Spoštovane članice in člani odbora, spoštovani vsi vabljeni na današnjo sejo, prav lepo pozdravljeni. Glede na uro lahko začnemo današnjo 16. sejo Odbora za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.
Spoštovane članice, najprej vas bom obvestila, kdo oziroma kdo se seje ne more udeležiti in kdo je nadomestni član. Danes se je zaradi službene odsotnosti opravičila doktor Tatjana Greifova, medtem ko imamo dve nadomeščanji, ne, celo tri: gospa Tamara Kozlovič nadomešča gospoda Dejana Süča, Branko Zlobko Aleša Rezarja in Sara Žibret Tomaža Laha. Prav lepo pozdravljeni nadomestni člani med nami.
Prehajam na določitev dnevnega reda.
S sklicem seje, to je bilo 18. oktobra, ste sprejeli naslednji dnevni red: Podnebno poročilo o stanju v kmetijstvu za leto 2023 in Letno poročilo o doseganju ciljev gospodarjenja z državnimi gozdovi, tudi za lansko leto in kot tretje, mi imamo vedno tudi točko Pobude in vprašanja članov odbora. Predlogov za spremembo dnevnega reda v poslovniškem roku nisem prejela, zato ugotavljam, da je dnevni red, kot sem ga prebrala, tudi določen.
Zato prehajam na 1. TOČKO, TO JE PODNEBNO POROČILO O STANJU V KMETIJSTVU LANSKO LETO.
Odbor navedeno poročilo obravnava na podlagi četrtega odstavka 41. člena Poslovnika. Zakon o kmetijstvu v devetem odstavku 13.a člena določa, da ministrstvo Državnemu zboru najkasneje v enem mesecu po pripravi posreduje letno poročilo o prilagajanju na podnebne spremembe, blaženju podnebnih sprememb in emisijah toplogrednih plinov, amonijaka in drugih onesnaževal zraka v kmetijstvu.
K obravnavi k tej točki sem povabila Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Državni svet, Kmetijski inštitut Slovenije in Kmetijsko gozdarsko zbornico.
Poročilo in mnenje Komisije Državnega sveta za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ste sprejeli že s sklicem 18. oktobra, potem pa še dodatno poročilo o stanju v kmetijstvu za lansko leto.
Za uvodno predstavitev poročila bi seveda prosili predstavnika Ministrstva za kmetijstvo. Tukaj je napisano, da pride gospod državni sekretar Ervin Kosi, ki ga v tem trenutku ni med nami, so pa njegove kolegice dejansko napovedale njegovo zelo kratko zamudo. Tako da zdaj sprašujem, da ne bi prekinjali seje, ali bo kdo od vas predstavil to točko, če lahko, pa bo potem on še dopolnil, če bo treba, potem pa dejansko, ko se nam pridruži, mu bomo absolutno še enkrat dali besedo. Torej lahko začnemo? Lepo prosim, predstavnica Ministrstva za kmetijstvo, da se nam predstavite za magnetogram. Beseda je vaša, izvolite.
Spoštovane članice in člani odbora, spoštovani vsi vabljeni na današnjo sejo, prav lepo pozdravljeni. Glede na uro lahko začnemo današnjo 16. sejo Odbora za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.
Spoštovane članice, najprej vas bom obvestila, kdo oziroma kdo se seje ne more udeležiti in kdo je nadomestni član. Danes se je zaradi službene odsotnosti opravičila doktor Tatjana Greifova, medtem ko imamo dve nadomeščanji, ne, celo tri: gospa Tamara Kozlovič nadomešča gospoda Dejana Süča, Branko Zlobko Aleša Rezarja in Sara Žibret Tomaža Laha. Prav lepo pozdravljeni nadomestni člani med nami.
Prehajam na določitev dnevnega reda.
S sklicem seje, to je bilo 18. oktobra, ste sprejeli naslednji dnevni red: Podnebno poročilo o stanju v kmetijstvu za leto 2023 in Letno poročilo o doseganju ciljev gospodarjenja z državnimi gozdovi, tudi za lansko leto in kot tretje, mi imamo vedno tudi točko Pobude in vprašanja članov odbora. Predlogov za spremembo dnevnega reda v poslovniškem roku nisem prejela, zato ugotavljam, da je dnevni red, kot sem ga prebrala, tudi določen.
