Začenjam 31. nujno sejo Odbora za izobraževanje, znanost in mladino. Vse članice in člane odbora, vabljene ter ostale prisotne prav lepo pozdravljam!

Obveščam vas, da je zadržan in se seje ne more udeležiti kolega Damijan Zrim. Prav tako je zadržana kolegica Alenka Jeraj in se seje ne more udeležiti. Na seji kot nadomestna članica sodeluje kolegica Andreja Rajbenšu, ki nadomešča kolegico Jožico Derganc, in še kolegica Tamara Vonta, ki nadomešča kolega Gašperja Ovnika.

S sklicem seje ste prejeli naslednji dnevni red, in sicer, imamo eno točko: KDAJ IN KAKO BOMO REŠILI ALARMANTNO STANJE V SLOVENSKEM JAVNEM ŠOLSTVU. Ker v poslovniškem roku nisem prejela predlogov za njegovo spremembo, je določen takšen dnevni red seje, kot ste ga prejeli s sklicem.

Navedeno točko dnevnega reda bomo obravnavali na podlagi zahteve Poslanske skupine Slovenske demokratske stranke za sklic nujne seje Odbora za izobraževanje, znanost in mladino z dne 4. 11. 2024, ki je objavljena na spletnih straneh Državnega zbora. Na sejo so bili vabljeni vsi, ki so razvidni iz sklica. Naj povem, da se je predsednik Vlade doktor Robert Golob opravičil, opravičila se je tudi dekanja Pedagoške fakultete doktorica Marka Cotič, namesto nje je z nami danes doktorica Malija Žakelj, prodekanja za študentske zadeve Pedagoške fakultete Univerze na Primorskem.

Prehajamo na obravnavo navedene zadeve. Predstavnico predlagatelja prosim za dopolnilno obrazložitev zahteve. V imenu Poslanske skupine SDS je to kolegica Alenka Helbl. Izvoli, Alenka.

Hvala za besedo, predsednica odbora.

Lep pozdrav vsem gostom! Tudi število gostov se mi zdi pomembno za to, da danes spregovorimo o tem, kar se seveda zadnjih 14 dni ali pa še dlje, mogoče pa bolj intenzivno tudi zdaj pred 14 dnevi približno precej razpravlja, govori. Jaz moram reči, da smo to sejo sklicali tudi zato, tudi predvsem na podlagi izkušenj oziroma izkušenj kolegov učiteljev, staršev, ki si morda sami toliko pač ne ne želijo dovoliti kritizirati in spregovoriti o tem, kako je pravzaprav, kakšen boj pravzaprav, če govorimo v prenesenem pomenu, bijejo po šolah tako učenci, učitelji, vodstva šol, ravnatelji torej in seveda starši in navsezadnje tudi celotna družba. Jaz bom to predstavitev našega današnjega sklica začela z besedami učiteljice leta Jožice Frigelj, ki pravi takole: "Če bi imela še deset let do upokojitve, bi v teh dneh zagotovo dala odpoved, ker pa imam le še nekaj mesecev, bom zdržala. A vendar, v 42 letih in nekaj letih mojega dela še nikoli nismo bili tako na dnu, kot smo sedaj. Šolski sistem razpada, učiteljev ni, niti ni mladih, ki bi želeli biti učitelji, če pa se že kje kakšen najde, kdo mu nudi suport? Nihče. Vržemo ga v tok in naj splava ali utone." V bistvu so to besede, ki govorijo predvsem s plati učiteljev, ampak tukaj imamo še druge udeležence v tem procesu izobraževanja, ki so vključeni, ki se borijo s tem, s temi izzivi, ki so zdaj pa že tako poglobljeni, da mnogi res se sprašujejo o smislu. Pravzaprav tudi besede učiteljice gospe Jožice Frigelj, ki pravi: "Ne vem, kdaj se bomo osvestili, da je šolstvo pomembno, da je osnova za vse naprej, jutri, pojutrišnjem, ko bo prepozno." Prav zato današnji sklic tudi s tega vidika, da se tega resnično lotimo konkretno. Tukaj pa ste vsi tisti, in me veseli, da je tukaj z nami tudi minister, ki ste za to v tem trenutku odgovorni. Ne moremo več gledati stran, ne moremo samo zamahniti z roko oziroma odreagirati samo takrat, ko se zgodi nekaj hujšega; takrat, ko se zgodi nekaj hujšega, vemo, da smo pogrnili.

V Poslanski skupini Slovenske demokratske stranke že od vsega začetka mandata te Vlade pravzaprav opozarjamo na mnoge aktualne težave, ki zahtevajo sprotno reševanje v sosledju z vizijo našega vzgojno izobraževalnega sistema. In zavedati se moramo drugačne družbene situacije in izobraževalni sistem mora biti pripravljen in biti tako fleksibilen in tako močan, da bomo skupaj, torej šole, učitelji, starši in vsi odgovorni, ki sistem držijo pokonci oziroma ga postavljajo, zmogli torej reševati probleme, se odzivati na vse izzive, da ne bomo pri tem izgubljeni in nemočni, izgubljeni in nemočni pravzaprav je to odgovornost do naših otrok.

