Lep dober dan! Začenjam 109. sejo kolegija. Vse prisotne lepo pozdravljam!

Obveščam vas, da vam je bilo včeraj in danes tudi posredovano novo gradivo k 1. točki dnevnega reda.

Nadomeščanj ni, prisotni smo vsi.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA - DOGOVOR O SKLICU IZREDNE SEJE DRŽAVNEGA ZBORA.

S sklicem seje kolegija, z včerajšnjim in današnjim dopisom, ste kot gradivo k tej točki prejeli štiri zahteve, in sicer eno zahtevo s strani skupine poslank in poslancev s prvopodpisano Jelko Godec, dve zahtevi s strani skupine poslank in poslancev s prvopodpisano magistrico Natašo Avšič Bogovič ter eno zahtevo s strani skupine poslank in poslancev s prvopodpisanim doktorjem Matejem Tašner Vatovcem za sklic izredne seje Državnega zbora. Glede tega vam moram povedati, da sem od Poslanske skupine SDS prejela dopis, in sicer poziv za umik Predloga za razpis posvetovalnega referenduma o Predlogu zakona o dodatku k pokojnini za izjemne dosežke na področju umetnosti iz dogovora o sklicu izredne seje Državnega zbora, in sicer pravijo, da k umiku te točke z dnevnega reda izredne seje pozivajo, ker gre za kršitev 184. člena poslovnika, ki določa, da se predlog uvrsti na dnevni red prve naslednje seje Državnega zbora, če je vložen najkasneje 30 dni pred to sejo. Ta rok po njihovem mnenju še ni iztekel in da je bil predlog za razpis posvetovalnega referenduma vložen 22. 11. Po mnenju poslanske skupine SDS bi glede na vloženo zahtevo Državni zbor upošteval določbo 184. člena poslovnika, o predlogu odločal šele čez 30 dni in da Državni zbor na podlagi istega člena uporablja to prakso v vseh enakih primerih aktualnega mandata Državnega zbora. In na to, da bi bilo po poslovniku Državnega zbora z glasovanjem potrebno počakati najmanj 30 dni, je ob zadnji podobni kršitvi Poslovnika Državnega zbora opozoril tudi pravni strokovnjak; niso niti povedali, kateri. Glede teh 30 dni sem jaz že kar nekaj veliko govorila. Nazadnje res ta rok ni bil spoštovan, če govorimo o 30 dneh čakanja s strani nekega organa, če pač to tako razlagam, in sicer v primeru priznanja Palestine, ko sem sama v bistvu zaznala tudi zlorabo zahteve za posvetovalni referendum, in sicer s tem, ko se je zahteva vložila, umaknila, potem spet vložila. Jaz sem se kar veliko pogovarjala o tem roku 30 dni, do zdaj mi prav nihče ni vedel povedati, kakšen je namen. Pravna določila v pravni državi ne morejo obstajati brez namena, nek namen mora biti. Rokov, ki bi določali neaktivnost, pasivnost nekega državnega organa, jaz sama ne poznam, tudi mi noben drug ni kakšnega takega roka predstavil. Zdaj, če bi razlagali to tako, kot je Državni zbor to razlagal v prejšnjih mandatih, potem je pač treba zahtevo dati dobesedno v predal. Čaka 30 dni brez nekega namena, ne vemo, zakaj, in po 30 dneh, najprej po 30 dneh, lahko pa tudi kasneje, predvidevam, se to vzame iz predala in da na dnevni red. Parlamentarne prakse se spreminjajo, tako kot se vsaka praksa in razlaga prava spreminja. Jaz sem se odločila za razlago, da je treba zahtevo za sklic oziroma za razpis posvetovalnega referenduma dati na obravnavo, to se pravi na sejo, v roku 30 dni po tem, ko je vložena. Tako to določbo tudi lahko razumemo oziroma jo nekateri tudi tako razumejo, tudi sama sem jo tako razumela, nisem posegala v parlamentarno prakso dokler nisem zaznala, da prejšnja parlamentarna praksa ni bila namenjena ničemur drugemu kot zgolj temu, da se je zakonodajni postopek zavlekel za najmanj 30 dni, drugega namena ni oziroma vsaj jaz ga nisem, slišala nobene argumentacije glede tega. Vsak rok mora biti postavljen za to, da sili naslovnika k aktivnosti, ne pa k pasivnosti.

