Lepo pozdravljeni vsi skupaj, pričenjam 59. nujno sejo Odbora za finance.

Obveščam vas, da sta zadržana in se seje ne moreta udeležiti naslednja članica in član, in sicer članica odbora Suzana Lep Šimenko in pa član Jernej Vrtovec. Na seji pa kot nadomestni člani oziroma članice sodelujejo: Jožef Lenart namesto Franca Rosca, Anton Šturbej namesto Tomaža Lisca, Zvone Černač namesto Rada Gladka, Alenka Helbl namesto Franca Breznika, magister Rastislav Vrečko namesto Lucije Tacer, Branko Zlobko namesto Dejan..., Bojana Čebele.

S sklicem seje ste prejeli dnevni red seje odbora. Ker v poslovniškem roku nisem prejela drugih predlogov v zvezi z dnevnim redom, ugotavljam, da je določen takšen dnevni red kot ste ga prejeli s sklicem seje.

Tako prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH ZAKONA O OBNOVI, RAZVOJU IN ZAGOTAVLJANJU FINANČNIH SREDSTEV, NUJNI POSTOPEK.

Predlagatelj zakona je Vlada.

Kolegij predsednice Državnega zbora je na 110. seji 3. 12. 2024 sklenil, da se predlog zakona obravnava po nujnem postopku. Predlog zakona je uvrščen na 90. izredno sejo Državnega zbora, ki bo 12. 12. 2024.

K obravnavi te točke so vabljeni predstavnice in predstavniki Vlade, Ministrstva za finance, Državnega sveta, Zakonodajno-pravne službe ter predstavnice in predstavniki Združenja občin Slovenije, Skupnosti občin Slovenije, Združenja mestnih občin Slovenije.

Prejeto dodatno gradivo k predlogu zakona: mnenju Zakonodajno-pravne službe, mnenje Komisije Državnega sveta za gospodarstvo, obrt, turizem in finance, dopis župana Občine Markovci, zahtevo za sklic izredne seje Državnega zbora skupine poslank in poslancev. Amandmaji k predlogu zakona se vlagajo do zaključka razprave o posameznih členih na seji odbora. Amandmaje je vložila Poslanska skupina SDS, in sicer k 1. členu predloga zakona.

Še eno pooblastilo imamo, in sicer doktor Tatjana Greif nadomešča Milana Jakopoviča.

Pričenjam drugo obravnavo predloga zakona.

Želi predstavnica Ministrstva za finance podati dopolnilno obrazložitev k členom predloženega zakona. Izvolite, državna sekretarka Gordana Pipan. Izvolite.

Hvala lepa, spoštovana gospa predsednica. Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci, spoštovani prisotni.

Pred vami je Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o obnovi in razvoju in zagotavljanju finančnih sredstev. Navedene spremembe obsegajo tri manjše spremembe, in sicer s prvo spremembo se predlaga podaljšanje roka za oddajo vlogo za dodelitev investicijske spodbude gospodarskim družbam do 31. decembra prihodnje leto, odpravlja se tudi pisna pomota pri uporabi termina nadomestna gradnja, vezana na načrtovanje območij nadomestitvenih objektov. Poleg tega se spreminja tudi namenska raba prostora v OPN iz območja kmetijskih v območja stavbnih zemljišč. S predlagano spremembo se zagotovi, da bodo predmet spremembe namenske rabe prostora v OPN zgolj tista zemljišča, za katera bo do 31. decembra 2028 sklenjena pogodba o, sklenjena pogodba o uporabi zemljišča za namen gradnje nadomestitvenega objekta in vložena zahteva za izdajo gradbenega dovoljenja za nadomestitveni objekt. Vse navedene spremembe izhajajo iz dejstev, ki so jih, ki so bile ugotovljene na terenu in z njimi bi pač omogočili boljše izvajanje zakona in hitrejšo pomoč poplavljenim območjem. Predlagam, da podrobnejše pojasni koordinator vodenja te poplavne sanacije v Kabinetu predsednika Vlade, državni sekretar Jure Leben. Tako, da prosim, če bolj podrobno obrazloži.

Hvala lepa, državna sekretarka.

Izvolite, državni sekretar gospod Jure Leben.

Hvala za besedo, poslanke in poslanci.

Po sanaciji, po poplavah, lanskih, smo zdaj mi v točki, kjer je razen šestih objektov so vsi upravičenci dobili v roke cenitvena poročila. To pomeni, da imajo v rokah neko zagotovilo, kakšna finančna sredstva lahko pričakujemo in smo šli zdaj v fazo naprej zagotavljanja parcel za te upravičence. V vseh teh pogovorih, ki smo jih imeli na terenu, po pogovorih v Državnem svetu, tudi na vašem odboru zadnjič smo se pogovarjali tudi o tem, da moramo kmetijska zemljišča varovati. To pomeni, da ne spreminjamo iz kmetijskih v zazidane parcele, kar vse, ampak postopoma. Ravno za to smo naredili dopolnitve v prejšnji vaji spreminjanja tega zakona. Tudi prejšnjič smo jasno povedali, da če bomo ugotovili na terenu, da so potrebne spremembe, zaradi operativnega izvajanja, da bomo ponovno prišli k vam in zato smo danes tukaj. Kot je že kolegica omenila, smo dodali novo varovalko. In sicer ne želimo, da bi prišlo do tega, da bi spreminjali kmetijska zemljišča v stavbna, da bi nekdo to kupil in potem samo na podlagi uporabne pogodbe to nekaj časa imel pri sebi in prodal naprej. Smo predlagali tudi to, da se zraven ob, poleg pogodbe o uporabi zemljišča, da tudi Izjavo za gradbeno dovoljenje. Na tak način bomo res, bomo lažje kontrolirali uporabo teh zemljišč, dejansko samo za upravičence po poplavah.

