Spoštovane kolegice, spoštovani kolegi!

Začenjam 92. sejo Odbora za zadeve Evropske unije.

Na začetku seje vas naj obvestim, da so kot nadomestni člani odbora s pooblastili sodelujejo, tukaj imam pooblastilo, kolega Tomaža Laha nadomešča kolega Teodor Uranič, ki ga lepo pozdravljam na današnji seji.

Obveščam vas, da so na sejo povabljeni poslanci Evropskega parlamenta iz Republike Slovenije, Urad predsednice Republike Slovenije, Kabinet predsednika Vlade ter seveda predstavniki Vlade in pa Državnega sveta. Vse navzoče goste vas tudi lepo pozdravljam.

Prehajam na določitev dnevnega reda seje tega odbora.

S samim sklicem seje ste prejeli dnevni red seje tega odbora. Ker v poslovniškem roku nisem prejel predlogov torej, za njegovo spremembo je določen takšen dnevni red seje, kot ste ga prejeli s samim sklicem.

Sedaj prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA.

Preden začnemo, pa še naj povem, da imam še eno pooblastilo. Doktor Martina Premka bo nadomeščala kolegica Sara Žibrat, ki je prav tako lepo pozdravljam na današnji seji.

Torej pod 1. točko dnevnega reda imamo PREDLOG STALIŠČA REPUBLIKE SLOVENIJE DO PREDLOGA UREDBE EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA O VZPOSTAVITVI INSTRUMENTA ZA REFORME IN RAST ZA REPUBLIKO MOLDAVIJO.

Gradivo k tej točki smo prejeli od Vlade 7. novembra 2024 na podlagi prvega odstavka 4. člena Zakona o sodelovanju med Državnim zborom in Vlado v zadevah Evropske unije, skrajni rok za obravnavo imamo v Državnem zboru, torej danes. Gradivo je bilo, gradivo samo je bilo v skladu z določili Poslovnika Državnega zbora dodeljeno v obravnavo Odboru za zadeve Evropske unije, torej kot pristojnemu odboru.

Pri tej točki bom sedaj prosil doktor Melito Gabrič, državno sekretarko iz Ministrstva za zunanje in evropske zadeve, da nam predstavite torej vsebino predloga uredbe in pa seveda predlog samega stališča. Doktor Gabričeva, izvolite.

Dobro jutro, spoštovani gospod predsednik, spoštovane poslanke in poslanci!

Torej predlagana uredba vzpostavlja inštrument za reforme in rast za Republiko Moldavijo kot osrednji del načrta za rast za Moldavijo, ki ga je v začetku oktobra predstavila Evropska komisija, in je namenjen pospešitvi reformnega procesa v okviru približevanja Moldavije Evropski uniji ter zmanjšanju socialno-ekonomskega razkoraka med Moldavijo in Evropsko unijo. Uredba za Moldavijo je pripravljena po vzoru nedavno maja sprejete uredbe za Zahodni Balkan. Veljala bo za obdobje 2025-2027, sredstva, najvišja sredstva, ki bodo Moldaviji na voljo v okviru vzpostavljenega inštrumenta, znašajo 1,92 milijarde evrov. Ta znesek združuje do 1,5 milijarde evrov ugodnih posojil, ki jih bo zagotovila Evropska unija, in preostanek 420 milijonov evrov za nepovratna finančna sredstva. Moldavija bo morala za pridobitev podpore v okviru inštrumenta predložiti program reform za obdobje od 2025 do 2027. Naj poudarim, da inštrument temelji na strogi pogojenosti saj bodo izplačila sredstev Evropske unije odvisna od napredka Moldavije doseženega pri implementaciji reform. Slovenija podpira dodatno pomoč Moldaviji preko inštrumenta za reforme in rast kot pomembno sporočilo zavezanosti Evropske unije, da pospeši širitveno politiko in zagotovi nujen zagon moldavskega gospodarstva in družbe, ki bo primerljiv s podporo, ki je primerljiv s podporo Evropske unije namenjeno državam Zahodnega Balkana v okviru približevanja Evropski uniji. Slovenija soglaša z osrednjimi cilji inštrumenta in močno podpira izvajanje inštrumenta na podlagi predhodnega pogojevanja z izpolnjevanjem reform oziroma napredkom doseženim pri le teh. Slovenija ob tem tudi podpira osredotočenost podpore naložbam ob upoštevanju širšega cilja prehoda na zeleno, podnebno nevtralno, podnebno odporno, digitalno in vključujoče gospodarstvo, usklajeno s pravili in standardi Evropske unije. Slovenija soglaša, da komisija upravlja z inštrumentom za reforme in rast za Moldavijo, vendar si bo prizadevala za transparentno izmenjavo informacij glede bistvenih vidikov izvajanja tega inštrumenta. Hvala lepa.