To je moja razlaga. Zato bom ta predlog za razpis posvetovalnega referenduma uvrstila v dnevni red, tako da zdaj vam samo še povem kaj je predlog. Predlagam, da se na podlagi vseh prej, ki sem jih že prej navedla, navedenih zahtev, skliče ena izredna seja Državnega zbora, pri čemer v zvezi s sklicem 89. izredne seje predlagam sledeče; predlog dnevnega reda bi bil naslednji: 1. točka - Predlog priporočila v zvezi z delovanjem Javnega zavoda Radiotelevizija Slovenija, 2. točka - Ponovno odločanje o Zakonu o spremembah in dopolnitvah Zakona o dohodnini, 3. točka - Ponovno odločanje o Zakonu o spremembah in dopolnitvah Zakona o davku na dodano vrednost, 4. točka - Ponovno odločanje o Zakonu o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2025 in 2026 in 5. točka - Predlog za razpis posvetovalnega referenduma o sprejemu Predloga zakona o dodatku k pokojnini za izjemne dosežke na področju umetnosti.

Datum seje: četrtek, 28. novembra 2024 ob 10. uri do zaključka seje. Najava časa za razpravo: za poslanske skupine ena točka, po tretjem odstavku 67. člena Poslovnika, pri 1. točki do 15 minut za dopolnilno obrazložitev predlagatelja predloga priporočila, to je skupina poslancev s prvopodpisano Jelko Godec in do 60 minut za razpravo predlagatelja ter do 15 minut za predstavitev mnenja in do 60 minut za razpravo Vlade. Pri 2., 3. in 4. točki v skladu s 148. členom Poslovnika Državnega zbora, pri 5. točki pa do 15 minut za dopolnilno obrazložitev predlagatelja predloga za razpis referenduma, to je skupina poslancev s prvopodpisano Jelko Godec in do 15 minut za morebitno predstavitev mnenja Vlade ter do 60 minut za razpravo predlagatelja in do 60 minut za razpravo Vlade.

Kdo želi besedo? Izvolite, kolega Cigler Kralj.

Hvala lepa, predsednica.

Dober dan vsem!

V Poslanski skupini Nove Slovenije smo tudi proti temu, da je 5. točka, ki ste jo prebrali, na dnevnem redu te izredne seje Državnega zbora. 184. člen Poslovnika Državnega zbora zahteva, da se predlog za razpis referenduma uvrsti na dnevni red prve naslednje seje Državnega zbora, če je vložen najkasneje 30 dni pred to sejo. To pomeni, da bi z glasovanjem o posvetovalnem referendumu morali počakati vsaj 30 dni. Zdaj, v odzivu na vašo razpravo in vaše utemeljitve, zakaj ne boste čakali tega roka, bi rekel samo tole; Poslovnik se ni spremenil, nismo ga spremenili. Poslovniška praksa je bila 30 let pravzaprav v celotni zgodovini slovenskega parlamenta in parlamentarizma, se je ta 30 dnevni rok za odločanje o posvetovalnem referendumu spoštoval, do nedavnega ste ga tudi vi spoštovali in nekaj se je pa spremenilo, da ste spremenili svojo pozicijo in svoje tolmačenje Poslovnika, in sicer, spremenilo se je, kot ste sami povedali, pri točki priznanje Palestine, ki je imela pred evropskimi volitvami visoko javnomnenjsko podporo. Predsednik Vlade iz vaše stranke si je zadal, da bo ta sklep sprejel na žive ali mrtve pred evropskimi volitvami in zato ste takrat prvič precedenčno kršili poslovniški rok in tako protipravno dosegli urgentno obravnavo in sprejem tega sklepa, kar sam kot politolog, kot poslanec in tudi Poslanska skupina Nove Slovenije dojema, da ste tudi nekako sokrivi poraza zakonodajne veje oblasti pod težo pritiska izvršilne veje oblasti. Torej, tu moram reči, da v razmerju zakonodajne veje oblasti, ki bi morala biti nadrejena in po moči nad izvršilno ali pa vsaj v nekem ravnovesju, check and balances, ste pripeljali do tega, da smo pod pritiskom izvršilne veje oblasti, predsednika Vlade klonili, ste klonili, saj nismo vsi, ker smo mi nasprotovali temu in niste zdržali tega pritiska, kar je izredna škoda za slovenski parlamentarizem.