Druga sprememba pred vami je ta, da v tem delu je bilo nekaj večjih podjetij, ki so utrpela škodo po poplavah, zato da bodo tudi oni lahko vložili vloge za investicijska sredstva za naprej. Predlagamo, da se obdobje podaljša do 31. decembra 2025.

Tretja najmanjša sprememba je pa čisto besedna. In sicer, da se nadomestitve, nadomestna gradnja spremeni z nadomestitveno gradnjo. To je pač v procesu dela prišlo do tega Fellerja. Tako da, to moramo spremeniti.

Spremembe niso velike, jaz vas vabim danes, če lahko pomagate, da jih podpremo, da bomo potem tudi na terenu lažje delali naprej. Verjamem pa, da bodo pol tekom razprave še kakšna dodatna vprašanja na katera bom odgovoril. Hvala.

Hvala lepa. Želi besedo predstavnik Zakonodajno-pravne službe? Izvolite, doktor Dušan Štrus. Izvolite.

Spoštovana predsednica, poslanke in poslanci, ostali navzoči!

Zakonodajno-pravna služba je predlog zakona proučila z vidika njegove skladnosti z Ustavo, pravnim sistemom in zakonodajno tehničnega vidika in o tem pripravila pisno mnenje. Namen predloga zakona je odprava nekaterih pomanjkljivosti sprejetih zakonskih rešitev, namenjenih odpravi posledic poplav in plazov na prizadetih območjih po poplavah in zemeljskih plazovih avgusta 2023. Vendar dva od treh popravkov v zakonskem besedilu sta posledica sprejetja prejšnje novele tega zakona, ki je bila uveljavljena pred manj kot tremi meseci. Z uveljavitvijo novele, s katero naj bi zakonodajalec popravil ureditev v zakonu sta torej v zakonu nastali dve novi napaki. ZPS v zvezi z navedenim izpostavlja, da je za obravnavo interventnega zakona in njegovih novel značilna izjemna hitrost obravnave predlogov zakonov po nujnem zakonodajnem postopku. Takšno hitenje v zakonodajnem postopku lahko povzroči napake pri normiranju in to se kaže tudi v popravljanju napak, ki so bile povzročene z zadnjo novelo zakona. V sled navedenemu izpostavljamo, da je zakonodajni postopek zasnovan na način, da se lahko v razumnih časovnih okvirih v pripravo predpisov vključuje širok nabor deležnikov s ciljem priprave kvalitetne zakonodaje in preprečevanja morebitnih napak v zakonskem besedilu. V primeru uporabe nujnega zakonodajnega postopka je, zaradi kratkih rokov vključevanje drugih deležnikov okrnjeno, kar lahko privede do večjega števila napak in posledično prepogostega spreminjanja predpisov, ki navsezadnje lahko posega tudi v pravno varnost njegovih naslovnikov. V tem okviru je treba opozoriti, da mora predlagatelj pripraviti zakon pravočasno in upoštevati pomen zakonodajnega postopka. Po našem mnenju je zato tudi pri interventnih zakonih nujno, da ima zakonodajalec dovolj časa za kvalitetno normiranje, saj bo le tako lahko ob sprejetju zakona upoštevano načelo pravne države iz 2. člena ustave. Ki med drugim obsega tudi z načeli jasnosti in določnosti predpisa in ki določa zahtevo po notranji skladnosti zakona kot tudi po njegovi skladnosti s celotnim pravnim redom. V mnenju smo opozorili tudi na institut zakonodajnega referenduma iz 90. člena Ustave, v skladu, s katerim referenduma med drugim ni dopustno razpisati o zakonih o nujnih ukrepih za zagotovitev posledic naravnih nesreč. Ker predlog zakona vsebuje spremembe nujnih ukrepov, bi ga glede na navedeno moral spremljati Sklep o nedopustnosti razpisa zakonodajnega referenduma, ki ga predloži vlada kot izključni predlagatelj tega sklepa po 21.a členu Zakona o referendumu in o ljudski iniciativi. Vlada se do tega, tega sklepa seveda ni priložila, niti se v zakonskem besedilu niti v gradivu do tega vprašanja ni opredelila. Hvala lepa.

