Lepo pozdravljam vse člane in članice odbora, vabljene in pa ostale prisotne! Začenjam 25. sejo Odbora za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo!

Obveščam vas, da so zadržani in se ne morejo udeležiti seje: Anja Bah Žibert. Kot nadomestne članice in člani odbora pa po pooblastilu sodelujejo: Andreja Poglajna nadomešča Tomaž Lisec, Žana Mahniča nadomešča poslanec Zoran Mojškerc, Terezo Novak nadomešča poslanka Andreja Živic in pa Teodorja Uraniča poslanec Gašper Ovnik.

Ker k dnevnemu redu seje ni bilo predlogov za razširitev oziroma za umik zadeve, je dnevni red določen s sklicem seje.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O NADZORU DRŽAVNE MEJE,

ki ga je Državnemu zboru v obravnavo predložila Vlada in je bil dne 27. 9. 2024 objavljen na spletnih straneh Državnega zbora. Kot gradivo imamo na voljo še mnenje Zakonodajno-pravne službe z dne 19. 11. 2024, mnenje Komisije Državnega sveta za državno ureditev z dne 29. 11. 2024 in pa opredelitev Ministrstva za notranje zadeve do mnenja Zakonodajno-pravne službe.

K tej točki dnevnega reda so bili vabljeni Ministrstvo za notranje zadeve, Državni svet in pa Zakonodajno-pravna služba.

Amandmaje so v poslovniškem roku, to je do vključno 27. 11. 2024, vložile naslednje poslanske skupine, in sicer: Poslanska skupina Svoboda, SD in Levica in Poslanska skupina SDS.

Preden začnemo, imamo še eno pooblastilo, in sicer Janjo Sluga nadomešča poslanec Jurij Lep.

Pričenjam drugo obravnavo predloga zakona, v kateri bomo opravili razpravo in glasovanje o posameznih členih predloga zakona. Odboru predlagam, da se razprava o vseh členih in vloženih amandmajih združi v skladu s prvim odstavkom 128. člena Poslovnika Državnega zbora. Po opravljeni razpravi bomo opravili glasovanje o amandmajih ter nato glasovali o vseh členih skupaj. Se s tem vsi strinjate? Ali kdo nasprotuje? (Ne.)

Sedaj pa bi dala besedo vabljenim, in sicer predstavnici predlagatelja zakona, gospe Helga Dobrin, državni sekretarki.

Izvoli.

Spoštovana predsednica, hvala lepa za besedo.

Pozdravljeni vsi prisotni!

Novela Zakona o nadzoru državne meje se nanaša na prilagoditev zakonodaje spremenjenim okoliščinam dela policije po vstopu Republike Hrvaške v schengensko območje in vzpostavitvi možnosti uvedbe začasnega ponovnega nadzora na notranjih mejah. Poleg terminoloških uskladitev novela vsebuje še vsebinske rešitve oziroma prilagoditve institutov v zakonu, ki se nanašajo na nadzor državne meje. Nadgrajuje nekatere določbe na področju opravljanja policijskih nalog in pooblastil za zagotovitev učinkovitejšega dela policije pri izvajanju določb zakona. Spremembe se dotikajo tudi urejanja nepremičnin, ki so nujne za opravljanje nalog v pristojnosti policije, kar bo prispevalo k zmanjševanju stroškov upravljanja teh nepremičnin. Mogoče najpomembnejše je, da namesto doslej poznanega povračila dela stroškov občinam zaradi povečanega nadzora državne meje se sedaj uvaja nov 36. člen, ki uvaja nov institut finančnega nadomestila občinam za primere začasnega ponovnega nadzora na notranjih mejah. To je posledica tega, da z vstopom Republike Hrvaške v schengensko območje so postale vse kopenske meje Republike Slovenije notranje schengenske meje. Temu se mora sedaj prilagoditi tudi zakonodaja, zato je bilo treba na novo opredeliti finančno nadomestilo za občine, v katerih se bo izvajal začasni ponovni nadzor na notranjih mejah. Do finančnega nadomestila bodo tako upravičene vse občine ob državni meji, kjer je bil v preteklem koledarskem letu vsaj del leta z odlokom uveden notranji, začasni notranji nadzor. Pri izračunu višine finančnega nadomestila se bo upoštevalo število nedovoljenih vstopov tujcev v državo, v državo na območju posamezne občine, dolžina državne meje na območju občine, število stalnih prebivalcev in pa število mejnih prehodov na območju občine, v kateri je začasno znova uveden nadzor. Na novo se bo vzpostavil tudi pojem strateške mejne točke in pa pojem območja strateške mejne točke; to bo naknadno določila Vlada Republike Slovenije z uredbo. Strateška mejna točka je ključna za ohranjanje državne pripravljenosti na morebitne varnostne izzive ali pa druge izredne okoliščine, kjer bi bilo potrebno hitro in učinkovito vzpostaviti nadzor na določenih delih državne meje. Določile se bodo na območjih nekdanjih mejnih prehodov, kjer že obstajajo nepremičnine in infrastruktura. Zato je za morebitno ponovno vzpostavitev nadzora potrebno zagotoviti takšne pogoje, da bo nadzor možno tudi hitro vzpostaviti.

