Torej spoštovani, lepo pozdravljeni!

Začenjamo s 24. nujno sejo Odbora za pravosodje.

Obveščam vas, da so zadržani in se seje ne morejo udeležiti naslednje članice in člani odbora in sicer poslanec Franc Medic. Na seji pa kot nadomestne članice oziroma člani odbora s pooblastili sodelujejo: poslanec Janez Janša, ki nadomešča poslanca Zorana Mojškerca. Ker k dnevnemu redu seje ni bilo predlogov za razširitev oziroma za umik katere od predlaganih točk, je določen dnevni red seje kot je bil predlagan s sklicem.

Prehajamo torej na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE NA OBRAVNAVO PROBLEMATIKE NAPADOV NA SODSTVO IN DISKREDITACIJ SODNE VEJE OBLASTI TER ODGOVORNOST POLITIKE DO SPOŠTOVANJA SODNE VEJE OBLASTI IN VAROVANJA UGLEDA PRAVNE DRŽAVE.

Gradivo ste prejeli s sklicem. Na sejo smo vabili: Ministrstvo za pravosodje, Vrhovno sodišče, Vrhovno državno tožilstvo, Sodni svet, Državnotožilski svet, Slovensko sodniško društvo in Društvo državnih tožilcev Slovenije.

Začenjam z obravnavo. Povem še, da še poslanko magistro Meiro Hot nadomešča poslanec Jani Prednik.

Torej, v uvodu... Postopkovno imate? Poslanec Žan Mahnič, ima postopkovni predlog.

Hvala. Predsednica, saj bo samo bolj tehnične narave, in sicer glede na to, da vidim, da je tukaj tudi predsednik Vrhovnega sodišča, gospod Miodrag Đorđević, da nam ne bo neprijetno, tukaj bi samo vprašal, če so ga varnostne službe temeljito pregledale, da ni svojega revolverja prinesel v parlament, ker vemo, da se rad z njim slika.

Izrekam prvi opomin poslancu Žanu Mahniču. Prosim, zapišite! Opozarjam vas že sedaj, da bom danes še posebej pazila, da bodo poslovniške določbe spoštovane. Prvi opomin, drugi opomin, sledi odvzem besede. Nadaljujem.

Torej uvodoma mi dovolite, da vas najprej seznanim z namenom sklica seje s to tematiko. Torej, diskreditacije, grobe, primitivne in nevarne, tudi sedaj smo slišali eno primitivno spremljamo s strani ene stranke in njenega predsednika že 30 let, ne samo, da temu ni videti konca, pač pa njegovi napadi na neodvisne organe in posameznike, ki zgolj opravljajo svoje delo, prestopajo vse meje sprejemljivega in pa kot tudi že kdaj prej, izpolnjujejo vse zakonske znake kaznivih dejanj, tako tistih, ki se preganjajo na predlog, kot tistih, ki se preganjajo po uradni dolžnosti. Strelne luknje na čelu bivšega predsednika Vrhovnega sodišča poimenska navajanja sodnikov in tožilcev ter njihovih domačih naslovov, čemur sledijo hujskajoča, sovražna komentiranja v stilu lepe vile lepo gorijo, so nevarna in podobno, seveda so nevarna in so nedopustna. Kdo jih spodbuja? Množice zvestih sledilcev predsednika stranke SDS, ki ovira delo sodišča, izvaja neposreden pritisk na sodnike in tožilce, ki vodijo postopek, na priče, ki zraven pljuvajo in brcajo v avtomobile novinarjev ter kričijo, "mafija!", pred njimi pa stoji predsednik stranke, ki pove: "Današnje zborovanje v Celju je začetek upora proti krivosodju, ki bo trajal, dokler bo treba," in podobno. Če slovenskemu krivosodju rečete mafija, žalite mafijo, to je hujše od tega. Svoje pozive ponavlja, napovedan je neuradno že naslednji zbor pred sodiščem ob naslednji obravnavi. Neodvisnost sodstva je temelj pravne države in demokratične družbe. Napadi na sodnike in sodno vejo oblasti ter na tožilce spodkopavajo zaupanje javnosti v pravosodni sistem, pomenijo velik pritisk in ogrožajo enakost pred zakonom. Še posebej je zavržno, kot to počne politik. Nujno je, da se takšen nedovoljena ravnanja sankcionira. To nas uči zgodovina. Sodstvo in tožilstvo je potrebno zagotoviti ustrezno materialno neodvisnost, ustrezne pogoje dela ter spoštovanje za predvsem slednje pa morata skrbeti tudi sodstvo in tožilstvo samo, predvsem na način, da bodo kazniva dejanja, zlasti kadar jih izvršujejo, bom dejala, pomembni posamezniki, torej ali znani politiki, gospodarstveniki, podjetniki, bančniki in tako naprej, doživela končni epilog, torej pravično kazen, kadar obstojijo za to dokazi.

