Spoštovane članice in člani odbora, spoštovani vsi vabljeni na današnjo sejo, prav lepo pozdravljeni. Glede na uro lahko začnemo današnjo 16. sejo Odbora za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.

Spoštovane članice, najprej vas bom obvestila, kdo oziroma kdo se seje ne more udeležiti in kdo je nadomestni član. Danes se je zaradi službene odsotnosti opravičila doktor Tatjana Greifova, medtem ko imamo dve nadomeščanji, ne, celo tri: gospa Tamara Kozlovič nadomešča gospoda Dejana Süča, Branko Zlobko Aleša Rezarja in Sara Žibret Tomaža Laha. Prav lepo pozdravljeni nadomestni člani med nami.

Prehajam na določitev dnevnega reda.

S sklicem seje, to je bilo 18. oktobra, ste sprejeli naslednji dnevni red: Podnebno poročilo o stanju v kmetijstvu za leto 2023 in Letno poročilo o doseganju ciljev gospodarjenja z državnimi gozdovi, tudi za lansko leto in kot tretje, mi imamo vedno tudi točko Pobude in vprašanja članov odbora. Predlogov za spremembo dnevnega reda v poslovniškem roku nisem prejela, zato ugotavljam, da je dnevni red, kot sem ga prebrala, tudi določen.

Zato prehajam na 1. TOČKO, TO JE PODNEBNO POROČILO O STANJU V KMETIJSTVU LANSKO LETO.

Odbor navedeno poročilo obravnava na podlagi četrtega odstavka 41. člena Poslovnika. Zakon o kmetijstvu v devetem odstavku 13.a člena določa, da ministrstvo Državnemu zboru najkasneje v enem mesecu po pripravi posreduje letno poročilo o prilagajanju na podnebne spremembe, blaženju podnebnih sprememb in emisijah toplogrednih plinov, amonijaka in drugih onesnaževal zraka v kmetijstvu.

K obravnavi k tej točki sem povabila Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Državni svet, Kmetijski inštitut Slovenije in Kmetijsko gozdarsko zbornico.

Poročilo in mnenje Komisije Državnega sveta za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ste sprejeli že s sklicem 18. oktobra, potem pa še dodatno poročilo o stanju v kmetijstvu za lansko leto.

Za uvodno predstavitev poročila bi seveda prosili predstavnika Ministrstva za kmetijstvo. Tukaj je napisano, da pride gospod državni sekretar Ervin Kosi, ki ga v tem trenutku ni med nami, so pa njegove kolegice dejansko napovedale njegovo zelo kratko zamudo. Tako da zdaj sprašujem, da ne bi prekinjali seje, ali bo kdo od vas predstavil to točko, če lahko, pa bo potem on še dopolnil, če bo treba, potem pa dejansko, ko se nam pridruži, mu bomo absolutno še enkrat dali besedo. Torej lahko začnemo? Lepo prosim, predstavnica Ministrstva za kmetijstvo, da se nam predstavite za magnetogram. Beseda je vaša, izvolite.

Najlepša hvala za besedo. Ja, po dogovoru z državnim sekretarjem lahko začnemo. Moje ime je Tanja Gorišek, sem vodja sektorja za podnebno politiko in sistem znanja in inovacij v kmetijstvu na Ministrstvu za kmetijstvo.