Novela potem določa tudi obveznost državljanov Republike Slovenije, da za vstop ali zapustitev Republike Slovenije potrebujejo veljavno osebno izkaznico ali pa veljavni potni list. S tem se izenačujejo z ostalimi državljani Evropske unije, je pa seveda izjema. Policija mora dovoliti vstop v državo državljanu Republike Slovenije, če njegovo državljanstvo in istovetnost nista vprašljiva. Določa se tudi, da morajo osebe, ki se nahajajo na mejnem prehodu oziroma na območju mejnega prehoda, upoštevati odredbe uradnih oseb, ki opravljajo mejno kontrolo, medtem, ko do sedaj veljavna ureditev to obveznost določa zgolj za območje mejnega prehoda. V okviru pooblastil je omogočena kontrola prevoznega sredstva, potem natančneje se določajo tudi zakonski pogoji, ki so potrebni za opredelitev izvedbe pooblastila zadržanja osebe, kar tudi predstavlja enega od pooblastil v okviru izvajanja mejne kontrole.

Predlagamo tudi redakcijsko spremembo zapisanega amandmaja 20. člena v okviru prehodnih in končnih določb in sicer spremembo sklona, tako da se spremenjen predlog zapisa amandmaja glasi: V 20. členu se v drugi alineji prvega odstavka besedilo "3. člen", nadomesti z besedilom "drugi odstavek 3. člena." Vlada Republike Slovenije predlaga obravnavo po skrajšanem postopku.

Za konkretnejše odgovore na morebitna vaša vprašanja je z mano tudi direktor Direktorata za policijo in druge varnostne zadeve, gospod Darijo Levačič, direktorica Direktorata za logistiko Nika Lošić Ošlak in pa predstavnik policije, gospod Robert More, tako da so na voljo za vaša bolj podrobna vprašanja. Hvala lepa.

Hvala za predstavitev.

Sedaj pa dajem besedo predstavniku Zakonodajno-pravne službe, doktor Dušan Štravs. Štrus, pardon!

Spoštovana predsedujoča, poslanke in poslanci ter ostali navzoči!

Zakonodajno-pravna služba je predlog zakona preučila z vidika njegove skladnosti z Ustavo, pravnim sistemom in zakonodajno tehničnega vidika ter o tem pripravila pisno mnenje. Predlog zakona med drugim ureja prepoved razpolaganja z nepremičnim premoženjem Republike Slovenije na območjih mejnih prehodov in strateških mejnih točk in to z odstopom od ureditve razpolaganja s stvarnim premoženjem države v sistemskem Zakonu o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti. Predlagatelj je pri tem uporabil zakonodajno tehniko odstopa, ki je značilna za določbe interventnih zakonov.