Toliko uvodoma. To sejo sem sklicala, ker menim, da gre za torej nevarna dejanja.

Sedaj bom pričela z besedo vabljenim. Najprej bom dala besedo predstavniku Vrhovnega sodišča, predsedniku doktor Miodrag Đorđeviću. Izvolite, prosim.

Hvala.

Lepo pozdravljeni! Nedavno sem v izjavi za javnost povedal, da so stvari šle predaleč, in naj kot predsednik vrhovnega sodišča in predstavnik ene od treh vej oblasti na tem mestu to ponovim: nesprejemljivo je diskreditiranje sodstva, kar je nekaterim prešlo že v rutino, nesprejemljivi so poskusi podreditve sodstva, njegove prikrojitve po lastni meri za svoje potrebe in interese. Država, zasnovana na načelih demokracije in zaupanja v pravo, se mora temu zoperstaviti. Sodstvo ni v krizi, kot to skušajo prikazati nekateri, predvsem tisti, ki so stranke sodnih postopkov. V krizi je družba zato, zaradi zaščite institucij pravne države in s tem države kot take pozivam k varovanju ustavnega reda Republike Slovenije. Izjave, ki neposredno spodbujajo k rušenju pravnega reda, k nespoštovanju odločitev sodišč ter zanikajo načelo pravne države kot pomembne družbene vrednote. Nimajo mesta v demokratični družbi in jih najostreje obsojam.

Enako velja za agresivne proteste v zvezi s posameznimi sodnimi postopki. Pustimo sodiščem, da v normalnih razmerah opravijo svoje delo. Vsak državljan in državljanka ima za uveljavljanje svojih pravic na razpolago pravna sredstva. Za civilizirano reševanje sporov in ustrezne postopke pred pristojnimi institucijami zato pozivam k upoštevanju vladavine prava in spoštovanju pravne ureditve Republike Slovenije kot pravne in demokratične države. Zakaj je pomembna vladavina prava? Zaradi pravne varnosti in družbenega miru. Družba, ki deluje po načelih vladavine prava, je namreč utemeljena na spoštovanju ustave. Zakonov in drugih predpisov. Poziv pa namenjam tudi vsem pristojnim institucijam in najvišjim predstavnikom države, saj ima lahko pasivnost ali neodzivnost nepredvidljive posledice. Pomanjkljiva ali nezadostna jamstva za neodvisnost sodstva lahko povzročijo tveganje za pritiske na sodstvo ali celo poskuse politične prevlade nad pravno državo. Pravne države brez neodvisnih sodišč pa preprosto ni. Tega bi se vsi nosilci državne oblasti morali zavedati, saj neodvisnost sodnikom ni podeljena zaradi varstva njih samih, temveč zaradi zagotavljanja vladavine prava.

Hvala za priložnost, da sem spregovoril pred člani Odbora za pravosodje. Zdaj se pa opravičujem, zaradi tega, ker imam druge obveznosti, pa vam želim plodno debato.

Hvala lepa.

Sedaj besedo dajem generalni državni tožilki, doktor Katarini Bergant. / oglašanje iz dvorane/ Izvolite, prosim, postopkovno, kolega Hoivik.

Ja, spoštovana predsednica, kar je zdaj naredil predsednik Vrhovnega sodišča, je nesprejemljivo. Zakaj? Kolikor sem jaz izvedel - to mi je povedala ena od vaših strokovnih služb -, smo to uro izbrali zaradi predsednika Vrhovnega sodišča, ker on prej ni mogel, zdaj je pa po desetih minutah odšel. Prosim, če se pogovarjamo o tako pomembni tematiki, kot ste jo vi predstavili, je prav, da imamo predsednika Vrhovnega sodišča med nami, da lahko na očitke tako s strani koalicije kot s strani opozicije odgovori. To bi bilo demokratično in pravilno. Samo toliko dajem na znanje, ker bi potem sejo lahko imeli tudi ob 15. ali pa ob 14. uri, ker tisto ob 12. uri ste itak tako hitro izpeljali, da jo je bilo po eni uri konec. Hvala.