Torej na kratko bom poskušala orisati podnebno poročilo. Naj povem, da gre tokrat za prvo podnebno poročilo, ki želi celovito prikazati stanje v kmetijstvu v letu 2023, in gre za prvo takšno sektorsko poročilo v Sloveniji. S tem pravzaprav kot kmetijski resor pokažemo našo, našo zavezanost in pripravljenost, da bolj podrobno spremljamo oba vidika, oba vidika vezana na podnebne spremembe, in sicer tako zmanjševanje emisij toplogrednih plinov, ki je vidik blaženja in pa prilagajanje na podnebne spremembe, kar je drugi vidik povezanosti s segmentom podnebnih sprememb. Torej poročilo se izdaja na podlagi 13.a člena Zakona o kmetijstvu in javno pooblastilo za pripravo tega osnutka podnebnega poročila ima Kmetijski inštitut Slovenije, ki je torej skupaj z našim ministrstvom in pa seveda drugimi organizacijami, kot je javna služba kmetijskega svetovanja, Gozdarski inštitut, Geološki zavod Slovenije torej sodeloval pri tej, pri tem kompleksnem poročilu. V poročilu so zajete, bom rekla, vse te ključne vsebine, ki so relevantne za oba vidika. Od blaženja podnebnih sprememb do rabe zemljišč, spremembe rabe energije tal, bom rekla, rabe porabe gnojil, prilagajanja, obvladovanja tveganj, raziskav, strokovnih nalog v kmetijstvu in pa javne službe kmetijskega svetovanja.

Naj poudarim, da je to prvo poročilo, ki se bo v, ki se bo dopolnjevalo. Torej, mi se zavedamo, da nas čaka v prihodnjih letih z vsakim poročilom nadgradnja, zato smo v bistvu hvaležni tako vam danes vsem za pobude, kako bi lahko to poročilo v nadaljevanju še izboljšali skozi leta. Poročilo je bilo usklajeno in se bo pripravljalo letno.

Naj pa poudarim nekaj ključnih vsebinskih, ključnih vsebinskih poudarkov. Se pravi, najprej naj poudarimo, da je prispevek kmetijstva k toplogrednim plinom nekje okvirno 10 odstotkov in da ta delež, da se ta delež postopoma skozi čas upada, torej zmanjšuje. Emisije toplogrednih plinov v kmetijstvu se zmanjšujejo zaradi različnih razlogov. Lahko, eno so zagotovo strukturne spremembe v kmetijstvu, ki, s katerimi se, recimo, zmanjšuje bom rekla povečuje produktivnost pa zmanjšuje število živali, seveda tudi bolj učinkovita raba gnojil in tako naprej, se pravi, več vzrokov je, zakaj so se te emisije skozi čas zmanjševale, zmanjšuje se tudi emisije metana, kjer je pač kmetijstvo glavni emitor tudi v tem obdobju, za 16,5 odstotka in drugi najpomembnejši toplogredni plin na področju kmetijstva tudi dušikov oksid, nekje okvirno za 12 odstotkov.

Seveda je izjemno pomembno povedati tudi to, da je z vidika tal in kmetijskih zemljišč zelo poudarjeno to, da se moramo pravzaprav zavedati te omejenosti kmetijskih zemljišč, kar je relevantno tako za, bom rekla, prehransko varno stopnjo samooskrbe kot tudi z vidika ponorov, ki jih ta zemljišča zagotavljajo. Potem, če nadaljujemo s tlemi in pa temi okoljskimi vidiki. Tudi na področju uporabe mineralnih gnojil v Sloveniji zmanjšujemo porabo torej za približno tretjino v obdobju 1992-2022, kar je ponovno zelo pomembno z vidika emisij didušikovega oksida.

Potem naj povem, da na področju energije nas čaka še kar nekaj dela, bom rekla, na povečevanju uporabe alternativnih oziroma obnovljivih virov energije, kot je geotermija, ki se širi počasneje, tako da tukaj nas čaka še kar nekaj dela, da izkoristimo ta neizrabljen potencial. To so nekako ključni, bom rekla, ključni poudarki. Torej, prvič, lahko rečem, na enem mestu zbrani vsi ključni podnebni vidiki za kmetijski sektor. Se pa zavedamo, da je, vzporedno teče v tem letu priprava Podnebnega zakona, ki je v pristojnosti Ministrstva za okolje, prostor in energijo, ki ravno tako zajema blaženje in pa vidik prilagajanja. Zato mi v bodoče vemo, da nas čaka tudi na področju kmetijstva še več, bom rekla prizadevanj, naporov, saj smo po eni strani zelo ranljiv sektor, hkrati pa sektor, ki lahko, ki imitira pa hkrati lahko zagotavlja tudi ponore, ponore. Tako, da ima s tega vidika, bom rekla, neko posebno mesto.