Zdaj, predlagatelji umika te 5. točke z dnevnega reda so nekaj utemeljili, tukaj jih ni. Mi pa imamo kar konkretno tudi citate enega od teh uglednih profesorjev, oni niso navedli koga, mi imamo pa, ker se še zelo dobro spomnimo razprave iz tistega časa, ki je nekako tudi podal svoje mnenje na vaše, saj bom povedal, na vaše sklicevanje na 60. člen Poslovnika, ki nekako v četrtem odstavku določa, da za izredno sejo ne veljajo roki iz tega poslovnika, je ta ugledni profesor in predstojnik katedre za upravno pravo Pravne fakultete Univerze v Ljubljani doktor Rajko Pirnat za vašo razlago tega nespoštovanja Poslovnika in poslovniškega roka dejal, zdaj pa citiram, da ne boste meni pripisovali teh besed: "Ta razlaga je nora in nesprejemljiva. Zdaj imamo razlago, kot da noben rok v poslovniku ne velja nič, če skličeš izredno sejo, kar je nora in nesprejemljiva razlaga. Osebno mislim," še vedno je to citat, "da je to precej resna kršitev poslovnika." Konec citata. Očitno je, da je predsednica Državnega zbora to razlago uvedla, to novo razlago prvič v zgodovini slovenskega parlamentarizma uvedla zgolj za to, da je lahko predsednik Vlade tik pred volitvami v Državni zbor dosegel priznanje Palestine kot všečno predvolilno potezo. Ta poteza je imela tudi visoko javnomnenjsko podporo takrat in od takrat naprej Poslovnik velja drugače kot do zdaj, brez da bi mi Poslovnik spremenili. Ni problem, če se mi dogovorimo Poslovnik spremenimo, se dogovorimo, da so to nova pravila in zdaj delujemo tako. Ne, kar naenkrat se je samo razlaga spremenila, poslovnik pa ne, brez, da bi Komisija za poslovnik, vsaj jaz nimam tega vedenja, spremenila razlago tega člena ali pa teh členov, teh določb. Človek se vpraša kdo ima zdaj prav. Predsednica Državnega zbora trdi, da njena odločitev stoji, da je pravna, da je zakonita, da je tudi politično nesporna. Na eni strani imamo predsednico Državnega zbora, s temi trditvami in z pač dogajanjem okrog priznanja Palestine. Na drugi strani imamo 30 let poslovniške prakse in pa zelo jasno in eksplicitno mnenje profesorja doktorja Rajka Pirnata. Kdo ima prav? Jaz mislim, da naj se vsak tu sam potem odloči, ampak nasprotujem uvrstitvi tega, te točke v dnevni red te izredne seje Državnega zbora.

Hvala lepa. Jaz seveda ostro demantiram to, da bi izvršilna veja oblasti name izvajala kakršenkoli pritisk. Name nihče ne pritiska. Če pa bi, tega niti ne bi dovolila, pa mislim, da me dobro poznate, da veste, da je temu tako.