Zato prehajam na 1. TOČKO, TO JE PODNEBNO POROČILO O STANJU V KMETIJSTVU LANSKO LETO.
Odbor navedeno poročilo obravnava na podlagi četrtega odstavka 41. člena Poslovnika. Zakon o kmetijstvu v devetem odstavku 13.a člena določa, da ministrstvo Državnemu zboru najkasneje v enem mesecu po pripravi posreduje letno poročilo o prilagajanju na podnebne spremembe, blaženju podnebnih sprememb in emisijah toplogrednih plinov, amonijaka in drugih onesnaževal zraka v kmetijstvu.
K obravnavi k tej točki sem povabila Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Državni svet, Kmetijski inštitut Slovenije in Kmetijsko gozdarsko zbornico.
Poročilo in mnenje Komisije Državnega sveta za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ste sprejeli že s sklicem 18. oktobra, potem pa še dodatno poročilo o stanju v kmetijstvu za lansko leto.
Za uvodno predstavitev poročila bi seveda prosili predstavnika Ministrstva za kmetijstvo. Tukaj je napisano, da pride gospod državni sekretar Ervin Kosi, ki ga v tem trenutku ni med nami, so pa njegove kolegice dejansko napovedale njegovo zelo kratko zamudo. Tako da zdaj sprašujem, da ne bi prekinjali seje, ali bo kdo od vas predstavil to točko, če lahko, pa bo potem on še dopolnil, če bo treba, potem pa dejansko, ko se nam pridruži, mu bomo absolutno še enkrat dali besedo. Torej lahko začnemo? Lepo prosim, predstavnica Ministrstva za kmetijstvo, da se nam predstavite za magnetogram. Beseda je vaša, izvolite.
Najlepša hvala za besedo. Ja, po dogovoru z državnim sekretarjem lahko začnemo. Moje ime je Tanja Gorišek, sem vodja sektorja za podnebno politiko in sistem znanja in inovacij v kmetijstvu na Ministrstvu za kmetijstvo.
Torej na kratko bom poskušala orisati podnebno poročilo. Naj povem, da gre tokrat za prvo podnebno poročilo, ki želi celovito prikazati stanje v kmetijstvu v letu 2023, in gre za prvo takšno sektorsko poročilo v Sloveniji. S tem pravzaprav kot kmetijski resor pokažemo našo, našo zavezanost in pripravljenost, da bolj podrobno spremljamo oba vidika, oba vidika vezana na podnebne spremembe, in sicer tako zmanjševanje emisij toplogrednih plinov, ki je vidik blaženja in pa prilagajanje na podnebne spremembe, kar je drugi vidik povezanosti s segmentom podnebnih sprememb. Torej poročilo se izdaja na podlagi 13.a člena Zakona o kmetijstvu in javno pooblastilo za pripravo tega osnutka podnebnega poročila ima Kmetijski inštitut Slovenije, ki je torej skupaj z našim ministrstvom in pa seveda drugimi organizacijami, kot je javna služba kmetijskega svetovanja, Gozdarski inštitut, Geološki zavod Slovenije torej sodeloval pri tej, pri tem kompleksnem poročilu. V poročilu so zajete, bom rekla, vse te ključne vsebine, ki so relevantne za oba vidika. Od blaženja podnebnih sprememb do rabe zemljišč, spremembe rabe energije tal, bom rekla, rabe porabe gnojil, prilagajanja, obvladovanja tveganj, raziskav, strokovnih nalog v kmetijstvu in pa javne službe kmetijskega svetovanja.
Naj poudarim, da je to prvo poročilo, ki se bo v, ki se bo dopolnjevalo. Torej, mi se zavedamo, da nas čaka v prihodnjih letih z vsakim poročilom nadgradnja, zato smo v bistvu hvaležni tako vam danes vsem za pobude, kako bi lahko to poročilo v nadaljevanju še izboljšali skozi leta. Poročilo je bilo usklajeno in se bo pripravljalo letno.