Če zgolj še navežem na Nacionalni energetski in podnebni načrt, ki je ravno tako v posodabljanju; zaradi zviševanja podnebnih ambicij v Evropi, lahko povem, da je kmetijstvo v tem dokumentu zastopano zelo močno. Predstavili smo v tem dokumentu vse ključne, bom rekla ukrepe, ki prispevajo k blaženju, torej zmanjševanju emisij iz kmetijstva, da pa se zavedamo, da bo potrebno pač na tem delu nadaljevati. To je pa zgolj kot dodatek, saj se pričakuje stopnjevanje zahtev.

Pa morda še ena zelo pomembna informacija, da si tudi Evropska komisija prizadeva oceniti realni prispevek ukrepov kmetijske politike k zmanjševanju emisij toplogrednih plinov. Na tem področju se oblikuje šele, oblikuje strokovne podlage na ravni Evropske komisije, ki bodo lahko ocenile bolj realno prispevek kmetijstva. In v bodoče je pričakovati, da bodo naslednji strateški načrti, ki sledijo, morali prikazati, dokazati to učinkovitost ukrepov in pa seveda na obeh plateh, in na zmanjševanju emisij in pa tudi na prilagajanju podnebnim spremembam. Tako, da v bistvu nas te zadnje ujme učijo, 2022 ekstremna suša v Evropi in pa lansko leto, da so ukrepi prilagajanja, bom rekla, investicija za prihodnost, zato si želimo, da bi to razmerje v bodoče, se pravi, na tem področju okrepili, bom rekla, fokusiranost ukrepov in ambicije. Tako, da toliko mogoče kot nek razvoj dogodkov v bodoče. Na kratko.

Najlepša hvala.

Jaz mislim, da je bilo vsebinsko kar lepo obrazloženo, s tem da se nam je zdaj pridružil gospod državni sekretar, magister Ervin Kosi. Jaz mislim, da je prav, da mi damo kar besedo naprej. Hvala, da ste z nami, če bo potrebno na kakšno od vprašanj poslank in poslancev odgovoriti, pa boste takrat dobili besedo.

Torej, zdaj dajem besedo predstavniku Državnega sveta, ki, oziroma predsedniku komisije, ki je tudi obravnavala to poročilo.

Branko Tomažič, beseda je tvoja, izvoli.

Ja, hvala za besedo, gospa predsedujoča.

Spoštovani poslanke in poslanci, ostali prisotni!

Komisija za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je na 25. seji 23. 9. obravnavala podnebno poročilo o stanju v kmetijstvu za leto 2023. Komisija pozitivno ocenjuje podnebno poročilo za leto 2023, ki združuje podatke iz različnih virov, baz podatkov, morda celo nekako nametano, ni še usklajeno, vemo, da gre za to prvo, prvo poročilo, morda tudi nekateri podatki ne sodijo noter, vendar tako je. Komisija opozarja, da poročilo premalo izpostavlja pozitivne vplive kmetijstva na okolje, ponavljam še enkrat, pozitivne vplive, ker preveč je naravnano samo, katere negativne vplive ima kmetijstvo na okolje. Na primer, kot so opraševanje, izboljšanje kakovosti zraka, ohranjanje biotske raznolikosti, poseljenosti, kultiviranje narave. Mislim, da tukaj bi morali dati bolj pozitivne podatke.

Kmetijstvo pogosto neupravičeno velja za enega izmed večjih onesnaževalcev, čeprav ni glavni dejavnik podnebnih sprememb. Na to temo bomo 2. decembra 2024 v Državnem svetu organizirali posvet z naslovom Kmetijstvo je varuh okolja in narave, tako da bomo iz znanstvenega vidika malo prediskutirali.