Tudi sam avtor oziroma eden od avtorjev poslovnika, s katerim sem se pogovarjala, mi je povedal, da ta rok ničemur ne služi, ničemur in da pravzaprav niti ne ve, zakaj naj bi ta rok bil. Ena od razlag, ki sem jo slišala, zakaj naj bi ta rok bil, je bil zato, da se premisli. Premisli kaj? Premisli kdo? V zvezi s čim? Tako da dejstvo je, da se je praksa zavlačevanja s temi vlaganji zahtev za posvetovalni referendum, zavlačevanja zakonodajnega postopka začela okrog leta 2016, 2017, prej je bila praksa različna, kolikor sem slišala. Tudi vem, da so službe hotele, opozarjale na to določbo, nesmiselno določbo, nenamensko določbo, službe so na to opozarjale, sem bila opozorjena, so želele to spremeniti, ampak politične volje seveda ni, ker je potrebna dvotretjinska večina za spremembo Poslovnika in ni politične volje, da bi se to spreminjalo, ker je to zelo dober zavlačevalni manever. Tudi z moje strani je bilo pisano na Komisijo za poslovnik, da naj se Komisija za poslovnik usede, o tem pogovori. Predsednica Komisije za poslovnik tega ni želela. Dejstvo pa je, da da, jaz sem trenutno na funkciji predsednice Državnega zbora in sprejemam tudi odgovornost za te odločitve. Zakonodajni postopek ni namenjen temu, da bodo opozicija ali koalicija drug drugemu metale polena pod noge s temi postopki. Zakonodajni postopek je namenjen državljankam in državljanom. In kaj koristi državljankam in državljanom to, da se neka zahteva vloži v predal za najmanj 30 dni. Najmanj 30 dni, spoštovani gospod Cigler Kralj. Lahko za več, maksimalnega roka ni. In ponovno poudarjam kot nekdo, ki je pravo preučeval, tudi z vidika razvoja prava. Ja, sem, žal, se zelo dobro zavedam, da pravila, pravna pravila morajo imeti namen in smisel, ne pa, da so postavljena kar tako, in da se morajo brati pravna pravila smiselno, imamo več razlag, ne samo besedno, imamo namensko razlago, imamo historično razlago, ki jo jaz postavljam nad besedno razlago in sprejemati neka pravila samo za to, da so brez namena, to ni pravo, kakršnega si želimo. In še enkrat poudarjam, roki po mojem osebnem mnenju ne morejo biti namenjeni temu, da državni organ, ki je tukaj, ne zaradi sam sebi namen, ampak namenjen državljankam in državljanom, njim, državni organ ne more imeti roka, ki bo določal, da državni, ta isti državni organ ne bo nič naredil. To je vsaj zame, kot nekoga, ki sem pravo uporabljala v praksi, nekaj popolnoma absurdnega. Roki so v pravo postavljeni za to, da se subjekt, kateremu so namenjeni, aktivira, ne pa za to, da se nič ne naredi, in še to na tak način, da se najmanj ta rok, to se pravi, ta 30 dnevni rok nič ne naredi, pri čemer ni razlage zakaj mora torej teči teh 30 dni. Čemu, kaj se bo spremenilo v teh 30 dneh, razen tega, da bo agonija, ker je zakonodajni postopek s tem oviran. Kaj se bo spremenilo? Se bo premislil predlagatelj. Predlagatelj se lahko premisli do konca, dokler ni akt sprejet, ga lahko umakne kadarkoli. Če se je tako razlagalo, ta razlaga tudi po mnenju tistega, nekega pravnega strokovnjaka, pa ne bom rekla zdaj, ne bom ga imenovala, ker ga tudi spoštovani predlagatelji niso imenovali, ta rok več ne vedo čemu je pravzaprav bil namenjen. Lahko da je celo ostanek kakšnega drugega instituta, morda ostanek predhodnega zakonodajnega referenduma, ki smo ga včasih poznali in je ostal v Poslovniku, in seveda je zdaj priročna, priročna stvar, da se uporablja za to, da se zakonodajni postopek ovira. Jaz vem, da so vsake spremembe težke, ampak spremembe so. Spreminjajo se pravna pravila, spreminja se tudi praksa po teh pravilih. Ni to nič novega. In ko enkrat spoznamo, da smo prišli do absurda in mi smo prišli do absurda, potem, ko smo odločali o priznanju Palestine, smo prišli do absurda, zaradi tega, ker predlagatelj torej lahko neprestano vlaga in umika, vlaga in umika, vlaga in umika to zahtevo, in od kdaj naprej potem teče ta 30 dnevni rok. To smo prišli do absurda. Jaz bom vedno pravna pravila razlagala v korist, v dvomu v korist ljudi tam zunaj, ker smo za njih tukaj, nismo sami sebi namen, za njih smo. In jaz menim, da je v veliko večjo korist volivk in volivcev, da zakonodajni postopek teče nemoteno ne pa, da se čaka da priteče še en mesec, najmanj en mesec, lahko pa več. Ste želeli besedo, spoštovani? Kolega Tašner Vatovec, potem pa gospod Cigler Kralj.

Se sicer nisem mislil oglašati, ampak jaz se precej strinjam z vami, predsednica.