Odstop, ki mora natančno določati od katerega člena zakona začasna ureditev odstopa je določba zakona, ki mora imeti časovno omejeno veljavnost, tako da začasno posega v institute, ki so trajno urejeni s sistemsko in s področno zakonodajo. Že v temelju velja, da tehnika odstopa v pravnem redu nima neposrednega učinka na besedilo zakona, od katerega odstopa. Poleg tega ta tehnika v pravni red vnaša nepreglednost in pravno negotovost, saj odstop ni neposredno razviden iz pregleda sprememb zakona, ker ne gre za trajno spremembo, ampak le za začasen odstop. S tem pa se ruši načelo pravne varnosti, ki izhaja iz načela pravne države iz 2. člena Ustave. To tehniko je zato mogoče uporabljati v izjemnih, po vsebini utemeljenih primerih in ne kot nadomestni način za pravilno normiranje. Odstopi od drugih zakonov v predlogu te novele niso dovoljeni, sploh pa ne na način, da se odstopa od celotnega zakona in v trajni obliki. Poleg tega gre za predlog novele zakona, ki nima interventne narave.

Besedilo nekaterih členov predloga zakona je po našem mnenju nesistematično in mestoma nerazumljivo, zato bi jih bilo treba popraviti in nomotehnično urediti, da bodo izpolnjevali zahtevo po jasnosti in razumljivosti v skladu z načelom pravne države iz 2. člena Ustave. Predlagatelj je v delu upošteval naše mnenje in pripravil ustrezne amandmaje. Poleg tega je poslal tudi pojasnila zakaj ni upošteval naših pripomb v celoti. Hvala lepa.

Hvala vam.

Sedaj pa dajem še besedo predstavniku Državnega sveta, gospodu Rajku Fajtu.

Izvolite.

Spoštovana predsedujoča, hvala za besedo.

Spoštovani gospe in gospodje!

Komisija za državno ureditev je Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o nadzoru državne meje obravnavala na svoji 30. seji, 20. 11. 2024. Na komisiji je bilo zastavljeno vprašanje glede določanja višine glob za prekrške, na primer 45. člen Zakona o nadzoru državne meje določa globo 400 evrov, nov 18. člen novele prinaša določbo, da se z globo od 200 do 500 evrov za prekršek kaznuje državljan Republike Slovenije, če prestopi državno mejo Republike Slovenije brez veljavne osebne izkaznice ali veljavne potne listine. Komisija je prosila za dodatna vprašanja, kako so opredeljene globe za nedovoljen prestop meje za različne skupine prebivalcev, torej za državljane Republike Slovenije, državljane držav članic EU in državljane tretjih držav. In izraženo je bilo stališče, da bi morali biti nelegalni prehodi meje opredeljeni z enakimi merili.

Predstavnik predlagatelja je na seji komisije pojasnil, da v veljavnem Zakonu o nadzoru državne meje, situacija vezana na državljane Republike Slovenije ni bila urejena in zato so predlagane spremembe in dopolnitve zakonodaje. Novela ureja prekršek v primeru, da se državna meja prestopi brez osebne izkaznice oziroma, kot sem že omenil, veljavnega potnega lista, pri čemer se sledi enakopravni obravnavi državljanov Republike Slovenije in državljanov Evropske unije. Pojasnjeno še bilo, da je problematika nelegalnih prestopov meje s strani državljanov tretjih držav opredeljena v Zakonu o tujcih. Glede razlik v višini kazni na nedovoljen prehod državne meje za državljane Republike za državljane držav Evropske unije in državljane tretjih držav, kar je bilo tudi vprašanje, na seji komisije je bilo pojasnjeno, da gre za pravila, določena na nivoju Evropske unije v Zakoniku o schengenskih mejah iz leta 2016. V uredbi je zapisan cilj, da morajo biti kazni za državljane tretjih držav takšne, da odvračajo kršitelje od ilegalnih prehodov državne meje. In zato je kazen za nedovoljen prehod schengenske meje za državljane tretjih držav višja, kot je to določeno za državljane držav članic EU.