No, potem komisija izpostavlja pomembno vlogo živinoreje pri ohranjanju trajnih travnatih površin in vračanju hranil v tla, kar je v naši družbi in tudi nekje v poročilu kot prikazano, da živinoreja je onesnaževalec, opozarja na prilagojen časovno dinamiko, na oceno vpliva metana. Vemo, da metan se po dolgih letih izniči, to se pravi, da živinoreja ni zaradi tega nek velik onesnaževalec. Predlagamo, da se to rešuje bolj medresorsko, ne samo, da je to delo Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, temveč zahteva usklajeno delovanje različnih resorjev. Komisija je potem tudi menila, da je preveč administrativnih ovir, da je treba poenostaviti birokracijo pri gradbenih dovoljenjih za rastlinjake, prostor za živali, morda tudi premalo načrtno usmerjeno uporabo geotermalne energije. Po drugi strani pa komisija vedno opozarja, da kmetijstvo ima ključno vlogo v prehranski samooskrbi, še posebej zaradi omejenega obsega kmetijskih površin v Sloveniji in v tem pogledu ne gre za spregledati pozitivnega prispevka kmetijstva, ki je nujno za naše preživetje. To smo poudarjali; problematika opuščanja kmetijskih zemljišč, posebno v visokogorju, nezainteresiranost, nezainteresiranost mladih za kmetovanje, za prevzem kmetij.

Zmanjšanje negativnih vplivov na okolje ni mogoče doseči le s spremembami v kmetijstvu, temveč zahteva celovite ukrepe na vseh družbenih področjih. Tudi to poročilo mora nekako, kmetijstvo je treba zaščititi, saj smo od njega vsi odvisni. Komisija predlaga, da v prihodnje poročilo še bolj poudari pozitivne vplive kmetijstva in prispeva k ozaveščanju javnosti o pozitivnem pomenu kmetijstva za ohranjanje okolja in zagotavljanje prehranske varnosti. Zakaj smo to tako dodali? Ker vidimo, da nekateri znanstveniki, profesorji enostavno ne morejo, ko so na javnih nastopih, nekako negirati kmetijstvo in ga označevati kot glavnega onesnaževalca; to mislim pa še posebno na tiste, ki delajo na agronomskem delu in se nam zdi že nekako nepošteno, da prav ti ljudje opozarjajo na živinorejo kot glavni onesnaževalec.

Hvala. Toliko na kratko,

Najlepša hvala.

Sedaj bom dala besedo predstavnici Kmetijskega inštituta Slovenije.

Prosim, da se predstavite za magnetogram, izvolite.

Ja, hvala za besedo.

Moje ime je Maja Kožar, kot ste rekli, iz kmetijskega inštituta. Z mano sta tudi doktor Ajda Bleiweis, pa doktor Tanja Travnikar.

Ja, najlepša hvala za pač to predstavitev in priložnost. Veseli nas, da se je v bistvu ministrstvo lotilo tega na nek sistematičen in proaktiven način in ja, tako kot so bili v bistvu prvi komentarji, seveda, to je prvo poročilo, veliko teh pripomb, ki smo jih prejeli tudi v Državnem svetu, bomo že v letošnjem poročilu v bistvu upoštevali prav s temi, to, kar ste rekli, gospod Tomažič, se pravi z, vzpostavitev pozitivnih vplivov kmetijstva. Zdaj, mogoče bi tukaj samo še to povedala, da v bistvu kar se pač pokaže, je, da je v bistvu tudi to poročilo, kako so pomembni ti podatki, se pravi podatkovne osnove in v bistvu tudi ministrstvo na tem zdaj gradi v prihodnjih letih, kajne, da se bo to pač lahko tudi ukrepe same dejansko na podlagi podatkov ocenjevalo. Tako, da mi bomo zelo veseli, se pravi konstruktivnih teh predlogov, s čimer bomo pač lahko izboljšali poročilo v naslednjih letih, no pa, saj pravim, je to bilo, prvo poročilo, postopki so bili malo dolgi, tako da upam, da bo letošnje že veliko teh stvari, ki so izpostavljene, odgovorilo. Hvala.