Naj pa poudarim nekaj ključnih vsebinskih, ključnih vsebinskih poudarkov. Se pravi, najprej naj poudarimo, da je prispevek kmetijstva k toplogrednim plinom nekje okvirno 10 odstotkov in da ta delež, da se ta delež postopoma skozi čas upada, torej zmanjšuje. Emisije toplogrednih plinov v kmetijstvu se zmanjšujejo zaradi različnih razlogov. Lahko, eno so zagotovo strukturne spremembe v kmetijstvu, ki, s katerimi se, recimo, zmanjšuje bom rekla povečuje produktivnost pa zmanjšuje število živali, seveda tudi bolj učinkovita raba gnojil in tako naprej, se pravi, več vzrokov je, zakaj so se te emisije skozi čas zmanjševale, zmanjšuje se tudi emisije metana, kjer je pač kmetijstvo glavni emitor tudi v tem obdobju, za 16,5 odstotka in drugi najpomembnejši toplogredni plin na področju kmetijstva tudi dušikov oksid, nekje okvirno za 12 odstotkov.
Seveda je izjemno pomembno povedati tudi to, da je z vidika tal in kmetijskih zemljišč zelo poudarjeno to, da se moramo pravzaprav zavedati te omejenosti kmetijskih zemljišč, kar je relevantno tako za, bom rekla, prehransko varno stopnjo samooskrbe kot tudi z vidika ponorov, ki jih ta zemljišča zagotavljajo. Potem, če nadaljujemo s tlemi in pa temi okoljskimi vidiki. Tudi na področju uporabe mineralnih gnojil v Sloveniji zmanjšujemo porabo torej za približno tretjino v obdobju 1992-2022, kar je ponovno zelo pomembno z vidika emisij didušikovega oksida.
Potem naj povem, da na področju energije nas čaka še kar nekaj dela, bom rekla, na povečevanju uporabe alternativnih oziroma obnovljivih virov energije, kot je geotermija, ki se širi počasneje, tako da tukaj nas čaka še kar nekaj dela, da izkoristimo ta neizrabljen potencial. To so nekako ključni, bom rekla, ključni poudarki. Torej, prvič, lahko rečem, na enem mestu zbrani vsi ključni podnebni vidiki za kmetijski sektor. Se pa zavedamo, da je, vzporedno teče v tem letu priprava Podnebnega zakona, ki je v pristojnosti Ministrstva za okolje, prostor in energijo, ki ravno tako zajema blaženje in pa vidik prilagajanja. Zato mi v bodoče vemo, da nas čaka tudi na področju kmetijstva še več, bom rekla prizadevanj, naporov, saj smo po eni strani zelo ranljiv sektor, hkrati pa sektor, ki lahko, ki imitira pa hkrati lahko zagotavlja tudi ponore, ponore. Tako, da ima s tega vidika, bom rekla, neko posebno mesto.
Če zgolj še navežem na Nacionalni energetski in podnebni načrt, ki je ravno tako v posodabljanju; zaradi zviševanja podnebnih ambicij v Evropi, lahko povem, da je kmetijstvo v tem dokumentu zastopano zelo močno. Predstavili smo v tem dokumentu vse ključne, bom rekla ukrepe, ki prispevajo k blaženju, torej zmanjševanju emisij iz kmetijstva, da pa se zavedamo, da bo potrebno pač na tem delu nadaljevati. To je pa zgolj kot dodatek, saj se pričakuje stopnjevanje zahtev.
Pa morda še ena zelo pomembna informacija, da si tudi Evropska komisija prizadeva oceniti realni prispevek ukrepov kmetijske politike k zmanjševanju emisij toplogrednih plinov. Na tem področju se oblikuje šele, oblikuje strokovne podlage na ravni Evropske komisije, ki bodo lahko ocenile bolj realno prispevek kmetijstva. In v bodoče je pričakovati, da bodo naslednji strateški načrti, ki sledijo, morali prikazati, dokazati to učinkovitost ukrepov in pa seveda na obeh plateh, in na zmanjševanju emisij in pa tudi na prilagajanju podnebnim spremembam. Tako, da v bistvu nas te zadnje ujme učijo, 2022 ekstremna suša v Evropi in pa lansko leto, da so ukrepi prilagajanja, bom rekla, investicija za prihodnost, zato si želimo, da bi to razmerje v bodoče, se pravi, na tem področju okrepili, bom rekla, fokusiranost ukrepov in ambicije. Tako, da toliko mogoče kot nek razvoj dogodkov v bodoče. Na kratko.