Najlepša hvala za predstavitev vsebine predloga uredbe in pa seveda samega predloga, samega stališča.

Naj povem, da je na 40. seji, torej 19. novembra 2024, predlog stališča obravnavala tudi Komisija Državnega sveta za mednarodne odnose in evropske zadeve ter prav tako sprejela mnenje, ki smo jih tudi prejeli. Sedaj bom prosil za predstavitev mnenja Komisije Državnega sveta. Pri tej točki pa prosim seveda člana komisije, gospoda Gregorja Koreneta. Gospod Korene, izvolite.

Izklopite se samo državna sekretarka. Tako, gospod Korene.

Hvala lepa, predsednik, za besedo, dobro jutro, lepo pozdravljeni vsi prisotni.

Kot predsednik pravi, na 40. redni seji je komisija obravnavala tematiko, s strani ministrstva je bilo predstavljeno, predlog stališča in predlog uredbe, podobno kot tu, sem par ključnih zadev, tri zadeve je komisija izpostavila v svoji debati. V razpravi je izpostavila, da gre oziroma ugotovila in izpostavila, da gre za pospešen postopek sprejemanja uredbe, ki ga spremljajo relativno kratki roki, pri tem pa je bilo potem komisiji pojasnjeno, da so ti roki res krajši. Namreč je želja, da se sprejme to stališče do 17. decembra letos, in da se s tem želi čim prej zagnati pomoč Moldaviji s ciljem hitrega začetka reform. Komisija je izpostavila še, da je Moldavija v specifični situaciji, ko bi se rada pridružila Evropski uniji, ob tem pa je v vzhodni Moldaviji še vedno močno prisotna ruska vojska, največjo težavo pa predstavlja navezanost prometne in energetske infrastrukture na področje bivše Sovjetske zveze oziroma Rusije, zaradi česar so v težki situaciji in zaradi tega je ta pomoč izredno pomembna. Po mnenju komisije je zaradi tega smiselno povečati nepovratna sredstva glede na to, da je delež nepovratnih v skupni masi, bom rekel, dosti nizek, oziroma ko je komisija ugotavljala, da je ta nizek, da bi pač nepovratna sredstva v obliki sofinanciranja projektov bila višja, saj bi bil potem tak mehanizem učinkovitejši kot preko zgolj nudenja kreditov. Pojasnjeno je bilo, da gre pri financiranju podpore Moldavije v glavnini za ugodne kredite, ki pa jih lahko na trgih pridobi ugodnejše Evropska komisija kot oni sami. Komisija je potem na koncu ugotovila še, da glede sodelovanja Evropske unije in Moldavije na področju izobraževanja iz samega gradiva ni točno razvidno za kakšne oblike sodelovanja na področju izobraževanja gre. Pri tem pa je bilo komisiji pojasnjeno, da gre pri tem zlasti za poenotenje pravil in standardov na področju izobraževanja s tistimi, ki jih imamo v Evropski uniji. Kljub vsem pomislekom oziroma tej razpravi je potem komisija na glasovanju stališče Republike Slovenije enotno podprla. Hvala lepa.