Najlepša hvala.

Seveda se vsi zavedamo, da je to prvo poročilo, da se vsi skupaj tudi učimo, ampak je pa zelo pomembno, da tako poročilo dejansko nastane in da ga lahko skozi leta spremljamo, da vidimo kaj se dogaja, predvsem pa realen pogled na kmetijstvo rabimo in zdaj bomo slišali ta realen pogled na kmetijstvo.

Besedo dajem predsedniku Kmetijsko gozdarske zbornice, doktor Jožetu Podgoršku, ki je danes prvič pred nami kot predsednik, zato mu tudi za to funkcijo čestitam in si želim dobrega sodelovanja z nami tudi v bodoče.

Gospod predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice, beseda je vaša.

Hvala lepa in lep pozdrav!

Spoštovana predsedujoča, spoštovani poslanci!

Najprej se zahvaljujem za čestitke in seveda si absolutno želimo vsi dobrega sodelovanja, predvsem v dobrobit slovenskih kmetov in slovenskih lastnikov gozdov, zato bo zbornica zagotovo partner pri vsaki dobri pobudi, ki se bo kjerkoli v okolju postavila.

Naj pa dodam, da tudi na zbornici smo pregledali to podnebno poročilo. Ocenjujemo, da je, lahko rečemo kar končno prišlo to poročilo na svetlo, zato se res zahvaljujem vsem, ki ste pri tem prispevali svoj pomemben delež, kajti to poročilo je lahko zelo zanimivo in pa zelo pomembno tudi za priprave na naslednjo pogajalsko, naslednje programsko obdobje v fazi pogajanj in tako naprej. In s tega zornega kota mi dovolite nekaj misli, glede na to, da morda tudi ta drugi del malo poznam.

Jaz sem zelo vesel tudi te izjemno dobre sistematične predstavitve, ki v bistvu tudi nekemu povprečnemu bralcu zelo na hitro pove, kaj se na področju kmetijstva dogaja, kakšen je prispevek kmetijstva za onesnaževanje okolja in tako naprej in bom kar tukaj začel. Zelo dobro se vidi v tem podnebnem poročilu, da je kmetijstvo, da kmetijstvo prispeva le manjši delež emisij toplogrednih plinov, torej da je v strukturi vseh onesnaževalcev kmetijstvo, eden iz manjših, najmanjših onesnaževalcev, tam okrog 10 odstotkov, mislim, da je 10,6 točen podatek, to pomeni, da mi lahko v Sloveniji nehamo kmetovati, pa bomo imeli še vedno velike težave z onesnaževanjem in s toplogrednimi plini in to je prav, da se z neko takšno predispozicijo začnemo pogovarjati naprej, kar pomeni, da, se pridružujem mnenju gospoda predsednika Državne komisije, Državnega sveta, ko je vendarle omenil, da tudi ti podatki dokazujejo, da je prav, da o kmetijstvu več ne govorimo kot o največjem onesnaževalcu v naši državi.

Torej to podatki sedaj jasno dokazujejo. Kmetijstvo, če pogledamo sam sektor LULUCF, ugotavljamo, da znotraj kmetijskega sektorja in gozdarskega sektorja, ugotavljamo kar, ugotavljamo ponor v višini kar 700 kiloton CO2 ekvivalentov, ekvivalentov, izpustov imamo pa 400, kar pomeni, mi imamo na področju LULUCF sektorja večji ponor CO2, kot izpuste, kar pomeni, da mi celo prispevamo k zmanjševanju, kljub temu, da prispevamo en delček toplogrednih plinov v strukturi, ampak, absolutno, ko pa pogledamo številke, ponor in izpuste, celo prispevamo k zmanjševanju, verjetno še od koga drugega industrije, prometa in tako naprej. In zato je prav, da tudi na ta način končno začnemo to kmetijstvo obravnavati. To sem želel res poudariti. Zelo zanimivi so podatki o rabi gnojil v naši državi, kajne in tukaj je prav, da smo na to, na te podatke zelo pozorni tudi v nadaljevanju, ko se bomo pripravljali na naslednje programsko obdobje oziroma, ko se tudi z Evropsko komisijo pogajamo o nekaterih ukrepih, ne vem, od strategije Od vil do vilic in podobne zadeve, ki se vrtijo na evropskem parketu. Zakaj od leta 1999 beležimo stalni padec rabe dušika, fosforja in kalija, in to nezanemarljiv, zlasti pri fosforju in kaliju, skorajda prepolovimo količino gnojil.