Najlepša hvala za besedo. Ja, po dogovoru z državnim sekretarjem lahko začnemo. Moje ime je Tanja Gorišek, sem vodja sektorja za podnebno politiko in sistem znanja in inovacij v kmetijstvu na Ministrstvu za kmetijstvo.
Torej na kratko bom poskušala orisati podnebno poročilo. Naj povem, da gre tokrat za prvo podnebno poročilo, ki želi celovito prikazati stanje v kmetijstvu v letu 2023, in gre za prvo takšno sektorsko poročilo v Sloveniji. S tem pravzaprav kot kmetijski resor pokažemo našo, našo zavezanost in pripravljenost, da bolj podrobno spremljamo oba vidika, oba vidika vezana na podnebne spremembe, in sicer tako zmanjševanje emisij toplogrednih plinov, ki je vidik blaženja in pa prilagajanje na podnebne spremembe, kar je drugi vidik povezanosti s segmentom podnebnih sprememb. Torej poročilo se izdaja na podlagi 13.a člena Zakona o kmetijstvu in javno pooblastilo za pripravo tega osnutka podnebnega poročila ima Kmetijski inštitut Slovenije, ki je torej skupaj z našim ministrstvom in pa seveda drugimi organizacijami, kot je javna služba kmetijskega svetovanja, Gozdarski inštitut, Geološki zavod Slovenije torej sodeloval pri tej, pri tem kompleksnem poročilu. V poročilu so zajete, bom rekla, vse te ključne vsebine, ki so relevantne za oba vidika. Od blaženja podnebnih sprememb do rabe zemljišč, spremembe rabe energije tal, bom rekla, rabe porabe gnojil, prilagajanja, obvladovanja tveganj, raziskav, strokovnih nalog v kmetijstvu in pa javne službe kmetijskega svetovanja.
Naj poudarim, da je to prvo poročilo, ki se bo v, ki se bo dopolnjevalo. Torej, mi se zavedamo, da nas čaka v prihodnjih letih z vsakim poročilom nadgradnja, zato smo v bistvu hvaležni tako vam danes vsem za pobude, kako bi lahko to poročilo v nadaljevanju še izboljšali skozi leta. Poročilo je bilo usklajeno in se bo pripravljalo letno.
Naj pa poudarim nekaj ključnih vsebinskih, ključnih vsebinskih poudarkov. Se pravi, najprej naj poudarimo, da je prispevek kmetijstva k toplogrednim plinom nekje okvirno 10 odstotkov in da ta delež, da se ta delež postopoma skozi čas upada, torej zmanjšuje. Emisije toplogrednih plinov v kmetijstvu se zmanjšujejo zaradi različnih razlogov. Lahko, eno so zagotovo strukturne spremembe v kmetijstvu, ki, s katerimi se, recimo, zmanjšuje bom rekla povečuje produktivnost pa zmanjšuje število živali, seveda tudi bolj učinkovita raba gnojil in tako naprej, se pravi, več vzrokov je, zakaj so se te emisije skozi čas zmanjševale, zmanjšuje se tudi emisije metana, kjer je pač kmetijstvo glavni emitor tudi v tem obdobju, za 16,5 odstotka in drugi najpomembnejši toplogredni plin na področju kmetijstva tudi dušikov oksid, nekje okvirno za 12 odstotkov.