Dve stvari. Posvetovalni referendum je akt Državnega zbora. Državni zbor je neko zadevo, ki jo ima v obravnavi dlje časa verjetno že premlel. Poslanske skupine ali pa poslanci so verjetno imeli nek čas, da se odločijo zakaj bi o neki zadevi sprožili posvetovalni referendum, zato se tako iz zdravorazumskega vidika postavlja vprašanje, zakaj bi morali čakati še 30 dni in seveda to ni orodje koalicije ali pa opozicije, ampak je orodje Državnega zbora. Državni zbor kot celota mora pač z večino izglasovati posvetovalni referendum.

Druga težava, ki jo imam je pa ta, da v zakonu je opredeljen, čemu je namenjen posvetovalni referendum. To niso referendumi na posamične zakone, ampak so neki splošni referendumi za posvetovanje o splošnih zadevah, ki so mislim, da piše v zakonu in da imajo širši pomen za celotno državo. Zdaj, če so to penzije za kulturnike, nisem čisto prepričan pa imeli smo veliko primerov, ne samo v tem mandatu, tudi v prejšnjem. Jaz mislim, ja, da ne znamo uporabljati kot Državni zbor, če sem zelo mil tega, tega, tega, tega instituta. Pač državni posvetovalni referendum bi moral biti res namenjen vprašanjem, kot so bila recimo prostovoljna pomoč pri končanju življenja, neko širše družbeno vprašanje kjer nimamo še zakonskega predloga ali pa ga je potrebno oblikovati ali pa pač tudi, če je, ampak da se sploh preveri ali Slovenija kot skupnost želi neko stvar. Tako da ja, jaz se strinjam s tem. Očitni znaki so, da ne gre za iskren, iskren namen preverjanja utripa javnosti, ampak za zavlačevanje postopkov. V tem mandatu smo to eksponentno opazovali od prvega dne. Tako da, jaz mislim, da tu ni težav, se pa verjetno moramo, to se pa strinjam, v Državnem zboru preko Komisije za poslovnik pogovoriti in dogovoriti o tem kako se bo vodil postopek posvetovalnega referenduma v tem Državnem zboru, zato ker trenutno pač je ta del Poslovnika pomanjkljiv kot je pomanjkljiv tudi ZRLI. Hvala.

Takoj bom dala tudi vam besedo, gospod Cigler Kralj. V bistvu bi pa rada res prebrala za vse tiste, ki nas gledajo, to določbo. Res bi rada prebrala, zaradi tega, da bomo enkrat vedeli o čem govorimo in zakaj se ta določba razume lahko na en in drug način. Gre za tretji odstavek 148. člena poslovnika, ki pravi tako: "Predlog se uvrsti na dnevni red prve naslednje seje Državnega zbora, če je vložen, najkasneje 30 dni pred to sejo." Jaz sem to, ko sem prebrala, razumela, da je treba predlog dati v roku 30 dni na sejo. Tako sem jaz razumela to določbo. Potem so me pač govorili vsi, da je praksa tukaj drugačna. Nekaj, kar v bistvu nikoli še nisem videla na kakšen način bi se roki šteli. Ampak meni ta določba pove, pa jaz verjamem, da še marsikomu, da je treba predlog za posvetovalni referendum uvrstiti na naslednjo sejo v roku 30 dni. To sem jaz tako razumela seveda dopuščam, da pa to kdo razume tudi drugače. Če gledam čisto besedno razlago. In ker mi je besedna razlaga omogoča različne interpretacije sem pa šla na naslednjo: kaj je namen te določbe? In potem še na historično: od kje pravzaprav je ta določba se vzela? In kot smo ugotovili, naj bi bil to ostanek predhodnega zakonodajnega referenduma, ki ga zdaj več v naši ureditvi ne poznamo. In vsi argumenti, ko sem jih dala skupaj, so mi pač povedali, katera razlaga je smiselna, tudi razumljiva, lahko se razume besedno tako in je izhaja tudi iz nekega historičnega namena. Predvsem pa še enkrat, namen je tisti, ki ga pravzaprav mora neka določba zasledovati. Pri tem pa še enkrat res zavračam, da bi predsednik Vlade tukaj imel pa kakršnokoli vlogo. Odločitev je na meni in zanjo prevzemam vso odgovornost. Ker to, da mi nekdo govori, da je name pritiskal predsednik Vlade, kar ni res, ker imam svojo glavo in ne rabi pritiskati name, in tudi ne pritiska pri nobenih odločitvah. In to zavračam, pri vseh nadaljnjih ali pa prejšnjih, ko ste mi govorili, da se z mano lahko... Z mano se ne da manipulirati, žal. In tudi predsednik Vlade z mano ne manipulira. In ne bo. In odločitev za zadevo Palestina je na mojih ramenih in prevzemam odgovornost.