Zdaj, da samo predstavim, kako smo se pravzaprav v Poslanski skupini Slovenske demokratske stranke odzivali na vse konkretne in aktualne težave. Če začenjam pri tem, da smo aprila 2023 sklicali zahtevo za sklic nujne seje matičnega delovnega telesa na temo zaščite dobrega imena in ugleda učiteljskega poklica. In takrat ni bilo odziva, takrat je bilo kar nekaj posmeha pravzaprav, da imamo, da smo odlični, da to ni težava. Vemo tudi podatek, da se torej pri učiteljih, ko se zdaj zgodi pač to pomanjkanje po nekaj časa, ki je alarmantno, da se s tem sicer ukvarjajo, s to težavo ukvarjajo po celotni Evropski uniji. Ampak po pregledu nekih teh ukrepov, ki jih imajo v sosednjih državah, vidimo, da so se lotili konkretnih ukrepov, takojšnjih, kar se pač da, tudi zelo podobni, kot smo se jih že mi lotili oziroma ste se jih lotili, ampak tam so malo bolj uspešni, ker so tudi več vložili v to, torej, financ. Takrat smo tudi govorili o tem ugledu učiteljskega poklica in vam lahko povem, sem se pogovarjala z mnogimi učitelji, ker tudi sama jih dosti poznam, ker prihajam iz teh krogov. Da recimo po besedah učitelja z osnovne šole, ki vsakič pač s svojimi učenci malo spregovori o nadaljnji poti, kako se bodo odločali, je še pred tremi leti bila kakšna deklica, ki je rekla, jaz bom pa učiteljica - zdaj jih ni. In zakaj se ne odločajo? Zato, ker tako z mano ne bodo delali, kot delajo zdaj z vami naši sošolci. Kaj so, kaj je bilo takrat našteto? Leta 2023, torej aprila 2023, leto pa pol je nazaj, prenizke plače, pretirana administracija, prenormirano z zakonskimi in podzakonskimi akti, pomanjkljiva promocija učiteljskega poklica, ustreznost ali zastarelost učnih načrtov, ustreznost ali zastarelost pedagoških študijskih smeri, vloga staršev, razmerje med pravicami in dolžnostmi otrok, to so področja, ki bremenijo učitelje pri njihovem delu. Pa govorim o tem, govorim o tistih učiteljih, ki so, ki jim je mar, ki jim je mar. Potem smo maja 2024 pripravili tudi zahtevo za sklic nujne seje matičnega delovnega telesa na temo vključevanja otrok tujcev v slovenski šolski sistem. Pa naj zdaj ob tem, pa tudi kasneje v razpravi ne bi želela, da razpravljamo, kdo je za tujce in kdo ni, ker to ni tema in tudi sploh to ni vprašanje, gre za sam sistem vključevanja. In ni odgovorno na takšen način, kajti tudi po Evropi se je pokazalo, da takšen sistem vključevanja otrok v šolski sistem, kot ga imamo zdaj mi, ni bil uspešen. Težko si predstavljamo otroka, ki pride iz druge države, ki ne pozna jezika, da bo 56 šest ur na dan mirno poslušal. Jaz si sama sebe ne znam predstavljati niti v teh letih, da bi šla v Albanijo in poslušala 5 do 6 ur na dan v albanščini predavanja, o tem pa nič ne znam, ne vem. Torej, s takšnim načinom pravzaprav škodimo tako tistim, ki pridejo in ne poznajo jezika in se avtomatsko odzivajo tako, kot se mladi odzivajo. Vemo, kako torej gre - z uporom gre torej v nasprotno smer. S tem pa seveda imajo težave tudi otroci, ki znajo slovensko. In je kvalitetno, seveda, ker dober učitelj želi pač vse nekaj naučiti. In mi ne dajemo možnosti otrokom priseljencev, da izrazijo vse svoje, torej, da zmorejo in se najdejo in se poiščejo in poiščejo močna področja, da so uspešni, da razvijajo svoje sposobnosti in tudi kasneje. Hkrati pa tudi otrokom, ki so torej slovensko govoreči, ne ponujamo tako kvalitetnega pouka, kot ga imajo pravico imeti, pravico do kvalitetnega pouka imajo pa vsi, ki so v našem šolskem sistemu.

Vsi sklepi, ki smo jih predlagali, so bili seveda zavrnjeni. Potem smo prav tako junija 2024 pripravili zahtevo za sklic treh odborov na temo, torej Odbora za izobraževanje, znanost, mladino, delo in mislim dveh na temo medvrstniškega nasilja in varnosti ter romske problematike v slovenskih šolah podoben problem. Mi moramo ponujati torej kvalitetni šolski sistem za vse. Kako do tega priti pa smo očitno tukaj zgrešili. Takšen način očitno po besedah ljudi, ki so vključeni v šolski izobraževalni sistem, ki delajo v šolah, ki se ukvarjajo s tem, pač ni prav, to ni prava pot. Poglejte, maja 2024 so tudi predstavniki staršev, ravnateljev, učiteljev na skupni novinarski konferenci opozorili na alarmantno stanje v javnem šolskem sistemu. Predsednica združenja ravnateljev Mojca Mihelič je izpostavila premalo denarja in zakonsko prenormiranost. Opozorili so na primanjkljaj učiteljev, poudarjanje ocen namesto znanja in splošno pomanjkanje vizije šolstva. Mi ves čas govorimo o tem, kako NPZ, pa tudi splošna matura oziroma in poklicna matura pač ne smeta biti usmerjevalec dela po šolah, ampak pa tudi ne učbeniki, ampak so to učni načrti in že leta, leta se govori o tem, kako je pravzaprav potrebno učne načrte spremeniti, narediti bolj fleksibilne, narediti sodobnejše. Se torej izogniti nekemu balastu, se izogniti tistim stvarem, ki v nekem določenem razvoju, stopnji razvoja otroka pač so prehitre in so potem seveda nesmiselne. Znanja ni, da pač to rešimo. Zdaj se tudi z učnimi načrti, kot vidimo, pri tej prenovi zapleta. V avgustu 2024, kot smo povedali, so številni ravnatelji so se ukvarjali ne le z obnovitvenimi deli na šolski infrastrukturi, temveč zlasti z iskanjem prepotrebnega kadra. Mediji so poročali, da manj kot mesec dni pred začetkom novega šolskega leta v Sloveniji primanjkuje približno 4000 učiteljev, pri čemer manjka predvsem učiteljev. Manjka predvsem učitelje naravoslovja, v srednjih šolah pa učiteljev strokovnih predmetov. Tukaj bi morda še samo dodala, da glede na izjave ministra prejšnji teden, očitno ni nekega enotnega sistema, koliko učiteljev manjka. Nekako je bilo rečeno, da je odvisno od tega, kako množimo, ampak če na neki šoli manjka učitelja za 7 ur slovenščine ali pa matematike, ga nimajo, ko ga nimajo, tudi če je samo 7 ur, ne moremo šteti ure, mislim, torej, ima šola potem problem in posledično s tem otroci in vsi skupaj. Torej, kako se pravzaprav tega lotiti, seveda pričakujemo tudi danes odgovore. Nacionalni program vzgoje in izobraževanja 2023-2030 še ni sprejet. Vemo, da je tam izstopila že kar dokaj hitro skoraj tretjina članov. Zdaj poslušamo tudi izstope skupine iz delovne skupine za šport. V primeru torej izdelave učnih načrtov, izstopajo učitelji praktiki, tisti, ki delajo v razredih, ne teoretiki. Izstopajo tisti, ki to izvajajo in očitno niso slišani. To smo poslušali že tudi takrat, ko se je uvajala devetletka, ko se je vse to uvajalo, ko učiteljev praktikov pač mogoče v manjši meri. Ne vem, zakaj je temu tako, da se pač v vseh teh desetletjih na področju šolstva tega ni upoštevalo. Zdaj pač bijemo plat zvona, verjetno tudi zaradi napačnih odločitev vseh tistih, ki so 30 let gradili šolski sistem, in vemo, kdo je to bil. Smo slišali zadnjič tudi na Tarči. Predsednica Združenja ravnateljev in pomočnikov ravnateljev Slovenije Mojca Mihelič je rekla: "Morda premalo kričimo, v kako zelo hudi stiski smo, vsako leto pač startamo in potem javnost kar nekako misli, da ni nič posebnega. Naši odločevalci morda tudi ne verjamejo, da je stvar res tako resna." In res je, ob koncu, proti koncu enega šolskega leta se že ukvarjajo s kadri za naslednje šolsko leto, tik pred zdajci so odpovedi. Ukvarjajo se s tem, dobesedno krpajo te ure, da dobijo učitelje, da v razredu pač nekdo, ki je, in potem gre karavana dalje. Potem je spet eno šolsko leto, nekako bomo že. Ampak zdaj pa resnično, glede na to, kaj poslušamo, kako pravzaprav hodijo, smo slišali, od vrat do vrat na zavode za zaposlovanje in iščejo učitelje, tiste, ki vsaj malo, ki so na zavodu, ki se malo, torej njihova izobrazba diši po neki stroki, ki bi lahko ga zaposlili v šoli. Jasno smo slišali zadnjič tudi besede ravnateljice, enega ravnatelja, da "ko bom dobil službo v gospodarstvu, grem tja." In je jasno, zakaj - zato, ker ne samo zaradi plače, jasno je, da tudi zaradi samega položaja, ki zdaj pač je v naših šolah.