Torej, mi smo, če smo zelo iskreni, od leta 1999 do danes zmanjšali porabo fosforja in kalija na enoto površine več kot se to predvideva v strategiji Od vil do vilic, tam je predvideva, tam se predvideva nekje 20 odstotkov, kar pomeni, da smo še prej, preden je Evropa sploh na to pomislila, mi že izvajali to strategijo Od vil do vilic. Zakaj to poudarjam? Zato, ker smo verjetno prišli do neke kritične točke, kjer ne vem, če je še prostor še za bistveno zmanjševanje teh količin in to je tisto, kar bi želel opozoriti tudi ministrstvo, ki se bo pogajalo za naslednje programsko obdobje ali tudi v teh razgovorih zdaj, da naj zagovarjajo stališče, da pri vseh teh strategijah mora evropska komisija upoštevati tudi realno izhodiščno stanje, kjer smo sedaj, kajne?

Verjetno smo ob kakšni drugi priliki govorili tudi o antibiotikih v Sloveniji, kjer smo ravno tako odlični pri, smo znotraj držav z najmanjšim, z najmanjšo rabo antibiotikov, ampak pustimo to za kdaj drugič, ampak verjetno je potrebno, da tudi to upoštevamo pri naslednjih pogajanjih. Rad bi pa poudaril, da to dokazuje, da to dokazuje, da je slovensko kmetijsko, kmetijstvo, da so slovenski kmetje in kmetice lastniki gozdov, ozaveščeni o trajnostni rabi, brez, da nam to Evropa s strategijami zapisuje in tako naprej, kajti nam se in emisije toplogrednih plinov zmanjšujejo in poraba gnojil, kot ti podatki zelo jasno kažejo, še preden je Evropa začela s temi strategijami.

In zato je prav, da na nek način spoštujemo to usmerjenost kmetov. Še enkrat ponavljam, začetek padanja se je začel še pred vstopom Slovenije v Evropsko unijo, še brez strategije in tako naprej in zato spoštujmo tega našega kmeta in lastnika gozdov tudi takrat, ko mu nalagamo neke dodatne obveze na zavarovanih območjih, ko mu nalagamo, ne vem, Natura 2000 ukrepe in tako naprej. Slovenski kmet, slovenski lastnik gozda zna umno gospodariti, zna trajnostno gospodariti, kar ti podatki nedvomno dokazujejo. Torej, zato sem vesel, ker do zdaj smo ocenjevali, da znamo, zdaj pa vidimo, dokazljivo vidimo, da znamo, kajne in je prav, da spoštujemo tudi ta trend, tudi takrat, ko razmišljamo o nekih administrativnih ovirah, omejitvah, kar tako na počez.

No, pa vendarle mi dovolite še nekaj misli. Jaz sem zelo vesel, da je v tem podnebnem poročilu viden tudi delež javne službe kmetijskega svetovanja v ukrepih, ki jih izvajamo in tudi v številu ur in naj dodam, da v tem poročilu so podatki za leto 2023, ne rabimo zardevati, ogromno, ogromno aktivnosti je bilo narejeno, naj pa dodam, da v letu 2024 do 31. 8. beležimo še bistveno več teh aktivnosti, torej bo drugo leto poročilo dokazovalo še večji učinek, tudi večje, večji napor javne službe kmetijskega svetovanja.