Kolega Cigler Kralj, izvolite.

Hvala lepa.

Saj nisem pričakoval, da bo kdo od kolegic ali pa kolegov iz koalicije podprl stališče Poslanske skupine NSi, tako je pričakovano. Ampak je pa tu še vedno na mestu pripomba mojega kolega Jožefa Horvata, še ne dolgo nazaj, ko je rekel: "Odpuščamo, dementni pa nismo." Torej, odziv na kolega Vatovca, ki ga zelo spoštujem, dolgoletnega parlamentarca, moram samo spomniti, ker nismo dementni, na to, da še ni dolgo nazaj, ko je KUL opozicija, takratna, mislim, da, ne me čisto za besedo držati, ampak ene desetkrat uporabila instrument posvetovalnega referenduma ravno s tem namenom. Zdaj oni trdijo, da takrat so ga uporabili, mi ga pa zdaj zlorabljamo. Razumete poanto? Hočem samo povedati, da če imamo neko določbo, jaz nisem pravnik, sem politolog in še kako razumem, spoštovana predsednica, to, kar ste rekli, da se stvari spreminjajo, da se prakse spreminjajo in tako naprej. Ampak hkrati imamo pravo, verjetno boste pravniki, nekaj vas je tukaj, pravo imamo zato, da imamo jasna pravila igre. In tukaj smo se že nekajkrat zataknili v tem mandatu, pa tudi v kakem od prejšnjih. Torej, če je v nekem pravnem aktu, si jaz razlagam, napisano, da nekaj gre tako, je dobro, da gre tako. Če obstaja večinsko mnenje in če je to vedno bolj nevzdržno v tisti skupnosti, za katero velja ta določba, potem se najde kritična masa in to določbo spremeni, tako, da bo bolj odgovarjala dejanskemu stanju. Je res? Pa nisem pravnik. In tukaj do tega ni prišlo. Zdaj pa, če imamo pa mi neko arbitrarno zadevo, pred tremi leti je lahko bila uporabljena, je bil uporabljen instrument tega, zdaj je pa zlorabljen, ker ga nepravi uporabljajo. To je, bi rekel, prvi odziv na to, kar je bilo povedano.

Drugič, za volivke in volivce smo tukaj - res je. Res je, saj so nas oni izvolili, nekateri bomo, ne bomo, ne vemo vnaprej, izvoljeni, nikoli ne vemo. Ampak vsak dela po svoji vesti najboljše, kar zmore. In zdaj poslušajte, kako jaz berem ta trud nas očrniti, da zlorabljamo ali pa skušamo zlorabiti, vas pa, da branite interese volivk in volivcev in ljudi. Naj si ljudje potem sami, naj si potem sami izoblikujejo mnenje, kdo in kako dela za volivke in volivce. Namreč, gre za razpis posvetovalnega referenduma o Predlogu zakona o dodatku k pokojnini za izjemne dosežke na področju umetnosti. Jaz in moji volivci, s katerimi imam stik, berejo to tako: ljudem, ki so 40 let vplačevali, pa ne malo, v pokojninsko blagajno, boste znižali pokojnine - ste jim jih že, z obveznim dodatkom za zdravstveni prispevek, z obveznim prispevkom za zdravstveno zavarovanje, ki je bilo prej prostovoljno, zdaj se jim bodo znižale še zaradi prispevka za dolgotrajno oskrbo, pa še kaj jih bo udarilo. Da ne govorim o drugih zadevah, ki še pridejo. Nimajo božičnice, ki je bila obljubljena. Tapravim, ki si pa po vašem mnenju, pač politične koalicije, večine, zaslužijo dodatke k pokojnini za izjemne dosežke, njim pa moramo dati, in to po hitrem postopku, čeprav je zakon po navadnem, običajnem postopku, ni nujnega, ni skrajšanega in tako naprej. Tako pa jaz berem to, da smo tu za volivke in volivce in to si bodo ljudje sami potem izdelali mnenje, kdo in kako dela.