Zdaj, glede na to, da sicer to ni problematika vsebine, ki se obravnava, je pa na seji kljub vsemu bilo zastavljeno še vprašanje glede urejanja prometnih tokov preko nekdanjih mejnih prehodov, kjer so še vedno določene takšne omejitve hitrosti, kot so bile v času, ko so ti mejni prehodi delovali. Izpostavljen je bil recimo primer mejnega prehoda Macel, kjer je omejitev 30 kilometrov, kar povzroča zastoje in tudi morebitno izrekanje kazni za prometne prekrške v času, ko ne gre več za delujoče mejne kontrole, so takšne omejitve po mnenju komisije nesmiselne in bi bilo treba razmisliti o njihovi ukinitvi oziroma dvigu dovoljene hitrosti. Pojasnjeno nam je bilo, da omejitve hitrosti in omejitve tonaže določa upravljavec ceste glede na stanje cestišča. Opozorjeno je še bilo, da se z ozirom na predlog v noveli, ki predvideva tudi morebitno ponovno delovanje določenih mejnih prehodov, situacija glede prometa na bivših mejnih prehodih lahko zelo hitro tudi spremeni. Toliko. Hvala.

Hvala tudi vam.

Sedaj pa, preden preidemo na razpravo, predlog smo dobili še predlog amandma odbora, ki ga je predložila Poslanska skupina Svoboda. Mislim, da ste ga zdaj dobili vsi.

Tako, zdaj pa prehajamo na razpravo in dajem besedo članicam in članom odbora. Kdo želi besedo?

Aha, najprej gospod Kosi.

Ja, hvala predsedujoča za besedo.

Lep pozdrav!

Zdaj, kar se tega, spremembe dopolnitve Zakona o nadzoru državne meje tiče, ni kaj poseben zakon, torej večinoma gre za usklajevanje, predvsem v smislu tega, da smo pač postali notranja meja schengenskega območja in ne več zunanja. Pa vendar so vsaj z naše strani pri pregledu in pa to, kar je bilo že v samem postopku tudi javne obravnave pozvano. Določeni pomisleki smo tudi dali določenim tudi amandma iz naše poslanske skupine.

Zdaj, sam namen zakona je torej, da se torej usklajujejo določbe glede na dejstva, ki so sedaj nastala tudi glede zakonodajne prostorske zmožnosti obstoječih nepremičnin, potem tudi razmejitev nepremičnin, finančnih nadomestil in tako naprej. Bi pa seveda glede na to, da gre za nadzor državne meje je zelo zanimivo torej v samem osnutku zapisano, torej to, kar smo pa že velikokrat na tem odboru obravnavali, sama ograja. Govorili ste, kako ograja ne deluje, potem je pa tu napisano: "Po postavitvi ograje na madžarski meji se je migracijski tok preusmeril čez našo državo." Torej ograja deluje, spoštovani kolegi iz koalicije, deluje, kajti prav zato, ker ima Madžarska ograjo, se je migracijski tok preusmeril preko naše države in zdaj mi s tem odmikom, umikom ograje dodatno še poenostavljamo torej ta prehod. Pa vendar gre predvsem za to, ta ukinitev 9.a in 9.b člena glede povrnjenih stroškov v primeru povečanega nadzora meje in potem uveljavitev 36.a člena, kjer se pa stroški povrnejo, zaradi začasnega ponovnega uvedbe nadzora mej. Torej, v samem zakonu je kar, mislim, da je osem občin obmejnih poslalo pripombe lani oziroma letos oktobra, kjer so zapisali, da odločno nasprotujejo kakršnikoli spremembi 9.a IN 9.b člena, ki bi ukinili pravico občin do finančnih nadomestil. Dejstvo pa je, da se ta finančna sredstva zmanjšujejo iz leta v leto. Torej, če so bile leto 2022 pet milijonov je, potem 2023 znašalo, le še 2,5 milijona in v letošnjem letu zgolj dva milijona, mislim pa, da tudi drugo leto, če se ne motim v proračunu tudi dva milijona evrov. Torej, ta sredstva se zmanjšujejo, kljub temu, da pa je povečan obseg nadzora državne meje in imajo občine potem s tem stroškom stroške. In tudi občine torej opozarjajo, da oziroma pozivajo, da se to ohrani tudi v prihodnje. Kajti, gre v tem predlogu, vašem predlogu, torej ko bo ta ukrep tako kot je sedaj uveden, bodo občine to dobile, ampak gre za začasen ukrep. Po starem bi pa lahko torej občine dobivale tudi, če bi šlo za povečan nadzor državne meje, kajti po stari zakonodaji je to nadomestilo, dobijo občine povrnjene stroške v primeru povečanega nadzora državne meje. Sedaj po novem bodo pa dobile, zaradi ponovne uvedbe nadzora na meji. Zdaj potem, ko bo ta ponovni nadzor meje ukinjen, občine več ne bodo upravičene do tega. Nadzor državne meje bo pa še lahko vedno povečan, kajti povečan je zaradi tega, ker je tudi, je lahko tudi zaradi povečanja migracijskega toka in tako naprej. Zato smo tudi predlagali ta amandma, da se 9.a in 9.b člen ukine.