Zdaj pa mi dovolite čisto na koncu nekaj misli. Ravno zaradi tega podnebnega poročila je potrebno, da se na področju kmetijstva medresorsko, medsektorsko vendarle to kmetijstvo začne obravnavati drugače. Gospod Tomažič je že omenil, jaz bom pa dodal samo še učbenik petega razreda Naravoslovje in tehnika, kjer je kmetijstvo označeno kot enega največjih onesnaževalcev v naši državi. Tudi mi smo kmetje doma in mene doma otroci sprašujejo v petem razredu ali mi res toliko onesnažujemo. Torej je potrebno že začeti tudi z ministrstvom, pristojnim za izobraževanje, da vendarle se tudi v učbenikih začnemo resno pogovarjati. Nekdaj je bilo kmetijstvo predstavljeno kot pridelovalec hrane, kot tisti, ki skrbi za krajino, poseljenost podeželja in obdelanost in tako naprej, danes je pa kot onesnaževalec. Podatki ne govorijo v prid temu in je verjetno zdaj čas, da to spremenimo, če do zdaj nismo.

Naslednji korak, ki ga moramo verjetno narediti, pa je to, in tukaj pa prosim Ministrstvo za kmetijstvo, da pospešimo investicije na področju prilagajanja pri podnebnih spremembah, namakanje mreže proti toči, oroševanje, geotermija, rastlinjaki, protipozebna zaščita, pa verjetno sem še kaj pozabil, kajne? Jaz osebno menim, da smo, ko smo delali strateški načrt, naložili z dodatkom 310 milijonov investicijskega denarja, dovolj sredstev za te investicije, samo potrebno je začeti črpati ta denar. Menim, da je denarja dovolj in zato resnično prosim, da se te aktivnosti intenzivirajo, da bodo razpisi čim prej ugledali luč sveta, da se bo kmetijski sektor lahko prilagajal na podnebne spremembe, torej tukaj pa imamo to za postoriti.

Evo toliko na kratko, kolikor se je dalo. Hvala lepa, predsedujoča in ostali za priložnost.

Hvala vsem za vaše prispevke.

Zdaj kar odpiram razpravo poslank in poslancev, kdo želi o tem karkoli razpravljati? Ne vidim prijavljenih. Ja? Aja, se opravičujem, se opravičujem.

Jožef Lenart je dvignil roko, izvoli, beseda je tvoja in Jožef Horvat za njim.

Izvoli, gospod Lenart, potem Horvat, gospod Lisec(?)

Lep pozdrav, spoštovani gostje, predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije in pa seveda predstavnik Državnega sveta!

Hvala lepa za predstavitev Podnebnega poročila o stanju v kmetijstvu. Nekako, bom rekel, da se zavedam in tudi spoštujem dognanja stroke, znanstvenikov in potem eno takšno poročilo nam seveda lahko razširi obzorje, še posebej pa moram reči, da dostikrat, ko začnemo prebirati eno zadevo, potem prelistamo še druge, potem pa pridemo do nekega rezultata, ugotovimo, da je mogoče zadeva spisana, pa koristna, ne vem, do 50 procentov, če že v začetku v samem štartu nimamo nekako realnih, kot smo rekli realnih podatkov o zatečenem stanju ali pa mogoče se ne, povsem ne strinjamo in da so tudi zadnja dognanja znanstvene raziskave prinesle nekatere nove podatke o tem, kar je tudi tukaj notri napisano in sicer, da le 2,5 procenta toplogrednih plinov in to pade na kmetijstvo, kajne, od vsega.

