Lepo pozdravljeni, vabljeni gostje, članice in člani odbora! Začenjamo 33. sejo Odbora za pravosodje.
Zadržan ni nihče oziroma opravičil za to sejo do sedaj nisem prejela.
Prehajamo na določitev dnevnega reda. Dne 2. decembra 2024 sem podala predlog za širitev dnevnega reda seje z A1 točko, to je z obravnavo Zahteve Višjega sodišča v Ljubljani za oceno ustavnosti Zakona o finančnem poslovanju v postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju, zato prehajamo na obravnavo in odločanje o navedenem predlogu za širitev seje na podlagi smiselne uporabe desetega odstavka 64. člena Poslovnika Državnega zbora. Razprava o predlogu za širitev dnevnega reda ni mogoča, lahko po tem predlogu sporočijo stališče predstavniki poslanskih skupin in Vlada. Želi kdo besedo glede te točke? Vidim, da ne. Prehajamo torej na odločanje o predlogu za širitev z A1 točko dnevnega reda.
Glasujemo. Navzočih je 14 poslancev, vsi smo glasovali za, nihče ni bil proti.
(Za je glasovalo 14.) (Proti nihče.)
Ugotavljam, da je predlog za širitev dnevnega reda sprejet, in ta točka se bo obravnavala kot prva.
/ oglašanje iz dvorane/
Jaz predlagam na tej točki, da se obravnava novele Zakona o Ustavnem sodišču preloži na eno od naslednjih sej odbora. Namreč, zakaj? Na podlagi 74. člena Poslovnika, ki se potem tudi sklicuje na deseti odstavek, mislim, da 64. člena, gre pa za to, da je bila novela Zakona o Ustavnem sodišču vložena zaradi poziva predsednika Ustavnega sodišča, ko se je pojavil problem sodnika, ki je imel med svojo funkcijo, pač opravljanjem svoje funkcije, tudi odprt espe in je torej deloval tudi kot samostojni podjetnik. In je postal problem, kaj zdaj s tem narediti, ker pač zakon ni določal ne postopka ne organa, ne kaj se pravzaprav ugotovi v takem primeru. Predsednik Ustavnega sodišča je zakonodajalca pozval, da naj to zadevo uredi. Jaz sem k temu pristopila in odprla oziroma vložila predlog novele Zakona o Ustavnem sodišču, pri čemer sem kot predlagateljica precej benevolentno in dobrohotno in ne tako, da bi se posegalo v status ustavnih sodnikov kakorkoli, ker se zavedamo omejitev iz Ustave, pač nekako odprla člene in predlagala rešitve, ki so zelo benevolentne. Zakonodajno-pravna služba je dala svoje mnenje in kolikor jaz razumem mnenje Zakonodajno-pravne službe, je treba biti pri tej ureditvi bolj določen, je treba zadevo bolj normirati, je treba jasno določiti organ in postopek. In zato predlagam, da se pač točka uvrsti na eno od naslednjih sej, sicer so pripravljeni predlogi amandmajev, ampak te amandmaje je treba še uskladiti, konec koncev tudi z Ustavnim sodiščem, predebatirati, ker gre za pravila pri njih. Vsekakor pa ta novela bo obravnavana, ker problem je bil detektiran, zaznan in predstavlja težavo, ko se funkcionarji, ki bi morali biti absolutno najvišji zgled, ukvarjajo še z neko drugo dejavnostjo, ki je z njihovo funkcijo nezdružljiva, kar je sicer jasno, ampak če komu ni, je treba to določno normirati. In glede na to, da naj bi bila ta odločitev, da naj bi ta ureditev bila bolj rigorozna, strožja kot s predlogom zakona, bomo seveda upoštevali navodila Zakonodajno-pravne službe in zadevo uredili tako, da bo skladna z njihovim mnenjem, kar je seveda povsem odgovorno in povsem prav. Tako, da predlagam to, kar sem predlagala, da se uvrsti na eno od naslednjih sej. Hvala.
Hvala lepa. Se strinjam. Predlagateljica torej Predloga Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o Ustavnem sodišču je torej predlagala preložitev obravnave navedenega predloga zakona na eno od naslednjih sej odbora. Tudi o tem bomo odločali in na podlagi smiselne uporabe desetega odstavka 64. člena Poslovnika Državnega zbora tudi tu razprava ni mogoča, tako da, če pa želi kdo besedo... Ja. Vi imate postopkovno, izvolite, kolega Hoivik.
Ja, hvala lepa. V naši poslanski skupini pa nismo za to, da se prestavi obravnava, torej druga obravnava tega zakona na eno izmed naslednjih sej, ampak smo za to, da se sprejme sklep na podlagi drugega odstavka 128. člena, da zakon ni primeren za nadaljnjo obravnavo.
Ta zakon je direkten pritisk na Ustavno sodišče predsednice Državnega zbora, torej zakonodajna veja oblasti pritiska na niti ne sodno vejo oblasti, ampak na prav neodvisen steber ustavnopravnega postopka in vemo kako je takrat bilo na hitro to narejeno, zaradi tega, ker se je predsednica zmotila... Ali smem lahko, spoštovana...
... spoštovana predsednica, dopustite mi, da obrazložim svoj postopkovni predlog. Dopustite mi, pa boste potem. Dopustite, imam še 2 minuti, se mi zdi.
Ja, hvala lepa. No, in takrat je predsednica Državnega zbora pozvala doktor doktor Jakliča k odstopu, ker je menila, da krši zakon. Potem je doktor doktor Jaklič pravno argumentiral, pravno argumentiral, zakaj ni kršil Zakona o Ustavnem sodišču in nato je zaradi tega, da ne bi izpadla čudno ali da ne bi izpadla kot nepoznavalka prava, je vložila predsednica Državnega zbora. Ja, saj razlagam spoštovana...
