mnenje, da je potrebno na te izzive odgovoriti celovito, holistično. Pri tem ne smemo izgubiti iz oči primarne vloge kmetijske pridelave in seveda zelenega prehoda kmetijstva, sicer bo Komisija uvodoma poročala o samih razmerah na trgu, kjer je, kjer so sporočila dokaj pozitivna. Razmere se stabilizirajo, odkupne cene kmetijskih proizvodov so dokaj ugodne, morda z izjemo pri žitih. Pomembno je tudi, da se znižuje stopnja inflacije, kar ugodno vpliva na ponovno povečevanje povpraševanja po sadju in zelenjavi. Za nas je seveda z vidika, z vidika Slovenije pomembno, da se o razmerah na trgih redno poroča na svetu, da se komisija opozori, da spremlja razmere in da v potrebi, da po potrebi sprejme tudi ustrezne stabilizacijske ukrepe. Na zasedanju poleg prisoten tudi ukrajinski kmetijski minister, zato bo Slovenija tudi ponovila načelno podporo in solidarnost z Ukrajino in z Ukrajino. In zdi se nam tudi pomembno, da Ukrajina ima možnost, da poroča o razvoju svojega izvoza kmetijskih pridelkov v Evropsko unijo, kajti tudi tu se razmere stabilizirajo in tudi sprejeti mehanizem začasnega, sprejeti začasni mehanizem liberalizacije trgovine z Ukrajino kaže, da so varovalke, ki so bile noter vključene, dokaj učinkovite. Hvala.

Najlepša hvala gospe Simoni Vrevc.

Tako odpiram razpravo kolegic in kolegov. Želi kdo postaviti kakšno vprašanje ali je kakšna razprava? Vidim, da ni prijavljenih… / oglašanje v dvorani/ Kolega Gregorič, izvolite. Nato kolega Tonin. Samo izklopite se, gospa Vrevc.

Tako. Kolega Gregorič je prvi prijavljen, izvolite. Potem pa kolega Tonin.

Jaz bi rad samo eno majhno pojasnilo, ker ne vem, kako se to meri. Da je za pridnene staleže dovoljen ribolov, ribolovni napor na ravni do ribolovnih 3 tisoč dni letno. Ali mi lahko razložite, kaj to pomeni 3 tisoč dni letno. Hvala.

Kolega Tonin, vi ste naslednji prijavljeni, izvolite, imate besedo.

Glede na to, da ste tukaj prisotni tudi tisti, ki ste... Saj smo pri kmetijstvu pa pri ribištvu, imam prav, kajne?