Apeliramo torej na vas, pristojne, da je danes čas, da jasno in glasno poveste, katere ukrepe, konkretne ukrepe zagotoviti, optimizirati, torej jasne ukrepe, in na kakšen način jih boste zastavili, kdaj jih boste sprejeli in kako bodo učinki vidni. Tudi marsikatera evalvacija v našem šolskem sistemu ni takšna, je ni, ni jasno. In potem pač po vseh teh letih ugotavljamo, da določenih projektov, ki so se izvajali, ni jasno, ali so ti primeri primerni, da jih torej sistemiziramo ali da jih popolnoma ovržemo. Naš skupni cilj, in tukaj pa poudarjam besedo skupni, nismo zato danes tukaj, da se bomo politično obmetavali ne vem s čim, pa kdo je kriv, kdo ni. Zdaj je čas, da rešimo zadeve, da ministrstvo, predstavniki ministrstva in vsi poveste, ki ste danes tukaj kot strokovnjaki, od vas pričakujemo, pričakuje politika konkretne ukrepe, glede na to, da je spoštovani minister bil tudi dolgo časa na Zavodu Republike Slovenije za šolstvo, ki nekako je inštitucija, ki je v tesni povezavi s postavitvijo šolskega sistema in z vsemi usmeritvami, ki jih seveda pričakujejo vsi v državi na tem področju. Pričakujem, gospod minister, da boste na tem delovnem mestu pa zdaj delovali drugače, bolj akcijsko. Se pravi, da se zavedate tega, v kakšnem času ste prišli na ministrstvo. Sicer ne verjamem, da to ni bilo jasno že prej, ampak mi želimo danes, da skozi razpravo pravzaprav dobimo odgovore na konkretnejše ukrepe oziroma pozivamo koalicijo. Zato je bil vabljen tudi predsednik Vlade, ki bo morda po svojih vedenjskih vzorcih v zadnjem času, morda pa čez pol leta zopet ogorčen, tako kot je zdaj nad omrežninami, ogorčen nad razpadom šolskega sistema. In potem bomo - kaj? Navsezadnje smo dolžni. Smo dolžni. V šolah se izobražujejo in učitelji izobražujejo bodoče zdravnike, obrtnike, peke, učitelje in vse, za vse poklice, ki smo danes mi tukaj. Zato na današnji seji odbora pravzaprav pozivamo koalicijo, da sledi svoji lastni koalicijski pogodbi, da se drži tega, kar je zapisala, da torej beseda tudi meso postane in da torej v realizaciji zaveze v koalicijskih pogodbah z ukrepi, ki bodo, ki jih danes pričakujemo pa s strani ministrstva, realizira svojo zavezo, kako zagotoviti ustrezen, strokovno izobražen kader in vzpostaviti učinkovit sistem vseživljenjskega strokovnega usposabljanja za učitelje, zagotoviti kakovosten učni proces, v katerem bo imel učitelj manj administrativnih obremenitev, nasloviti pomanjkanje kadra z ustreznimi veščinami in znanjem, ki zagotavljajo možnosti za posameznikov poklicni razvoj in upoštevajo prihodnji razvoj posamezne panoge, vključno s poznavanjem pravic zaposlenih v posamezni panogi. Da zaposlenim v vrtcih in šolah, kot ste zapisali, bomo zagotovili ustrezne pogoje za delo, borili se bomo proti trendom prekarizacije, birokratizacije in povečevanja delovnih obremenitev strokovnih delavcev in delavk v vrtcih in šolah. Na strani 49 v koalicijski pogodbi piše: "Zagotoviti pogoje za izboljšanje kakovosti poučevanja, predvsem pridobivanja pedagoških veščin in ustrezno vrednotenje pedagoškega dela." In sklep, ki pa ni v koalicijski pogodbi zapisan, pa dali smo dokaj, dokaj primeren čas, da se še pred začetkom naslednjega šolskega leta ali pa že tudi prej zgodi ta realizacija, da torej čez šest mesecev ustno poročate pristojnemu odboru glede konkretnih ukrepov za rešitev alarmantnega stanja v slovenskem šolskem sistemu. Toliko v samem začetku, z željo, da je današnja razprava konkretna, strokovna. Ne moremo si več zatiskati oči in uporabljati besed, ki zvenijo v prazno, ki so floskule, ki jih imajo ljudje že več kot dovolj. Hvala lepa.

Hvala lepa tudi tebi.

Zdaj pa dajem besedo ministru za vzgojo in izobraževanje, doktor Vinku Logaju. Izvolite.

Najprej lep pozdrav vsem skupaj!