Zdaj kar se tiče predvsem tudi kar je mislim, da tudi Zakonodajno-pravna služba ugotovila je, da se bo za določitev strateških mejnih točk, je rok uredbe po kateri bo Vlada določila te strateške mejne točke pet let. Zakaj pet let? Mi nismo Rusija, mi nismo Kanada, mi imamo zgolj nekaj kilometrov mej, mi rabimo pet let, da bo vlada določila katere so strateške mejne točke. Pa vlada v teh pet letih več ne bo, ker 2026 so že volitve, mogoče še prej. Zakaj pet let, prosim za pojasnilo.

Kar se pa tiče tudi ostalih zadev, torej določi se tudi globo, v kolikor najprej je določeno, da lahko državljan Slovenije, mu je dopustno vstopiti v državo, tudi če nima ustreznih dokumentov, torej mu morate omogočiti, boste pa kaznovali državljana Republike Slovenije, če nima pri sebi osebne izkaznice ali potnega lista. Zdaj, to je sicer usklajeno z evropsko zakonodajo, vendar je nesprejemljivo. Torej, če bo naš državljan šel v sosednjo Hrvaško, pa bo imel za sabo neko, ne vem, vozniško dovoljenje, kjer je njegova fotografija, vsi podatki, bo najprej dobil globo 400, mislim da 500 evrov najmanj in potem bo spuščen v državo, bo pa prišel nekdo, pa se zadrl azil, pa ga boste zastonj peljali v Ljubljano, mu nudili zdravniško oskrbo in tako in tako naprej, potem bo šel spet naprej, vračilo nazaj in tako naprej. Torej, nekdo, ki bo kršil, ki krši torej azilne postopke se mu nudi vse možne dobrine in tako naprej, slovenska državljana, ki bo pa mogoče se mu zgodilo, kar se lahko zelo hitro zgodi, da ne bo imel s sabo osebnega dokumenta, boste ga pa kaznovali. To je… Ne spustiti se mora, ker piše v zakonu, da se mora spustiti v državo, če se ne motim, mislim, da imam prav.

In pa tudi mogoče, kar se tiče, ker omenjate tudi delo izravnalnih ukrepov oziroma enot za izravnalne ukrepe, zdaj to delo je dokaj slabo.

To delo je dokaj slabo. Zakaj je dokaj slabo, smo priča prav te dni, kajti v Sloveniji je ogromno orožja. Kaj se tu dogaja po Sloveniji. Lahko smo videli v BTC, lahko smo videli tu na Brdu, medtem ko te enote za izvajanje ukrepe namesto, da bi bile na avtocesti in tam ustavili promet, potem tam po Celjskem lovijo določene narkomane ali pa gledajo kje so nasadi konoplje, kajti s tem se policisti bolj pri kupijo komandirjem in imajo boljšo boniteto. Ne pa obravnavajo pa teh ukrepov, za katere so pa določeni, torej za to, da na cestah uravnavajo izravnalne ukrepe in lovijo tiste, ki pa preko slovenskega prostora tihotapijo orožje in karkoli drugega, predvsem romunske tablice in tako naprej. To lahko vidim danes ali pa vsak dan, ogromno kombijev romunskih tablic, pa zelo malo enot, kajti pravzaprav policisti, enote za zunanje ukrepe ne opravljajo tega dela, kar pa niso krivi oni, ampak je krivo vodstvo, ki pa tako ali tako vemo kako v naši policiji je. Toliko.