Najlepša hvala gospodu Korenetu iz Državnega sveta. Tako sedaj spoštovane kolegice in kolegi, odpiram razpravo.

Kolegica Andreja Rajbenšu se je prijavila prva. Izvolite, kolegica Rajbenšu. Gospod Gregorič, vi boste pa naslednji.

Hvala za besedo, predsednik. Dobro jutro vsem prisotnim.

Kot ste že povedali, se je s to direktivo oziroma uredbo Slovenija podpira dodatno pomoč Republiki Moldaviji s pač tem instrumentom za reforme in rast Moldavije. Zdaj, prav tako so določeni osnovni pogoji, ki jih mora Republika Moldavija izpolniti, da bo lahko tudi prejela to finančno pomoč. Gre za, kot ste že povedali, obliko nepovratne finančne moči, torej 420 milijonov in pa podporo v obliki posojil ca 1,5 milijarde. Seveda mora Moldavija za to izpolnjevati osnovne pogoje, ki so navedeni v 5. členu. In med tem med drugim govori tukaj o spoštovanju učinkovitih, torej nekih demokratičnih mehanizmov, kot je recimo tudi večstrankarski parlamentarni sistem, za katerega sicer lahko rečemo, da ga imajo, recimo. Potem druga točka je tudi svobodne in poštene volitve, kjer lahko rečemo, da formalno sicer lahko govorimo o tem vzpostavljenem svobodnem in poštenem sistemu volitev. Je pa bilo v preteklosti zaznati dosti nepravilnosti, od tega, da so se kupovali glasovi, ne vem, zloraba državnih virov za politične namene in tako dalje. Naslednji pogoj so torej neodvisno sodstvo, po katerem lahko rečemo, da pač je tudi dostikrat tarča političnih vplivov in korupciji, torej lahko rečemo, da je ta točka relativno problematična. Naslednja točka, medijski pluralizem, ki lahko rečemo, da sicer obstaja, ampak ker so mediji v lasti ali pod vplivom predvsem posameznikov, povezanim z različnimi političnimi strankami in tako dalje, lahko pač iz tega izhajamo, da pač ni nujno, da lahko res govorimo o medijskem pluralizmu. In pa seveda naslednja ali pa zadnja točka, gre tudi za spoštovanje človekovih pravic, ki pa se je sicer, tako vsaj izgleda, izboljšalo, vendar pa še vseeno problemi, ki so, govorijo o policijskem nasilju, nečloveškem ravnanju v zaporih, potem omejevanje svobode izražanja in pa tudi diskriminacijo manjšin, med drugim tudi Romi. Zakaj sem zdaj to v bistvu naštela? Ker to so v bistvu pogoji, ki bi morali biti izpolnjeni, da se ta sredstva izplačajo. Sicer, če potem pogledamo, v 25. in 26. členu sicer piše, da bodo morali enkrat letno poročati o napredku pri uresničevanju svojega dela. Me pa vseeno zanima, se bodo ta sredstva, se to torej plača vnaprej ali šele takrat, ko se bodo izpeljale te reforme, ki niso še do sedaj izpeljane? Če bi mi lahko nekaj v zvezi pač s tem malo povedali, kako bo to financiranje potekalo in pa seveda tudi kontrola. Hvala.

Najlepša hvala. Gospod Gregorič je še prijavljen. Želi se še kdo se prijaviti? Vidim, da ne. Gospod Gregorič.