Potem pa, če gremo še naprej, imamo torej prvo podnebno poročilo, nekako tudi Kmetijski inštitut, spoštovanje do njega in pa seveda Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, če povzamem, je cilj nekako prikazati vpliv podnebnih sprememb in prilagajanje nanje. Ja, podnebne spremembe so tukaj tudi, če tako rečem, da so bile povzročene nekako vremenski ekstremi, potem pa negativni vplivi, od suše do toče, potem, ne vem, poplav in tako naprej. Seveda, priznavam tudi segrevanje ozračja, ampak še zdaleč ne od kmetijstva. In če gremo naprej, da imamo v, povzete nekatere podatke, katere recimo kot je jasno tudi, bom rekel, zapisano v mnenju sveta, in sicer doktor Matjaž Gams iz Inštituta Jožef Štefan se je dotaknil recimo razgradljivosti metana in sicer imamo sedaj podatke, da je to mogoče nekje med 10 in 15 let ta metan razgradljiv, tukaj pa, bom rekel, smo se držali nekako kot pijan plota, da bi naj bil metan lahko celo v našem ozračju do sto let.

To so tako velike razlike in vpliv metana na segrevanje je, ampak seveda, če upoštevamo to zadnjo dognanje, potem je veliko, veliko manjši. Sedaj še enkrat, ali imamo realno izhodiščno stanje, ali so izvedeni podatki teh starih raziskav, bili tule noter tudi vpleteni, da smo dobili rezultate, kakšne smo dobili. V zadnjih 38 letih, se torej občutno zmanjšujejo emisije toplogrednih plinov in sicer 10 procentov, od tega smo rekli 16 procentov živinoreji in 15 v rastlinski pridelavi oziroma proizvodnji. In sedaj, če gremo, da seveda imamo v Sloveniji, moramo vzeti neko sredinsko pot. V Sloveniji imamo tudi vedno manj obdelanosti kmetijskih zemljišč in moramo tudi upoštevati koliko kmetijskih zemljišč se pač ob tem, da se jih nekaj malega poveča, se spremeni, recimo gozd, v kvalitetno njivo. Koliko se jih pa tudi zabetonira, pa asfaltira in tam iz tistega asfalta, je tudi zelo velik vpliv na segrevanje ozračja in potem upam, da bomo pač vzeli nekako tudi te, kako naj rečem, ne napake, Evropske unije pri planiranju kmetijstva, bomo vzeli, povzeli in ne bomo delali istih napak, kot so se dogajale, ko se je začelo napadati živinorejo. Zakaj govorim spet o živinoreji? Zaradi tega, ker pač imam občutek, da kjer se v Sloveniji najdejo skupaj trije uživalci veganske hrane, ne, potem pa imamo že neko društvo, potem pa veliko, veliko okoljevarstvenikov in sedaj miselnost in širitev ideje. In tudi seveda nekako vpliv medijev na to, da potem iz mesta pride ideja, da je kmetijstvo največji onesnaževalec in pa segrevalec ozračja in seveda tukaj bom rekel, da resnično nekako pričakujem širino tako od Ministrstva za kmetijstvo, tudi od kolegov poslancev, pa članov tega, tega našega odbora za kmetijstvo, ki je zelo pomemben, ne še enkrat, ne gre čez noč umakniti z njim traktorje odpeljati, pa prodati kra na Kitajsko in pa potem, kaj že, začeti gojiti, kot smo rekli. Oljke pa, kaj je že, bučke, pa tako naprej. In se s tem prehranjevati, ker bomo prišli v krizo pri zadovoljivosti oziroma samooskrbi s prehrano. In potem še naprej mi lahko zaščitimo naš planet v Sloveniji toliko, kot je Slovenija velika in če mi sedaj okrog naše lepe dežele začenjamo delati bolj drastične ukrepe, kot jo imajo tisti okrog nas, veliko večji, ki so veliko bolj intenzivni kmetovalci, potem je to seveda strel v koleno našemu kmetijstvu. Tako da ta dognanja nekako spoštujem, je pa tudi v prihodnosti potrebno veliko pazljivosti in tudi hrbtenica ministrstva in ministrice, ko gre v Bruselj in tam dejansko potem sprejema odločitve ali pa je proti njim, tiste, ki niso dobre za Slovenijo. Hvala lepa.