Spoštovani, spoštovana predsednica, spoštovane poslanke in poslanci, gostje in ostali prisotni! Na nek način sem zadovoljen, da smo se danes zbrali v tej sredini, da lahko spregovorimo na eni strani o realnem stanju v slovenskem šolskem prostoru in na drugi strani, da pogledamo tudi katere konkretne aktivnosti vodimo, katere je možno izpeljati v relativno kratkem času in dajejo učinek na kratek čas in katere so tiste, za katere bi bilo iluzorno trditi, da lahko dajejo učinke čez en mesec ali pa konec tega šolskega leta? Uvodoma želim poudariti, da imamo v šolah in vrtcih veliko dobrega, da za tem stoji cel kup dobrih učiteljev in učiteljic, ravnateljev in ravnateljic, in da v javnosti pogosto v medijih slišimo preveč slabih stvari v učiteljskem poklicu in ne pokažemo tistih dobrih stvari, ki jih tako na eni strani učenke in učenci, dijaki in dijakinje, pa tudi otroci v predšolski vzgoji zaznavajo in čutijo. In prepričan sem, da je tega v šolah ogromno. In to se mi zdi pomembno poudariti tudi zato, da uravnotežimo neko javno mnenje o slovenski javni šoli, da ni v šolah vse slabo, in da dajemo s tem tudi pomen učiteljskemu poklicu, pogum ter motivacijo mladim, da se bodo v prihodnje odločali za učiteljski poklic. Prepričan sem, da ima večina ljudi v slovenskem šolskem prostoru dobre izkušnje z vrtcem in šolo, tako na eni strani s šolo in vrtcem kot inštitucijo in na drugi strani s posameznimi učitelji, učiteljicami, ravnatelji in ravnateljicami in vsemi podpornimi službami, ki v šolskem prostoru delujejo.

Želim ponovno poudariti, da je slovenski šolski sistem po številnih kazalcih zelo visoko v evropskem prostoru, da pa stanje, s katerim se soočamo danes, pa ne le v Sloveniji, ampak širše po evropskem prostoru, je pa na eni strani odraz številnih dejavnikov v družbi, ki na nek način vpliva po drugi strani tudi na sam vrednotni sistem in način funkcioniranja posameznikov in posameznih skupin in največkrat v javnosti slišimo tisto, kar ni dobro. S tem ne želim reči, da je v slovenskem sistemu, v šolskem sistemu vse idealno ali vse urejeno, pa vendarle se mi zdi, da imamo dobre nastavke, da lahko kakovost vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji v bodoče še tudi izboljšamo, če generalno pogledamo, kaj zagotovo vpliva tudi na sam ugled učiteljev ali pa en korak k temu, da bi, da vzpostavimo nekatere vzvode. Da se bodo odločali mladi za učiteljski poklic, ker zdaj imamo bazen prazen in iz praznega bazena ne moremo črpati vode, govorim o razpoložljivih kadrih. Ne želim, ker ste poudarili, da se ne bi vračali nazaj. Jaz se ne želim vračati nazaj, ker smo analizirali tudi razloge, kaj nas je na eni strani pripeljalo v to, na drugi strani nam pa tudi številke rojstev kažejo eno zelo nazorno sliko. Mi imamo od leta 2017 do leta 2023 6 tisoč upada rojstev v Sloveniji, kar pomeni, da imamo en del teh generacij že v predšolskem prostoru in tam do leta 2030 se nam bo to pomikalo v šolski prostor. To, kar sem prej začel, želim poudariti v bistvu današnji dogodek, mislim, podpis kolektivne pogodbe in pa dogovora v zvezi z urejanjem plač - govoril bom samo za sektor vzgoje in izobraževanja - pomeni en velik korak naprej. En bistven premik imamo na začetku kariere, ker podatki nam kažejo, da v preteklosti je mnogo diplomantov odšlo ven iz šolskega prostora oziroma se sploh ni vključilo v zaposlilo v šolskem prostoru. Potem, ko govorimo o učinkovitem ukvarjanju z učenci, pri katerih zaznavamo različne vzgojne odklone. Lahko povem, da imamo tukaj iz preteklega leta, torej v preteklem letu kar nekaj zelo konkretnih zadev, govorim predvsem o protokolu in aktiviranju vseh služb, ki se morajo oziroma se na sam protokol odzivajo. Govorimo o konceptu vzgojnega dela, ki je na nek način nastavljen v nacionalnem programu vzgoje in izobraževanja in ga bomo skozi predpise oziroma izvedbene predpise, ki jih bomo spreminjali v tem šolskem letu, za veljavnost 1. september 2025 tudi vgradili. Pa verjetno zagotovo ne bomo šli v nove dokumente, če govorimo o vzgojnem načrtu, o vzgojnem delovanju in tako naprej, ampak o umeščanju tega v dokumente, ki jih v šolskem prostoru imamo. Pa bi želel pri tem izpostaviti, recimo, letni delovni načrt, ker se mi zdijo pomembni vsi deležniki, tako starši, tako učitelji, kot tudi učenci. In letni delovni načrt je tisti akt, o katerem se govori vsako leto in ki se ga evalvira in sprejema vsako leto, tudi preko sveta staršev in preko upravljavskega organa, to je sveta zavodov.