Hvala lepa. Ali želi besedo predstavnik Komisije Državnega sveta za gospodarstvo, obrt, turizem in finance? Izvolite, gospod Matej Slapar.

Hvala za besedo.

Komisija Državnega sveta za gospodarstvo, obrt, turizem in finance je predlog zakona obravnavala, ga podpira. Je bilo pa v razpravi izraženih kar nekaj tudi mnenj, pohval na to, da je kar nekaj že postorjenega na terenu, da kar nekaj dela in obveznosti s sanacijo vsega nas še čaka. Bilo je pa izpostavljeno tudi kar nekaj izzivov na področju tega, da določena društva niso bila upravičena do nadomestil izpada dohodka, recimo planinske koče na postojankah, ki so bile kar nekaj mesecev odrezane od sveta, niso imele nič prihodkov, nič obiska in dejansko so bile v prejšnjih letih s pomočjo Ministrstva za gospodarstvo tudi obnovljene, celostno energetsko sanirane, imajo najete kredite in dejansko teh kreditov niso mogli poplačevati in tukaj nastaja neka vrzel, ker teh prihodkov ni bilo in smo samo izpostavili, da planinska društva, ki so imela izpad prihodkov, da bi jih morali nekje obravnavati oziroma tudi nekje še najti za njih neke, poleg gospodarstva seveda, neka nadomestila tega izpada dohodkov. Poleg tega pa tudi za uničeno infrastrukturo in objekte pa je bilo obrazloženo, da so potem odločbe prišle torej pri nas konkretno Društvo gorska reševalna služba je imela celoten podrt objekt in tukaj bi bilo potrebno čim prej reagirati, da se jim na nek način nadomesti ta izpad prihodkov oziroma tudi sredstva za obnovo prizadetih objektov. So pa bile izražene tudi mnenja glede OPPN in tukaj smo s strani Vlade dobili pojasnila in tudi zagotovila, da bomo dobili odgovore tudi pisno, tako da sicer pa komisija podpira predlog zakona.

Hvala lepa. Odboru predlagam, da po končani razpravi o členih v skladu s tretjo alinejo 128. člena Poslovnika glasuje skupaj o vseh členih. Kdo temu nasprotuje? Ne vidim nasprotovanja. In prehajamo na razpravo in odločanje o členih ter o vloženem amandmaju.

Tako v razpravo dajem 1. člen in amandma poslanske skupine SDS. Želi kdo razpravljati? Gospod Černač, izvolite.

Ja, lep pozdrav vsem.

Zdaj gre za manjše popravke. V Poslanski skupini Slovenske demokratske stranke podpiramo spremembe 88. člena, kjer gre v bistvu za neko samo administrativno tehnični popravek in podaljšanje roka pri investicijskih pobudah iz 31. 12. letošnjega leta na 31. 12. prihodnjega leta, kar določa sprememba 66. člena. Ne podpiramo pa spremembe 58. člena, to je 1. člen novele, kjer gre sicer tekstualno za zelo majhno spremembo besedica ali se spreminja v in, ampak, po vsebini pa pomembno spremembo. Ta odstavek šesti odstavek 58. člena namreč pravi: "Občinski podrobni prostorski načrt za obnovo iz tega člena preneha veljati 31. 12. 28, pri čemer se območja tistih zemljišč, glede katerih so sklenjene pogodbe o uporabi zemljišča za namen gradnje nadomestitvenega objekta" in sedanji tekst je, "ali je vložena zahteva za izdajo gradbenega dovoljenja za nadomestitveni objekt vključijo v spremembe in dopolnitve kot stavbna zemljišča". Po novem morata biti ta dva pogoja oba izpolnjena kumulativno. V nasprotnem primeru te spremembe namembnosti ni. Zdaj, težava je v tem, da ta člen določa možnost gradnje nadomestitvenih objektov samo v primeru, ko gre za pridobitve kmetijskih zemljišč, se pravi, za nakupe, ker ta člen govori o izjemah pri teh nakupih kmetijskih zemljišč. Govori o tem, da se ne upoštevajo 17. do 25 a. Člen Zakona o kmetijskih zemljiščih, ne omogoča pa ljudem nadomestitvene gradnje, če že imajo neko kmetijsko zemljišče. In bi na njem želeli ta nadomestitveni objekt postaviti. In to je problem in to je problem, zaradi tega predlagamo, da se ta člen odpre. Mi predlagamo, da se odpre na ta način, da se ta amandma potrdi in da se potem tekstualno do zasedanja nomotehnično pravilno izpolni tako, ker če člen ne bo odprt tega ne bo mogoče narediti ob sprejemanju te novele. Da bo omogočen, omogočen enak postopek tako za tiste, ki ta zemljišča kupujejo kmetijska in jih želijo spremeniti za OPPN v stavbna za izgradnjo nadomestitvenih objektov kot za vse ostale, ki ne kupujejo teh zemljišč. Ta zemljišča, kmetijska imajo, pa jih želijo spremeniti, njihova namembnost v stavbna z namenom izgradnje nadomestitvenega objekta. Tega ta člen namreč trenutno ne omogoča.