Seveda je izjemno pomembno povedati tudi to, da je z vidika tal in kmetijskih zemljišč zelo poudarjeno to, da se moramo pravzaprav zavedati te omejenosti kmetijskih zemljišč, kar je relevantno tako za, bom rekla, prehransko varno stopnjo samooskrbe kot tudi z vidika ponorov, ki jih ta zemljišča zagotavljajo. Potem, če nadaljujemo s tlemi in pa temi okoljskimi vidiki. Tudi na področju uporabe mineralnih gnojil v Sloveniji zmanjšujemo porabo torej za približno tretjino v obdobju 1992-2022, kar je ponovno zelo pomembno z vidika emisij didušikovega oksida.
Potem naj povem, da na področju energije nas čaka še kar nekaj dela, bom rekla, na povečevanju uporabe alternativnih oziroma obnovljivih virov energije, kot je geotermija, ki se širi počasneje, tako da tukaj nas čaka še kar nekaj dela, da izkoristimo ta neizrabljen potencial. To so nekako ključni, bom rekla, ključni poudarki. Torej, prvič, lahko rečem, na enem mestu zbrani vsi ključni podnebni vidiki za kmetijski sektor. Se pa zavedamo, da je, vzporedno teče v tem letu priprava Podnebnega zakona, ki je v pristojnosti Ministrstva za okolje, prostor in energijo, ki ravno tako zajema blaženje in pa vidik prilagajanja. Zato mi v bodoče vemo, da nas čaka tudi na področju kmetijstva še več, bom rekla prizadevanj, naporov, saj smo po eni strani zelo ranljiv sektor, hkrati pa sektor, ki lahko, ki imitira pa hkrati lahko zagotavlja tudi ponore, ponore. Tako, da ima s tega vidika, bom rekla, neko posebno mesto.
Če zgolj še navežem na Nacionalni energetski in podnebni načrt, ki je ravno tako v posodabljanju; zaradi zviševanja podnebnih ambicij v Evropi, lahko povem, da je kmetijstvo v tem dokumentu zastopano zelo močno. Predstavili smo v tem dokumentu vse ključne, bom rekla ukrepe, ki prispevajo k blaženju, torej zmanjševanju emisij iz kmetijstva, da pa se zavedamo, da bo potrebno pač na tem delu nadaljevati. To je pa zgolj kot dodatek, saj se pričakuje stopnjevanje zahtev.
Pa morda še ena zelo pomembna informacija, da si tudi Evropska komisija prizadeva oceniti realni prispevek ukrepov kmetijske politike k zmanjševanju emisij toplogrednih plinov. Na tem področju se oblikuje šele, oblikuje strokovne podlage na ravni Evropske komisije, ki bodo lahko ocenile bolj realno prispevek kmetijstva. In v bodoče je pričakovati, da bodo naslednji strateški načrti, ki sledijo, morali prikazati, dokazati to učinkovitost ukrepov in pa seveda na obeh plateh, in na zmanjševanju emisij in pa tudi na prilagajanju podnebnim spremembam. Tako, da v bistvu nas te zadnje ujme učijo, 2022 ekstremna suša v Evropi in pa lansko leto, da so ukrepi prilagajanja, bom rekla, investicija za prihodnost, zato si želimo, da bi to razmerje v bodoče, se pravi, na tem področju okrepili, bom rekla, fokusiranost ukrepov in ambicije. Tako, da toliko mogoče kot nek razvoj dogodkov v bodoče. Na kratko.
Najlepša hvala.
Jaz mislim, da je bilo vsebinsko kar lepo obrazloženo, s tem da se nam je zdaj pridružil gospod državni sekretar, magister Ervin Kosi. Jaz mislim, da je prav, da mi damo kar besedo naprej. Hvala, da ste z nami, če bo potrebno na kakšno od vprašanj poslank in poslancev odgovoriti, pa boste takrat dobili besedo.
Torej, zdaj dajem besedo predstavniku Državnega sveta, ki, oziroma predsedniku komisije, ki je tudi obravnavala to poročilo.
Branko Tomažič, beseda je tvoja, izvoli.
Najlepša hvala.
Jaz mislim, da je bilo vsebinsko kar lepo obrazloženo, s tem da se nam je zdaj pridružil gospod državni sekretar, magister Ervin Kosi. Jaz mislim, da je prav, da mi damo kar besedo naprej. Hvala, da ste z nami, če bo potrebno na kakšno od vprašanj poslank in poslancev odgovoriti, pa boste takrat dobili besedo.