V zvezi z vključevanjem tujcev. Velik del sem že pred kratkim pojasnjeval, ampak tukaj želim poudariti, da vključevanje tujcev v slovenske šole je neposredno povezano s trgom dela. Zaradi vedno večje potrebe po delovni sili se veča tudi število učencev priseljencev. Seveda se tukaj postavi vprašanje, na kakšen način in kako jih vključujemo. Mislim, da je bil prvi dober nastavek, ki ste ga sprejeli v Državnem zboru, Zakon o osnovni šoli, ki omogoča postopno vključevanje tujcev. Če zdaj govorimo o konkretnih aktivnostih, tečejo zelo konkretne aktivnosti v zvezi z zagotavljanjem dodatne sile, če temu tako rečem, ali pa dodatnih zaposlenih na tistih šolah, kjer je veliko število tujcev. Ne govorim zdaj o učiteljih, ker učiteljev nimamo, imamo pa druge profile, ki se lahko učiteljem pridružijo. Govorim tudi o učenju slovenskega jezika izven učilnic in rednega pouka. Se strinjam z vami, da če ne razumeš, je nemogoče 20 ur na teden nekaj poslušati, kar ne razumeš. In temu je namenjeno tudi povečanje aktivnosti, povečana aktivnost pri učenju slovenskega jezika. Na drugi strani imamo pa številne predmete, pa tukaj omenjam vzgojne predmete, kjer se verjetno oziroma zagotovo lahko učenci priseljenci prej vključijo v pouk kot pa pri matematiki ali slovenščini in s tem omogočamo tudi vključevanje oziroma socializacijo in pa inkluzivni pristop slovenske šole. V Sloveniji imamo zelo velike razlike. Mi imamo šole, ki imajo v povprečju 37 procentov priseljencev, To pomeni, da imamo tudi oddelke, v katerih je več kot polovica oddelka priseljencev, na drugi strani imamo šole, ki nimajo nobenega priseljenca in zato je potrebno načrtovati ukrepe skupaj z lokalnim okoljem. Tukaj v to operacijo, ki jo omenjam in jo pripravljamo in komuniciramo bomo vključili tudi lokalne skupnosti, ravno zaradi reševanja čisto konkretnih problemov in izboljšanja tega. Šolskega prostora smo evidentirali vse razmisleke, ki jih imajo predstavniki združenj, in smo se z njimi na čisto konkretnih stvareh v tem času tudi sestali. Včeraj smo se sestali z dekani pedagoških fakultet, kjer ocenjujemo, da kadrovsko krizo rešujemo lahko samo s tem, da se neposredno povežemo s kadrovskimi fakultetami in na drugi strani s tem povežemo tudi šole. Zato imamo pripravljen ukrep, s katerim bomo prišli še v letošnjem letu ali pa na začetku naslednjega leta tudi v Državni zbor, kjer bi želeli iz kohezijskih sredstev podpreti tudi te čisto konkretne aktivnosti vključevanja študentov pred zaključkom študija. To pomeni, da ne bodo učili, ampak bodo sodelovali pri izvedbi posameznih dejavnosti, kjer bodo šole za to tudi zainteresirane in jih bomo na ta način vpeljali v drugo stran, videnje pedagoškega procesa. Zdaj ga vidijo tako, kot ga čutijo, potem ga bodo pa videli oziroma čutili, kako je, ko ga izvajajo. Ocenjujemo, da je smiselno, da se študentje vključijo v prvi fazi tisti študentje proti koncu študija, v prvi fazi v razširjen program, ker je tam tudi motiv učencev večji za delo v posameznih skupinah in bodo tudi lažje nabirali svoje prve pedagoške izkušnje za delo, potem v večjih heterogenih skupinah.

Kar zadeva ugled učiteljskega poklica, sam mislim, da ga administrativno ne moremo urediti. Prepričan sem, da ga ne moremo. Lahko pa na eni strani peljemo promocijo učiteljskega poklica. Promocije ne vidimo kot oglašanje učiteljskega poklica, ampak en del promocije sem omenil ravno s tem vključevanjem študentov, študentov in zgodnjim vključevanjem potencialnih učiteljev v sam proces. Drugo je usposabljanje, kjer so že vzpostavljeni mehanizmi na ministrstvu za vzgojo in izobraževanje in že tečejo za predvsem delo na vzgojnem področju, ne zgolj na disciplinarnem, za disciplinarno področje so učitelji, disciplinarna področja so učitelji zelo dobro usposobljeni, nimajo pa izkušenj za to s samim vzgojno izobraževalnim delom razen to, kar dobijo v študijskem procesu in zato se nam zdi ta del podpore zelo pomemben. Jaz sem že kar v nekaj pogovorih na različnih lokalnih okoljih prosil, da se dogovorijo Mi imamo možnosti, da za mlade učitelje v lokalnih okoljih zagotovimo. Stanovanja, neprofitna najemnina pri stanovanjih in že danes je v regulativi določeno tako, da se v točkovnem sistemu lahko posamezno okolje opredeli do tega, da imajo, bom rekel, pozitivno diskriminacijo pri dodeljevanju stanovanj tiste skupine, ki jih družba v največji meri potrebuje in tu potrebujemo sodelovanje, po moje, dogovarjanje in tudi aktivnosti znotraj šolskega prostora.

Eno je potem zagotovo na nivoju pomanjkanja učiteljev, tudi plačna politika in pa napredovanje, ukrep, ki smo ga na ministrstvu sprejeli, pa smo ga že tudi komunicirali, da smo en slab mesec nazaj povečali kvoto kadrovskih štipendij s 100 štipendij na 300 štipendij in povečali vrednost štipendije z 200 evrov na 300 evrov mesečno, ker imajo ti štipendisti tudi pogodbo z zavezo za vključevanje v šole, torej za zaposlitev v šolah. Če smo imeli preteklo leto 2 tisoč 46 prijav na takšen razpis, lahko povem, da je bilo letos 307 prijav. Razpis je zaključen. Deficit najbolj deficitarne poklice, področje matematike, kemije, fizike in tako dalje. In te štipendijske sheme kaže vzdrževati tudi v bodoče in na tak način na daljši rok zagotavljati tudi zadostno število samih kadrov.

Naslednja zadeva, ki se dotika kratkoročnih ukrepov. V Državnem zboru je bil marca sprejet Zakon o osnovni šoli, v katerem je bil postavljen uzakonjen razširjen program osnovne šole. Mi smo v preteklosti v analizah ugotavljali, da zaradi stare oblike razširjenega programa se zgodi, da učenci odidejo k uram pouka, govorimo o osnovni šoli, učitelj podaljšanega bivanja pa marsikdaj ostane tudi sam, ker gredo učenci k različnim oblikam dejavnosti. Koncept razširjenega programa to rešuje, hkrati pa tudi glede na zakonske, zakonska določila na drugačen način stimulira učitelje, na drugi strani pa omogoča učencem, da se vključujejo v tiste dejavnosti, za katere so motivirani oziroma tiste dejavnosti, ki so jim blizu in v tem delu v povezavi z rešitvami, ki jih bomo prinesli sem rekel do konca tega leta ali v prvem mesecu naslednjega leta. Da se lahko učitelj zaposli za 20 procentov več kot polni delovni čas pri svojem delodajalcu. Zdaj smo imeli tako, da se je lahko zaposlil pri drugem delodajalcu. In to je izpogajano tudi s sindikati in je dogovorjeno z aneksom h kolektivni pogodbi, potem omogočamo, da tisti učitelji, ki so pripravljeni in sposobni tudi nekaj več delati dobijo za to tudi konkretno oziroma pošteno plačilo, tako kot so vrednoteni deli v kolektivni pogodbi, so določeni tudi novi faktorji za povečan obseg dela in to je tisti ukrep, ki ga lahko, s katerim lahko pomanjkanje števila kadrov na posameznih področjih nadomeščamo z obstoječimi kadri, ker če jih nimamo, jih praktično ne moremo nikjer dobiti. Potem pa v nadaljevanju, v naslednjem letu sledijo podzakonski akti, o čemer smo že govorili, včeraj smo odprli široko debato, ker tu pa potrebujemo strokovni konsenz na področju vzgojnega ukrepanja. V kratkem imamo sklican tudi pogovor z Zvezo svetov staršev Slovenije, kjer želimo doseči konsenz, kako na eni strani postaviti oziroma zamejiti te vzgojne odklone oziroma kako postaviti vzgojno ukrepanje in na drugi strani postaviti tudi mehanizme večje odgovornosti staršev. Te in pa vzgojni načrt z vzgojnim delovanjem in pa ocenjevanje. Mi se zavedamo, da je treba na področju preverjanja in ocenjevanja doseči konsenz, zato bomo s spremembo pravilnikov prihajali tako, da bo, da bodo veljali z naslednjim šolskim letom.