Hvala, gospod predsednik. Hvala tudi državni sekretarki za uvod k temu, tej točki. Torej, seveda pozdravljam poseben inštrument za Moldavijo, ampak imam pa določena vprašanja. Omenjeno je bilo, da bo to podobno kot za Zahodni Balkan. Jaz se spomnim časov, ko smo se mi približevali Evropski uniji in takrat smo dobivali pomoč v obliki v višini milijonov, tukaj je pa v višini milijard. Mislim, jim ne zavidam, fino, fino. Ampak ali so podobni zneski bili tudi za Črno goro, Severno Makedonijo, Bosno in Hercegovino, Srbijo? To bi prosil za odgovor, ker če ne, potem imam velike rezervacije.

Kot je bilo že rečeno, je 420 milijonov nepovratnih sredstev, 1500, 1500 milijonov ali 1,5 milijarde je pa posojil. Ali se mogoče ve, na koliko let bo kredit in kakšne so predvidene obrestne mere in kdo računa, da bodo ta sredstva vrnjena? Jasno, da so vsa ta sredstva pogojena glede na izpolnitve raznih pogojev, to je v redu. 1 procent zgleda bo šlo za upravljanje teh sredstev, kar je verjetno tudi smiselno. Se mi pa zdi, ne vem, mogoče lahko to poveste, da zdaj komisija pričakuje, da bo ta instrument dodatno mobiliziral 2,5 milijarde drugih sredstev. Koliko je to realno? Predvsem me pa zanima koliko je v tem inštrumentu geopolitike? Ali so to spet posebni bombončki, kot so bili za Bolgarijo pa Romunijo, ki jih je bilo treba nujno vključiti v EU takrat, ko še niso bili zreli. Hvala lepa.

Hvala vam. S tem je krog razpravljavcev zaključen. Je bilo nekaj vprašanj, bi prosil sedaj državno sekretarko, če lahko odgovori na vprašanja poslanke in pa seveda kolega Gregoriča. Izvolite.

Hvala lepa. Hvala za vprašanja. Glede prvega vprašanja, kako se bo dejansko izvajal nadzor nad reformami? Torej, uredba jasno določa, da mora biti narejen napredek na področju reform vseh teh, ki ste jih našteli. Preden se izplačajo ta sredstva, torej predhodno pogojevanje pred izplačili z reformami tudi, kot rečeno, Moldavija bo morala predložiti program reform za to obdobje na katerega se nanaša uredba, se pravi 2025-2027 in komisija bo ocenila primernost tega programa in potem tudi nadzirala sam samo izvajanje reform. Kot rečeno, mi se strinjamo s tem, da to Evropska komisija počne, ampak ob tem se tudi zavzemamo in se bomo zavzemali za to, da bomo imeli mi nek pregled, nek dostop do informacij glede tega, kako se to izvaja. To je kar zadeva prvega vprašanja.

Kar zadeva drugo vprašanje, torej, Zahodni Balkan dejansko to je bilo merilo za dodelitev teh sredstev, da se je nekako odločilo, da bodo dali enaka sredstva, torej enako višino sredstev Moldaviji po osebi per capita, kot so ga dali, torej smo ga dali skozi inštrument za zahodni Balkan, ki je bil pač potrjen maja letos. Tako da mislim, da gre tukaj kar za dovolj neposredno primerljivost teh sredstev na podlagi pač števila prebivalcev. Kako realni so ti dodatni vložki, ta dodatna mobilizacija sredstev, to seveda je na tej točki težko oceniti. Jaz o tem ne morem špekulirati, ampak glede na predhodne izkušnje pač seveda nekako se ocenjuje, da naj bi prišlo do mobilizacije v tej višini. Torej jaz bi zdaj v sklopu vašega vprašanja tudi poudarila to, da Slovenija podpira, se zavzema, vedno opozarja tudi na pač pristop meritokracije, se pravi, da morajo države na svoji poti v Evropsko unijo, se pravi na poti, pač pridružitveni poti, izpolnjevati pogoje in standarde, standarde Evropske unije, vključno z vsemi temi, ki so že bili našteti v smislu, torej demokratičnih načel, v smislu vladavine prava, v smislu človekovih pravic, vključno s pravicami manjšin.