Torej, zdaj dajem besedo predstavniku Državnega sveta, ki, oziroma predsedniku komisije, ki je tudi obravnavala to poročilo.
Branko Tomažič, beseda je tvoja, izvoli.
Ja, hvala za besedo, gospa predsedujoča.
Spoštovani poslanke in poslanci, ostali prisotni!
Komisija za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je na 25. seji 23. 9. obravnavala podnebno poročilo o stanju v kmetijstvu za leto 2023. Komisija pozitivno ocenjuje podnebno poročilo za leto 2023, ki združuje podatke iz različnih virov, baz podatkov, morda celo nekako nametano, ni še usklajeno, vemo, da gre za to prvo, prvo poročilo, morda tudi nekateri podatki ne sodijo noter, vendar tako je. Komisija opozarja, da poročilo premalo izpostavlja pozitivne vplive kmetijstva na okolje, ponavljam še enkrat, pozitivne vplive, ker preveč je naravnano samo, katere negativne vplive ima kmetijstvo na okolje. Na primer, kot so opraševanje, izboljšanje kakovosti zraka, ohranjanje biotske raznolikosti, poseljenosti, kultiviranje narave. Mislim, da tukaj bi morali dati bolj pozitivne podatke.
Kmetijstvo pogosto neupravičeno velja za enega izmed večjih onesnaževalcev, čeprav ni glavni dejavnik podnebnih sprememb. Na to temo bomo 2. decembra 2024 v Državnem svetu organizirali posvet z naslovom Kmetijstvo je varuh okolja in narave, tako da bomo iz znanstvenega vidika malo prediskutirali.
No, potem komisija izpostavlja pomembno vlogo živinoreje pri ohranjanju trajnih travnatih površin in vračanju hranil v tla, kar je v naši družbi in tudi nekje v poročilu kot prikazano, da živinoreja je onesnaževalec, opozarja na prilagojen časovno dinamiko, na oceno vpliva metana. Vemo, da metan se po dolgih letih izniči, to se pravi, da živinoreja ni zaradi tega nek velik onesnaževalec. Predlagamo, da se to rešuje bolj medresorsko, ne samo, da je to delo Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, temveč zahteva usklajeno delovanje različnih resorjev. Komisija je potem tudi menila, da je preveč administrativnih ovir, da je treba poenostaviti birokracijo pri gradbenih dovoljenjih za rastlinjake, prostor za živali, morda tudi premalo načrtno usmerjeno uporabo geotermalne energije. Po drugi strani pa komisija vedno opozarja, da kmetijstvo ima ključno vlogo v prehranski samooskrbi, še posebej zaradi omejenega obsega kmetijskih površin v Sloveniji in v tem pogledu ne gre za spregledati pozitivnega prispevka kmetijstva, ki je nujno za naše preživetje. To smo poudarjali; problematika opuščanja kmetijskih zemljišč, posebno v visokogorju, nezainteresiranost, nezainteresiranost mladih za kmetovanje, za prevzem kmetij.
Zmanjšanje negativnih vplivov na okolje ni mogoče doseči le s spremembami v kmetijstvu, temveč zahteva celovite ukrepe na vseh družbenih področjih. Tudi to poročilo mora nekako, kmetijstvo je treba zaščititi, saj smo od njega vsi odvisni. Komisija predlaga, da v prihodnje poročilo še bolj poudari pozitivne vplive kmetijstva in prispeva k ozaveščanju javnosti o pozitivnem pomenu kmetijstva za ohranjanje okolja in zagotavljanje prehranske varnosti. Zakaj smo to tako dodali? Ker vidimo, da nekateri znanstveniki, profesorji enostavno ne morejo, ko so na javnih nastopih, nekako negirati kmetijstvo in ga označevati kot glavnega onesnaževalca; to mislim pa še posebno na tiste, ki delajo na agronomskem delu in se nam zdi že nekako nepošteno, da prav ti ljudje opozarjajo na živinorejo kot glavni onesnaževalec.
Hvala. Toliko na kratko,
Ja, hvala za besedo, gospa predsedujoča.