Tisto, kar želim v tem uvodnem delu še izpostaviti, je prenova učnih načrtov v razširjenem programu, bom samo par besed povedal. Torej, želim poudariti, da je priprava učnih načrtov v takšnem obsegu, kot poteka sedaj. Nekateri učni načrti, zlasti v izbirnem delu, so stari malo več kot dve desetletji, od leta 2011 pa prenove učnih načrtov ni bilo. Vmes je bila opravljena temeljita analiza, kjer so detektirani tudi vsi ti problemi, ki so bili zdaj našteti in reševanje tega je nakazano v izhodiščih, ki jih je sprejel strokovni svet. Rad bi pa poudaril, da gre tukaj za proces, proces, v katerem sodeluje 900 ljudi. Če bi bilo 900 ljudi soglasnih vnaprej, potem bi bila ta reforma po mojem nevarna. In je normalno, da prihaja znotraj strokovnih skupin tudi do različnih strokovnih trenj. Veliko je povedanega o tem, da je to preveč ljudi angažiranih, ampak če se pogovarjamo o 216 dokumentih po vertikali v predmetniku oziroma če jih razdelimo na razrede, se pogovarjamo o 428 dokumentih. In v tem procesu vidim, zato tudi prejšnji četrtek nisem želel komentirati področja športne vzgoje, ga tudi zdaj ne bom. V tem procesu vidim odgovornost vseh deležnikov in to smo se dogovorili tudi na včerajšnjem sestanku z dekani pedagoških fakultet nisem prej opazil. Lepo pozdravljeni. Da se tega skupaj tudi zavedamo, 250 univerzitetnih profesorjev sodeluje pri pripravi teh učnih načrtov, pa 500 učiteljev, pa 166 svetovalcev iz Zavoda za šolstvo, za vse te dokumente, ki sem jih razložil, zato verjetno se vsi strinjamo, da je potrebno izredno velika strpnost, izredno velika tolerantnost pri dogovarjanju in uveljavljanju različnih pogledov na različne strokovne rešitve in da bedimo nad tem, da bomo celotno časovnico, ki je bila postavljena tudi lovili, to pomeni, da začnemo s sprejemanjem strokovnih dokumentov na tak način, da se implementirajo 1. septembra. 2026. Do takrat nas čaka pa še faza "navduševanja" učiteljev; ker ko gre za tako veliko spremembo, prosim, da vzamete "navduševanje" v navednicah, ker gre za tako veliko spremembo, ki jo je treba vpeljati v šolski sistem usposabljanja ravnateljev in učiteljev. In potem priprava vseh mehanizmov za spremljanje uvajanja učnih načrtov. Da ne bi to trajalo predolgo, bodo povedali kolegi, bo povedala kolegica iz Zavoda za šolstvo, ker če bi sukcesivno uvajali prenovljene učne načrte, bi to trajalo devet let. Pa če začnemo 2026, potem vemo, da šele v sredini naslednjega desetletja zaključimo. Je bilo na Zavodu za šolstvo znotraj kurikularnih skupin tudi dogovorjeno, da gremo z uvajanjem v prvem, četrtem in sedmem razredu, z izjemo tistih predmetov, ki se začnejo v šestem razredu, zato da ne bi dvakrat vstopali v ta cikel uvajanja.

S tem je povezano še eno veliko področje. To je področje učbenikov in učbeniške politike. Najbrž se vsi strinjamo, da je to področje ob prenovi učnih načrtov potrebno tudi urediti. Mi vemo, da se sprejemajo samo učbeniki. Jaz vam lahko povem, da imamo v šolskem prostoru po podatkih, ki smo jih uspeli zbrati, razmerje od ena proti šest do ena proti deset v škodo potrjenih, se pravi, en delež potrjenih gradiv učbenikov, na strokovnem svetu pa šest deležev drugih gradiv. In da je to odraz 17-letnega stanja v šolskem prostoru nazaj, sem izračunal, kdaj je bilo ukinjeno sprejemanje delovnih zvezkov na strokovnem svetu. In od takrat naprej gre za neko ekspanzijo delovnih zvezkov. Tega ne želimo in tudi ne moremo narediti na pamet, zato smo se dogovorili, da bodo predmetne kurikularne komisije pripravile predlog o potrebnosti posameznih učnih gradiv za posamezne predmete in to bo tudi temelj za nadaljnje sistematično urejanje učbeniške politike, vse ostalo je samo preračunavanje denarja in pa vlaganje v sklade, kjer se potem kolektivi odločajo oziroma šole odločajo, kaj kupujejo. Jaz sem v ponedeljek na posvetu ravnateljev tudi prosil vse ravnatelje, da so v spomladanskem času, torej januarja, februarja in marca, ko sprejemajo šole na svojih aktivih sklepe o izbiri učbeniških kompletov, da temu posvetijo posebno pozornost, da o tem prediskutirajo na učiteljskih zborih in se racionalno odločijo za primerne učbeniške komplete.

Sam ocenjujem, da so to zelo konkretni ukrepi, ki jih peljemo sukcesivno v šolskem prostoru. Ene sem naštel, ki nam bodo pomagali prebroditi kadrovsko krizo v naslednjem, pa še enem šolskem letu. Ostali ukrepi so pa na nekoliko daljši rok, ki nam bodo krepili kakovost vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji. In samo še en podatek bi pri tem povedal. Ko smo pregledali kako se med seboj prepletajo aktivnosti, ki jih trenutno peljemo, in ukrepi, ki so jih pripravili strokovnjaki v nacionalnem programu vzgoje in izobraževanja, nacionalni program je do leta 2033, v tem trenutku zadevamo z aktivnostmi na predlaganih 80 ukrepov v samem nacionalnem programu. Zdaj, ne me držati za besedo, ampak mislim, da ima Nacionalni program predlaganih 302 ukrepa. Hvala lepa.

Hvala lepa tudi vam.