Mi smo sicer dali, pravzaprav najbolj pomembno je bil ta amandma kar se tega tiče, da se da občinam ohranimo čim več oziroma ta sredstva. Seveda pozivam tudi v bodoče, da se ta sredstva ne zmanjšujejo, da vse ostane na tej ravni, če že ne več, kajti dejansko pritisk na meje je zelo velik in pa res prosim za odgovor, zakaj zgolj oziroma zakaj tako dolgo obdobje, da bo Vlada sprejela to uredbo. Hvala.

Hvala lepa.

Bomo ta prvi krog najprej razpravljavcev, pa boste potem za odgovore.

Naslednja je na vrsti Andreja Živic. Izvoli.

Ja, hvala lepa za besedo.

Mogoče jaz se ne bom toliko podrobno v členih, saj konec koncev jih ni dosti v tem zakonu.

Mogoče bi najprej popravila kolega Kosija, ko glede obdobja petih let. Moramo povedati, da tukaj so zdaj navedene strateške, imamo strateške mejne točke in območje strateških mejnih točk in strateške točke se bodo uredile v roku treh mesecev, zakonsko določeno strateške mejna območja pa v roku petih let. Tudi sami smo se spraševali glede tega roka in ministrstvo verjetno vam bo tudi odgovorilo. zakaj in da so zadeve zelo kompleksne tudi na teh območjih.

Verjetno glede na celotno situacijo moram pa reči, da sem vesela, da imamo danes ta zakon pred sabo. Mogoče tukaj, seveda, spreminjajo se malo, bom rekla, generalno bom povzela, da se spreminjajo kriteriji za izračun povračila dela stroškov občinam iz naslova povečanega nadzora državne meje. Enakopravna obravnava glede varnosti in glede varnosti državljanov in državljanov Evropske unije, kjer se določa in vstope in izstope, kot smo rekli se s spremembo 22. člena določajo območja mejnega prehoda namesto soglasja določa predhodno mnenje pristojnih organov. Jaz se bom bolj spustila v 24. in 26. člen, kjer se določajo te mejne točke in njihova območja se nanašajo pač tudi na gradnjo, postavitev in prostorsko ureditev tudi teh potem so te razne kontrole prometov in tako naprej, ampak tukaj jaz se ne bi spuščala, ker tudi ni moje področje, bi pa mogoče samo omenila, da kar že dobro leto bdim nad tem zakonom oziroma smo poskušali nekako urediti tudi te točke oziroma mejne prehode, ki jih tudi občine potrebujejo za določene projekte in nekako s tem zakonom se bo tudi sedaj pristojnosti, ki se bodo prenesle na Ministrstvo za notranje zadeve lahko urejalo tudi prenose teh mejnih prehodov, ki ne bodo več uporabljena oziroma kar razumem tudi državo, če bo v strateški točki ali na območju, pač določeno, da občina ne sme več ali bilo kdo, ne samo občina, ne sme več uporabljati zaradi drugih zadev, varnostnih, da pač to ne bo in tukaj se bo določalo v teh točkah in moram reči, da glede premičnega in nepremičnega premoženja. Že zdaj se lahko po Zakonu o stvarnem premoženju dajalo občinam v uporabo oziroma na upravljanje, vendar po Zakonu o stvarnem premoženju največ za dobo pet let in tukaj pri večini projektov evropskih, ki morajo trajati dlje kot pet let, je prišlo do problema pri občinah, dokazovanju, tudi bojazni za vračilo evropskih sredstev in tako naprej in moram reči, da s tem zakonom se zdaj ureja tudi delno to področje. Delno zakaj, zato, ker seveda država mora določiti vse strateške točke in strateška območja, vendar verjamem, da gre v pravi smeri in da je tudi korak v pravo smer, tudi z vidika občin, ne samo iz mojega kraja Sežane oziroma Lipice, kjer prihajam, ampak tudi za vsa ostala obmejna območja.

Toliko z moje strani. Hvala lepa.