Spoštovani poslanke in poslanci, ostali prisotni!
Komisija za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je na 25. seji 23. 9. obravnavala podnebno poročilo o stanju v kmetijstvu za leto 2023. Komisija pozitivno ocenjuje podnebno poročilo za leto 2023, ki združuje podatke iz različnih virov, baz podatkov, morda celo nekako nametano, ni še usklajeno, vemo, da gre za to prvo, prvo poročilo, morda tudi nekateri podatki ne sodijo noter, vendar tako je. Komisija opozarja, da poročilo premalo izpostavlja pozitivne vplive kmetijstva na okolje, ponavljam še enkrat, pozitivne vplive, ker preveč je naravnano samo, katere negativne vplive ima kmetijstvo na okolje. Na primer, kot so opraševanje, izboljšanje kakovosti zraka, ohranjanje biotske raznolikosti, poseljenosti, kultiviranje narave. Mislim, da tukaj bi morali dati bolj pozitivne podatke.
Kmetijstvo pogosto neupravičeno velja za enega izmed večjih onesnaževalcev, čeprav ni glavni dejavnik podnebnih sprememb. Na to temo bomo 2. decembra 2024 v Državnem svetu organizirali posvet z naslovom Kmetijstvo je varuh okolja in narave, tako da bomo iz znanstvenega vidika malo prediskutirali.
No, potem komisija izpostavlja pomembno vlogo živinoreje pri ohranjanju trajnih travnatih površin in vračanju hranil v tla, kar je v naši družbi in tudi nekje v poročilu kot prikazano, da živinoreja je onesnaževalec, opozarja na prilagojen časovno dinamiko, na oceno vpliva metana. Vemo, da metan se po dolgih letih izniči, to se pravi, da živinoreja ni zaradi tega nek velik onesnaževalec. Predlagamo, da se to rešuje bolj medresorsko, ne samo, da je to delo Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, temveč zahteva usklajeno delovanje različnih resorjev. Komisija je potem tudi menila, da je preveč administrativnih ovir, da je treba poenostaviti birokracijo pri gradbenih dovoljenjih za rastlinjake, prostor za živali, morda tudi premalo načrtno usmerjeno uporabo geotermalne energije. Po drugi strani pa komisija vedno opozarja, da kmetijstvo ima ključno vlogo v prehranski samooskrbi, še posebej zaradi omejenega obsega kmetijskih površin v Sloveniji in v tem pogledu ne gre za spregledati pozitivnega prispevka kmetijstva, ki je nujno za naše preživetje. To smo poudarjali; problematika opuščanja kmetijskih zemljišč, posebno v visokogorju, nezainteresiranost, nezainteresiranost mladih za kmetovanje, za prevzem kmetij.
Zmanjšanje negativnih vplivov na okolje ni mogoče doseči le s spremembami v kmetijstvu, temveč zahteva celovite ukrepe na vseh družbenih področjih. Tudi to poročilo mora nekako, kmetijstvo je treba zaščititi, saj smo od njega vsi odvisni. Komisija predlaga, da v prihodnje poročilo še bolj poudari pozitivne vplive kmetijstva in prispeva k ozaveščanju javnosti o pozitivnem pomenu kmetijstva za ohranjanje okolja in zagotavljanje prehranske varnosti. Zakaj smo to tako dodali? Ker vidimo, da nekateri znanstveniki, profesorji enostavno ne morejo, ko so na javnih nastopih, nekako negirati kmetijstvo in ga označevati kot glavnega onesnaževalca; to mislim pa še posebno na tiste, ki delajo na agronomskem delu in se nam zdi že nekako nepošteno, da prav ti ljudje opozarjajo na živinorejo kot glavni onesnaževalec.
Hvala. Toliko na kratko,
Najlepša hvala.
Sedaj bom dala besedo predstavnici Kmetijskega inštituta Slovenije.
Prosim, da se predstavite za magnetogram, izvolite.
Najlepša hvala.
Sedaj bom dala besedo predstavnici Kmetijskega inštituta Slovenije.
Prosim, da se predstavite za magnetogram, izvolite.