Zdaj pa dajem besedo vršilcu dolžnosti direktorja Direktorata za visoko šolstvo, gospodu Urbanu Kodriču, izvolite.

Hvala za besedo, predsedujoča.

Kaj dosti na temo izobraževanja do sekundarne ravni ne morem dodajati. Lahko pa povem, da je Vlada že za študijsko leto 2024/2025 podala usmeritve visokošolskim zavodom, po katerih morajo v okviru redne študijske dejavnosti povečati število programov, na katerih so imeli že v prvem prijavnem roku omejitev, med drugim tudi v primeru pedagoških programov. Tako da s tega vidika se tudi naše ministrstvo zaveda pomembnosti pedagoškega poklica in želimo omogočiti, da se na te programe vpiše še več dijakov oziroma kasneje bodočih učiteljev in profesorjev. Hvala.

PREDSEDNICA DR. MIRJAM BON KLANJŠČEK: Hvala lepa tudi vam.

Zdaj pa dajem besedo dekanji Pedagoške fakultete Univerze v Ljubljani doktorici Karmen Pižorn.

Izvolite.

Najlepša hvala za besedo.

Moje ime je Karmen Pižorn in sem dekanja Univerze v Ljubljani, Pedagoške fakultete. Drugače pa moja pot izhaja tudi iz desetletne prakse v šoli, tako da sem bila tudi kar nekaj let in poznam tako srednješolsko, osnovnošolsko raven in seveda zdaj pa univerzitetno.

Rada bi poudarila, da pri nas na Univerzi v Ljubljani, Pedagoški fakulteti torej, izobražujemo bodoče pedagoške delavce in delavke v kar velikem številu, torej, veliko število programov, tako predšolski, predšolska vzgoja, ki je visokošolski študijski program, potem pa imamo kar celo vrsto univerzitetnih programov, razredni pouk, socialna pedagogika, specialno rehabilitacijska pedagogika, logoped in surdopedagogika, likovna pedagogika, dvopredmetni učitelj, tukaj gre za sedem smeri, od biologije, fizike, kemije, matematike, tehnike, gospodinjstva in tako naprej. Pri nas na prvi stopnji torej lahko študent vpiše dva predmeta na teh naravoslovnih vezavah, medtem ko potem na drugi stopnji pa ima od, mislim, da lanskega leta oziroma bilo je že prej, ampak predvsem sedaj, se je pojavila tudi možnost, da vpisujejo enopredmetne študijske programe, torej samo biologijo, nadaljuje samo z biologijo ali fiziko ali matematiko, Torej, da nekdo lahko postane učitelj na primer razrednega pouka, mora opraviti na prvi stopnji štiri leta in potem še na drugi stopnji eno leto. Torej vsi od, bi rekla, prvega razreda osnovne šole naprej morajo imeti torej dokončan magistrski študijski program.

Zdaj pa, da bo malo bolj zanimivo, sem prinesla tudi številke zraven, da boste lahko videli, koliko imamo vpisanih posameznih, torej študentov, na posamezne študijske programe. In zraven bom tudi povedala, ali smo na prvem vpisnem roku tudi zapolnili mesta. Torej, na univerzitetnem študijskem programu, Logopedija in surdopedagogika, imamo danes v prvem letniku 23 študentov in smo tudi vse, vsa mesta zasedli. Tukaj smo, bi rekla, precej povečali. Začeli smo s 15 oziroma še pred leti smo imeli vpis na vsaki dve leti, torej, sedaj imamo vsako leto in nekako smo nadaljevali od 15 pa zdaj tudi, torej jih imamo 23. Zdaj, verjetno boste rekli zakaj pa še ne več? Problem je, da morajo ti študenti odhajati na prakso, praksa pa ne more biti, ne vem, če ste kdaj že bili ali pa ste otroka peljali k logopedu, takšna, da bi tam sedelo deset študentov, zraven pa, mislim, zraven pa samo logoped in otrok. Kako bi se otrok počutil? Torej, tukaj so možne samo zelo majhne skupine in nam ne omogoča zaenkrat, vsaj praksa, tukaj, potrebujemo vedno tudi pomoč prakse, da bi vključevali v same programe več študentov. Tudi to, kar je, če lahko rečem, kolega iz visokega šolstva povedal, da želijo, da vpišemo več študentov, mi za to potrebujemo tudi sredstva, potrebujemo kadrovska sredstva in potem bom tudi povedala, na katerih, na katerih področjih potrebujemo pomoč.

Razredni pouk je bilo tako, da lansko leto nismo zapolnili vseh programov v prvem vpisnem roku. Namreč, zelo se razlikujejo študenti, ki so, ki jih sprejmeš v prvem vpisnem roku ali pa jih dobiš v drugem vpisnem roku, ker je to lahko druga ali tretja želja. In tako opažamo, da je drugi letnik ni tako uspešen, da je kar nekaj študentov odpadlo, medtem ko letos pa smo zapolnili vsa mesta že v prvem roku in tudi opažamo, zdaj sicer samo mesec in pol, vendar upamo, no, vsaj, da bodo ti študenti uspešnejši.

Potem na socialni pedagogiki vedno zapolnimo vsa mesta, torej, to so predvsem strokovnjaki, ki se ukvarjajo z vedenjsko, z vedenjskimi in čustvenimi težavami otrok. Kot veste, je teh otrok vedno več, zato je tudi potreba po njih, no, in nekako ta mesta tudi vedno zapolnimo, 37 jih imamo danes v prvem letniku.

Specialno rehabilitacijska pedagogika, mogoče kdo pozna, to je bilo včasih defektologija po starem in danes jih imamo 37, Tukaj dobimo dobre študente in tudi vedno zapolnimo vsa mesta. Enako, tudi na logopediji in surdopedagogiki.

Potem na likovni pedagogiki odpremo približno 25 mest in tudi vedno zapolnimo. Na predšolski vzgoji, tako na izrednem kot na rednem študijskem programu, tudi zapolnimo vsa mesta in jih imamo 55 na izrednem, pa 52 na rednem študijskem programu.

Sedaj pa prehajam na tiste, tiste študijske programe, kjer imamo iz leta v leto večje težave, torej v prvem letniku na biologiji in gospodinjstvu, imamo od 25 razpisanih mest 13 študentov, na biologiji, kemiji od 30 21 mest, na fiziki, kemiji od 10, 2 na fiziki, matematiki 17 od 30, fizika, tehnika trije od desetih, gospodinjstvo, kemija, dva tudi od desetih, matematika, računalništvo 22, pa smo jih razpisali 35, matematika, tehnika, tukaj 11 od 15, ker smo morali tudi zmanjševati. Namreč, ko imamo reakreditacijo na univerzi, nas vedno vprašajo, torej, zakaj na primer razpišemo toliko več mest, potem pa jih ne moremo zapolniti. Tako da mi si ne moremo dovoliti, da bi razpisovali tako visoka mesta, potem pa bi torej sprejeli samo manjše število študentov.