Zdaj, kot prvo povem, seveda, da to ni bilo postopkovno. Predsednik Vrhovnega sodišča seveda v ničemer ni kršil postopka; tukaj so ostali člani. Prav tako je bila ta seja sklicana, pač ne vedoč, da ima Vrhovno sodišče kongres, na Brdu imajo tudi vabljene stranke. Glede na to, kolega Hoivik, kako primitivno je vaš kolega Žan Mahnič pričel to sejo, pa mislim, da je popolnoma prav, da je predsednik Vrhovnega sodišča vstal in zapustil, da ne bo potrebno se spuščati na tak nivo še njemu.

Tako, nadaljujemo. Še kolegica Tacer.

Hvala, predsednica. Jaz bi začela še z enim postopkovnim predlogom, da vseeno še enkrat poudarite, da je tema resna, sem presenečena, da je kolega Hoivik tudi to izpostavil v svojem postopkovnem predlogu, ker se je ravno nekaj sekund pred tem smejal tukaj v tej sobi, kar se mi je zdelo izredno neprimerno, glede na to, da je pač končal predstavitev predsednik Vrhovnega sodišča. Tako bi vas prosila, če samo še enkrat spomnite in da tudi dosledno to med sejo pač uveljavljate, ker bi res bilo škoda, da bi to temo spreobrnili v nekaj trivialnega, ker vsi vemo, da je izredno resna. Hvala.

Kot sem že uvodoma povedala, seveda bom to spoštovala. Že na začetku, mislim, da so nekako demonstrirali kolegi, zasedli so mesta, kjer ponavadi sedijo vabljeni. Pač vemo, kaj lahko očitno pričakujemo, kaj drugega od poslancev stranke SDS tudi ne pričakujem. Zato sem tudi uvodoma povedala, da se bom strogo držala Poslovnika.

Sedaj pa prosim generalno državno tožilko in ji dajem besedo. Izvolite, prosim.

Hvala za besedo.

Spoštovana predsednica, spoštovani člani Odbora za pravosodje, spoštovani vsi ostali prisotni, poslanci in drugi danes vabljeni gostje! Dano besedo bom izkoristila za dvoje, in sicer za to, da bi kot prva opozorila na nevarnost spodkopavanja samostojnosti, neodvisnosti in avtoritete pravosodja na eni strani, ter za to, da danes apeliram na odgovorno komuniciranje vseh v bodoče.

Na državnem tožilstvu se dnevno ob obravnavi zadev, to je na naše delo, seveda, nekako srečujemo s posledicami nestrpnega sovražnega ali pa celo hujskaškega govora, ki lahko zastruplja dele ali pa celotno družbo. In če se takšnega govora poslužujejo mnenjski voditelji, katerih beseda ima pri ljudeh posebno težo, se v družbi ustvarja sovražno vzdušje, v katerem, kot nas uči že zgodovina in izkušnja, od besed zelo hitro lahko pride tudi do dejanj. Zato na Vrhovnem državnem tožilstvu ostro obsojamo vsakršno komuniciranje, ki z ustvarjanjem sovražnega ozračja neposredno ali posredno ogroža neodvisnost vseh organov pravosodja v širšem smislu in še posebej sodišč kot posebne sodne veje oblasti oziroma ene od treh vej oblasti ali vsakršno komuniciranje, ki celo napeljuje k nasilnim dejanjem. Rada bi nekaj poudarila. Da ne bo pomote, nobena organizacija, tudi tožilstvo ni nad konstruktivno kritiko, vendar pa moramo vsi, še posebej pa vsi predstavniki vi kot politike paziti na izjave s katerimi se lahko spodkopava avtoriteta pravosodnih organov, saj se s tem dejansko ogroža vladavina prava. Takšne izjave namreč lahko vodijo v situacijo, ki je nevarna tako za posamezne pravosodne funkcionarje, kot tudi za družbo kot celoto. Posledično resnično apeliram na vse predstavnike politike, da se tudi v primeru nestrinjanja s posameznimi odločitvami kateregakoli od pravosodnih organov vzdržijo napadov na njih in diskreditacij tudi v takšnih primerih, dajte ljudem še posebno mladim, ki vas spremljajo in gledajo, zgled s konstruktivno kritiko ali s predlogi izboljšav sistema, za kar pa politika dejansko tudi ima orodja.

In če samo zaključim, zadeve pravosodja, ki tako kot vsi drugi sistemi v državi ni popolno, tega seveda ne trdimo, se ne urejajo na ulici, ampak po institucionalni poti. Slednje je pot, ki jo ubirajo demokratične družbe, in ulica pa vodi v anarhijo, kar je najslabši od možnih scenarijev. Hvala za besedo.