Zdaj, rok, naj ne bi služil ničemur in naj bi ostal kot neka odmrla določba v Poslovniku kot, ali si pravilno razlagam, predsednica, kot slepič v našem telesu, ki pravijo, da ne služi ničemur, samo težave so z njim. Vi ste že sami v svoji utemeljitvi tega, da je to določba, ki je neuporabna in nesmiselna in ničemur namenjena, ste že odgovorili, že z enim razlogom, zakaj je to noter, v namen premisleka, to je že en, jaz pa lahko še dva dodam. V namen priprave vseh, ki jih to zadeva, da se pripravijo na zadevo, da se, ja, glejte, da se pripravijo organizacijsko, vsebinsko in tako naprej, na to, da bo morda o tem referendum in tretje, tudi še en razlog za to, da pač se to počaka, je tudi organizacija kakšnih aktivnosti, da se ljudje organizirajo, da gredo v politično akcijo, kar smo pa vsi, vsi smo za to, da so čim bolj aktivni državljanke in državljani. Je pa še nekaj drugih, zdaj, ker nisem pravnik, me boste verjetno sesuli, ampak jaz si razlagam, da to ni edini rok, kjer nek akt počaka, preden gre z njim naprej, imamo tudi rok koliko mora predlog zakona odležati v prvi obravnavi, pa se z njim nič ne dogaja. Saj to mi malo odgovarja na to zakaj imate toliko nujnih postopkov pa skrajšanih postopkov v tem mandatu. Imamo rok, ne vem, spet morda sekam mimo, ker nisem pravi, vacatio legis. Zakonodajno-pravna služba nam je vedno rekla, ne krajšajte vacatio legisa, ne delat tega, kar se potrebuje, da se ljudje, inštitucije, tisti, za katere bo to veljalo, da se pripravijo. Saj pravim, sem samo poslanec Državnega zbora, po izobrazbi politolog, nisem pravnik, ampak glejte, tako si pa jaz razlagam. Ljudje naj si pa sami ustvarijo sliko, za koga in zakaj se tukaj tako na silo hiti, ko ta pravi, pač uporabljajo neko določbo ali pa jo želijo prehiteti v Poslovniku dogovorjene in določene roke, ki še vedno veljajo.

Ja, ta rok o katerem ste vi govorili, je iz(?) 122. člena in sicer, da se v 15 dneh zahteva, da Državni zbor opravi razpravo o razlogih, ki zahtevajo, da najmanj deset poslancev lahko v 15 dneh po posredovanju predloga zakona poslancem, zahteva, da Državni zbor opravi razpravo o razlogih, ki zahtevajo sprejem Zakona o načelih, ciljih in poglavitnih rešitvah. To se pravi ali se bo to, ali bodo to pravico, ki jo imajo poslanke in poslanci uporabili ali ne. To je namen tega roka, pravica poslank in poslancev, da v 15 dneh po tem, ko je akt vložen, zahtevajo splošno razpravo, kakšno pravico imamo pa tukaj, pa jaz ne vem, ker pravico vložiti za predlog oziroma zahtevo za posvetovalni referendum je izkoristil predlagatelj. Tako, da to absolutno ni isto. Ta rok iz 122. člena pa pravi, da v 15 dneh se pa, se pa, lahko, v 15 dneh pa je pa živa ta pravica poslank in poslancev, da predlagajo splošno razpravo, je čisto nekaj drugega to.