No, zdaj pa, kako je na drugostopenjskem študijskem programu? To pomeni, tam, kjer bodo zdaj pa učitelji, torej po, če bo vse šlo torej po nekem načrtu in če bodo magistrirali v tem študijskem letu, se bi potem seveda lahko že zaposlili. Ja, zdaj, na primer, izpostavila bom seveda tista pereča področja, na primer nam, ne na biologiji, no, tule gledam, imamo šest študentov, biologija, gospodinjstvo, torej, to so dvopredmetni šest, biologija, kemija deset, fizika sedem, to je enopredmetni, fizika, matematika pet, fizika, tehnika eden, gospodinjstvo, kemija 4, kemija 6, matematika 14, matematika, računalništvo pet, matematika, tehnika štiri, računalništvo, tehnika celo nobenega.

No, tudi kar se tiče poučevanja na razredni stopnji, recimo jih imamo 37 skupaj z izrednimi in poučevanje na razredni stopnji za angleščino 23, kar je tudi veliko manj od 90, če se spomnite v prvem letniku. Torej, na naši fakulteti se res trudimo, da bi torej usposabljali te študente, da bi res bili čim bolj kakovostno usposobljeni. Zdaj, trenutno poteka tudi program, to je prenova pedagoških študijskih programov, v kateri sodelujejo vse tri univerze torej in vse tri pedagoške fakultete. Torej, kamor vnašamo predvsem informacijsko komunikacijske spretnosti, torej predvsem delamo na IKT spretnostih in pa vnašamo tudi vse cilje trajnostnega razvoja. Veste, da je ciljev trajnostnega razvoja 17, od odprave revščine, odprave lakote in tako naprej, ne bom vseh naštevala in tako vsaj upamo, da jih nekako nadgrajujemo njihovo znanje.

Včasih me tudi sprašujejo kako je s študenti, ali so usposobljeni za učence s posebnimi potrebami. Na Univerzi v Ljubljani, Pedagoški fakulteti, imajo vsi študentje že predmet, obvezen predmet s področja specialno rehabilitacijske pedagogike, torej se s tem že soočajo in prav tako tudi dobijo nekaj znanja, učenci torej s težavami, ki jih imajo na področju vedenja in čustvovanja.

Torej, kje potrebujemo pomoč? Mi se srečujemo z grozovito prostorsko stisko in okoljem, v katerem študirajo naši študentje. Namreč, če pridete pri nas na fakulteto, je to daleč stran od kakšne recimo Fakultete za računalništvo, kjer se vse, kjer je vse svetlo, mi imamo ogromno predavalnic, ki so temne, brez vsakih oken in vsi naravoslovni predmeti so v kleti, kjer je tudi, vsakič kaj v poplavi. Torej pričakujemo res večjo finančno pomoč, da bomo lahko sploh vztrajali še naprej. Prav tako potrebujemo pomoč pri promociji študijskih programov. Naredili smo že veliko, sami se trudimo na Informativi, hodimo po šolah, torej res delamo, kar lahko, je pa tako, da nimamo pa finančnih sredstev za to, da bi promocijo izpeljali na torej nek profesionalen način. No, včeraj, ko smo bili na tem sestanku pri ministru Logaju, je nekako nakazal, da bo možno sodelovanje in da bo možno tudi finančno tukaj priskočiti. Ne potrebujemo pomoč niti pri idejah, niti pri vsebini, niti pri strokovnosti, potrebujemo pa pri izvedbi.

Podpiramo štipendijsko politiko, to mislim, da se res pozna, vendar bi res predlagali, da tam, kjer gre za predmete, ki so res deficitarni, namreč, če pogledate, koliko učiteljev ni usposobljenih, pa poučuje tehniko, je res skrb, mislim, te lahko postavi v nek položaj skrbi. No in tukaj bi jaz rajši predlagala, da bi se povečale štipendije za tako močno deficitarne poklice. Nameravamo tudi prirediti poletne šole za dijake, pri nas tudi že potekajo tudi priprave za osnovnošolce, ki se pripravljajo na tekmovanje iz fizike. Ampak potem se jih seveda ne vpiše veliko pri nas na fiziko. Rada bi poudarila, da celotna družba prispeva k temu, ali se nekdo odloči, ali gre za učitelje ali se pač ne odloči. In spomnim se študentke, ki so ji odsvetovali zato, ker je bila zlata maturantka, da bi se vpisala na razredni pouk. Danes je to ena najboljših učiteljic razrednega pouka pri nas, opravlja tudi doktorski študij. Vsi skupaj nosimo veliko odgovornost do tega in jaz mislim, da je skrajni čas, da se, torej, da podpremo pedagoški poklic in da pomagamo. Mi bi radi pač torej na konkretnem programu promocije delovali pozitivno. Spomnim se Fincev in kolega s katerim sem sodelovala, ki je rekel, da je vedno dobro delati na dobri praksi, dobrih primerih, ker ti potegnejo za sabo še ostale. Hvala lepa.

Hvala lepa tudi vam. Zdaj pa mislim, da predstavnice oziroma dekan Pedagoške fakultete iz Maribora ni med nami. Se je opravičila. Smo dobili opravičilo, ne, dobro, saj ni bistveno, pa če ni. Zdaj pa dajem besedo prav dekan Pedagoške fakultete Univerze na Primorskem, doktorici Amaliji Žakelj. Izvolite. Se opravičujem, seveda se opravičujem. Zapušča nas minister, ker ima druge obveznosti in nadomešča ga pa državna sekretarka gospa Janja Zupančič, ki bo pripravljena za odgovore. /oglašanje iz klopi/

Jaz zelo obžalujem, da gospod minister nima časa ostati, ta seja je bila napovedana kar nekaj časa, seveda je drugače in primerna glede na to, da so tukaj vsi ti, ki želijo povedati svoje mnenje in tudi mi, ki smo pač sklicali to sejo in vsi ostali kolegi, in bi bilo prav, gospod minister, da ostanete z nami, pa da tukaj razpravljamo na to temo zaradi katere sedimo. Prosim, predlagam, da vendarle, če se le da, ostanete.

Hvala. Besedo dajem ministru. Izvolite.