Jaz mislim, da bom, vam bom čisto tako povedala, premislek, pa priprava, ti razlogi so in za nas, mislim, saj ste jih zdaj, zdaj privlekel pač malo, premislek pa razprava, premislek se naredi preden se vloži zahtevo za posvetovalni referendum, menda. Še, še nekaj, vlaganje zahtev za posvetovalni referendum tik pred glasovanjem zakona. Pa saj nismo neumni, pa saj ljudje niso neumni, no, pa saj vedo, čemu je to namenjeno, pa še toliko se lahko zavijamo. Mi lahko zdaj leporečimo ne vem koliko, pa vsi vemo, čemu je namenjena zahteva za posvetovalni referendum, tik preden je samo še gumb za stisniti za ali pa proti, samo zavlačevanju in ničemur drugemu. In ljudje niso neumni, niso, lahko zavijamo tako ali pa drugače zakaj vlagamo pa... Po 30 dneh vaše volivke in volivci, ki so razočarani s tem zakonom o katerem je bila opravljena razprava o katerem moramo samo še glasovati, predvidevam, da bo stanje nič drugačno. Predvidevam, da stanje ne bo drugačno.

Zdaj moram dati pa kolegi Terezi Novak, potem pa.... /oglašanje iz klopi/ potem pa dam vam repliko, pa imam repliko, pa gospe Tereziji Novak.

Najprej, kar se tiče uporabe ali pa zlorabe, kot je rekel kolega Cigler Kralj, mi smo v prejšnjem mandatu, ja, večkrat uporabili ali pa zlorabili tudi, če želite, ta institut. Najbolj zloglasen primer je bil tisti, v katerem je vaš minister Tonin želel oziroma je potem na koncu vseeno vaša vlada sprejela Zakon o investicijah v višini tri četrt milijarde evrov za orožje. Tako da jaz mislim, da je bilo legitimno. Ali so bili takrat roki spoštovani? Ne, ja, so bili. lahko ne bi bili, bi se verjetno takrat drugače opredeljevali do tega, s tem se vse strinjam, pač uporabili smo nek instrument, ampak to ne spremeni dejstva, da je poslovniško nedorečen in vprašljiv.

Kar se tiče tega, o čemer se zdaj pogovarjamo, po mojem, glede na to, da smo na Kolegiju in pri sklicu izredne seje, po nepotrebnem, je pa predlog zakona o dodatku k pokojnini za izjemne dosežke, ki je nastal na podlagi ugotovitev Računskega sodišča. Ti dodatki se izplačujejo že leta in leta. Izplačevala jih je tudi vaša vlada oziroma takrat ministrstvo za delo te dodatke k pokojnini. Edino, kar je zdaj sprememba je, da se zdaj natančno določa pogoje, ker do zdaj so bili nejasni. Tako da ne gre za nobeno noviteto, noben razlog, zaradi katerega bi potrebovali posvetovalni referendum, ampak gre za to, da se stvari izjasnijo. Vi pa, in to se zdaj dogaja tudi na tem kolegiju, pač to izkoriščanje kot politolog za politični boj, kar je legitimno, ampak vprašanje je, ali je res danes le ta forum, da se o tem pogovarjamo. Jaz mislim, da ta posvetovalni referendum ni nobena stvar, ki bi morala biti tako nujna, da bi morala čakati 30 dni. In še enkrat ponavljam, vi ste že na odboru ali ste ali niste glasovali proti temu zakonu. Jaz mislim da ste opredeljeni da zelo točno veste, v kakšno smer želite nagovoriti volivce? Enako velja za predlagatelje zakona oziroma tiste poslanske skupine, ki so ta zakon podprle. In mislim, da nihče v tej stavbi ne potrebuje 30 dni, da še razmisli dodatno o tem zakonu, ker stališča imamo, smo jih tudi predstavljali in vemo, kje stojimo. Tako da lahko zelo hitro se opredelimo tudi do posvetovalnega referenduma.

Izvolite, kolega Cigler Kralj.

Hvala lepa. Enajstkrat ste zlorabili ta instrument v prejšnjem mandatu? Enajstkrat. Volivke in volivci niso neumni, res je, niso. Zelo dobro razumejo za kaj gre, še posebej, ko bodo drugo leto spet imeli nižje penzije, bodo to še bolj razumeli. Morda je za vas odločitev glede razpisa posvetovalnega referenduma hec. Očitno, glede na to, kaj vse se je letos ali pa v tem mandatu do zdaj dogajalo. Morda bi bil celo smisel, da bi ta rok za premislek in vse drugo še podaljšali. Kakorkoli, rok je določen, spoštovane in spoštovani. Jaz mislim, da je prav, da se ga držimo, če nam je všeč ali pa ne in to za vse primere enako.